Poštnina plačana v gotovini. [zhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din. Kedakc:ja in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 32. Celje, pondeljek 20. aprila 1931. Leto XIII. Zakon o osebnih imenih (Dopis.) Cel j c, 20. apriki. že 19. februarja 1929. je izdala vla- da zakon o osebnih imenih z vsemi potrebnimi določili in naredbami. V naših krajih se je v avstrijskih časih izvajala nad slovenskimi rodbinski- mi imeni pravcata samovoljna na- silnost, ki je zasledovala cilj, da se slovenska imena spakedrajo in pri- kažejo v nemogoči obliki in nemogo- či pisavi. Val germanizaeije, ki je zanesel na tisoče in tisoče sloveiiskih prisoljcncev v mesta in trge, je posi- lil tudi nebroj pristno slovenskih rodbinskih imen, ki še danes na hi- šali trgovskih in obrtnih obratov ter svobodnih poklicev javno izprieuje- jo nasilja, ki jili je utrpel naš rod in jiaš jezik tedaj, ko smo bili dcležni pravice in dobrot nemSke kulture, pred katero še vedno v sramotni po- nižnosti vsak dan padamo na kole- na. Se li zavedamo, kako visok tribut plačuje slovenska zemlja s sloven- sko intcligenco na Celu še danes pro- stovoljno vsemu, kar je tujega, isto- časno ko imamo za svoje samo kri- tiko ali pa tisto pasivnost, ki bi vse ubila, ako bi naše kulturno življenje moral o živeti od onih, ki imajo ne- kaj več sredstev. Se li zavedamo svoje manjvrednosti in sramote, ki si jo podpišujemo vsak dan, ko z ne- ko hlapčevsko doslednostjo v vseh časopisih brez razlike pišemo od Nemccv in renegatov pohabljena rodbinska imena v obliki in pisavi, ki jc v našem jeziku nemogoča. V tej- svoji revSiiTit—sim> pa juMaier do- nia, saj imamo še vedno prav radi svoj Belgrad in nočemo priznati na- šega jugoslovenskega Beograda! Za to pa smo v Ljubljani še kar pri- pravljeni na nov abecedni boj s tin- to in papirjein, ker si naših sloven- skih pravic kratiti ne damo! Ko nam je gospodarila Avstrija, smo se za slovenska imena in napise boi'ili do najvišjih mest, danes ko živimo v svobodni nacijonalni drža- vi, pa ni oblastva, ki bi začelo izva- jati zakon o irnenih in v okviru za- konitih določb odpravilo vsaj delno to, kar nam jo prizadejala sila tuj- ca. G. urediuk, žrtvujte nekaj prosto- ra, ki ga veliki listi nimajo, ter zbe- rite in priobčite vse slučaje iz drav- ske banovine, ki so jih oblastva po tern zakonu že obravnavla. Zakon o imenih imamo! Zakaj se ne izvaja? DOMACE VEiri d Jugoslovani v Italiji. »Koros'ki Slovenec« objavlja naslednjo notico: »Dunajski socijaldemofcratski list objavlja obširen dopis o preganja- njih Jugoslovanov v Italiji. Fašisii preganjajo Jugoslovane v Italiji po- polnoma v duhu pruske politike pro- ti Poljakom za vladanja Viljema II., ki je irncla znane težke posledice. Fašisti preganjajo celo Solsko deco, ki govori med seboj svoj matirin je- zik. Znan je slučaj učitelja Sotosan- tija, ki je pljuval otrokom v usta, ker so slabo izgovarjali italijanske bescde. In nihče bi tega ne vedel, če ne bi bilo niaščevanje nad njim od- krilo njegovega početja. V drugi po- lovici meseca januarja so zaprli 15 slovenskih gimnazijcev, ker niso ho- teli vstopiti v mladinsko fašistično organizacijo. To so dečki od 10 do 16 let. Ostali so v zaporu 2 meseca, po- tem pa so bili izpuščeni, ko so' star- si plačali za zagovor sašističnim od- vetnikorn velike vsote kot nagrade. Petnajstletni deček Brezovšek je tri dni po prihodu iz ječe umrl na ra- nah, ki jih je dobil v ječi. Ob pogre- bu so bile velike demonstracije pro- ti sašizmu. Liat govori o preganja- nju slovenske duhovšeine, ki se je v zadnjem času še stopnjevalo. Slova- ni so imeli pred vojno 600 zasebnih sol in 900 učiteljev ter okoli 400 kul- turnih in gospodarskih ustanov. Se- daj vsega tega nimajo več. Isti list ve povcdati, da se nad političnimi aretiranci v policijskih zaporih v Hiinu ])od vodstvom šefa policije vr- Šemučen.Jd." Mučijo Italijane kaJcoi- tudi jugoslovanske politične kaz- njence. List piše, da so jim zabijali žcblje izpod nohtov in noge. Faši- zem strune prenapenja in bo do po- čile, ko bo morn, polna.« d O jugoslovenskem noiranjem po- sojilu v znesku 500 milijonov dinar- jev, ki naj bi so obrestovalo s 7 ali 8 odstotki, poroča dunajska »Stunde«. cl Načrt zakona o Hkvidaciji agrar- nlh odnošajev v severnih krajih je poslalo poljedeJsko ministrstvo vsem interesiranim korporacijam, ki so morale do 18. t. m. podati svoje pri- ponibe k zakonskemu načrtu. d Blagoslovitev tenieljnega kamna za ljubljanski »nebotičnik«. V sobo- to 18. t, m. opoldne se je vršila na stavbišču na vogalu Dunajske ceste in Gajeve ulice ob prisotnosti števil- nih zastopnikov oblasti, uradov, kor- poracij in društev slovesna blagoslo- vitev temeljnega kamna za novo 12- nastropno palačo Pokojninskega za- voda. Blagoslovitev je opravil gosp. nadškos dr. A. B. JegliC. d Velik požar v Ptuju. V petek 17. t. m. okrog pol 3. zjutraj je nastal v skladišcu limelja in gospodarskem poslopju veletrgovca Orniga v Ptuju ogenj, ki se je bliskovito Širil in vpe- pelil skladišče in gospodarsko po- slopje. Gasilcem iz Ptuja, Maribora, Naj dine in Spuhelj se je posrefiilo j preprečiti, da bi se bil ogenj razširil na sosednja poslopja. Škodo cenijo na \Yi milijona dinarjev. d Pet kmetij poyorelo. V soboto 18. t. m. ob 8. zjutraj je v kolarni Mar- tina Peniča v Gornji Pirošici pri Cer- kljali ob Krki sosedova hčerkica za- žgala kup listja. Ogenj se je hitro razširil in unicil petim posestnikom cno hišo in 12 gospodarskih poslo- ) v'tj. .šJkotJo couijo na 400.000 Din, skupnn. zavarovafnina pa znnšn lo 10.000 Dill. d Denarni zavodi, ki še niso imeli v razprodaji legitimacij za obisk Ljubljanskega velesejma, pa jih žele kopalno miBo je par- fimirano s prawim cvetliönim lokom prevzeti v prodajo za XI. ljubljanski velesejem, ki se bo vršil od 30. maja do 8. junija t. 1., naj to sporoče ura- du velesejma v Ljubljani. d Kdor hoče svež in zdrav ostali, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zdravniš- ka poroCila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franc Jožefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in želodcu, ker brez neprijet- nih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franc Jožefova« voda se do- bi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 21. aprila: Spremenljiva, a v splosnem pojemajoča oblačnost, v južnih AI pah morda tupatam dežev- no, hladno. Celje in okolica c Okoliški občinski svet bo imel prihodnjo redno sejo v soboto 25. t. in. ob 20. v občinski posvetovalnici na Bregu. c Ljudsko vseučiliš6e. V risalnici meščanske sole bo predaval drevi ob osmih g. prof. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o predmetu »Mesijanizem med Slovani«. Na to zanimivo pre- davanje ponovno opozarjamo. c Glasbena Ma tic a v Celju priredi v nedeljo 2(J. t. in. ob 10. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma (»Uni- on«) svojo XI. glasbcno matinejo s sodelovanjem Clanov učiteljskega zbora Glasbene Matice gg. Dušana, Karla in ge. Mirce Sancin ter kon- certne pevke gospodične Mezetove iz Ljubljane. Prosimo naše glasbeno ohčiustvo in še poseboj vsa šoJska vodstva, da pviporočijo poset tega koncerta v svojem krogu in zlasti od- rasli šolski mladini. — Koncert je določen na dopoldne, da sc tudi mla- dini omogoči pristop. c Pevsko društvo »Oljka« v Celju bo priredilo v nedeljo 3. 'maja dru- štvcn izlct v Gornji grad. Zbor bo ob 10. dopoldne pel pri maši, nato pa bo zapel par žalostink na pokopališču. Ob 15. se bo pričel v škofijski dvo- rani konccrt z bogatim sporedom. c Vsi pevci »Oljke« se pozivajo, da se udeleže v torek 21. t. m. ob 20. v društvenem lokalu razgovora o neki važni zadevi. c Poroka. Danes sta se poročila v župni cerkvi v Celju g. Franjo Šare, sin znanega industrijca in bankirja v Šibeniku, in gde. Emilija KoraÖi- nova iz Celja. Cestitamo! „Mladoletje" Leonida Andrejeva (K gostovanju v celjskem gledališču v torek 21. t. m.) (Konec.) Nikolaj Glunovcov. Dobra, čista, poštena — ruska du- ša. Olgo ljubi globoko in iskreno. Nikdar še ni pomislil, kdo je ona, odkod, k«aj dela. Ljubi jo, kot bolj ni mogoee ljubiti in — to je vse. »Vicüg, prava ljubezen se pozna po tern, koiiko postane človek od nje boljši, in še po tern, koiiko razsvetli njegovo clušo. V meni pa je sedaj ta- ko svetlo, da se öudim — veš, bleč- ka, kako so me mučiia razna p'rokle- ta vprašanja, scdaj pa je vse dobro: saina radost, sama luč, sama ijube- zen.« In v to ljubezen treSCi kakor blisk z jasnega Olgino priznanjc. (Olga sa- ma ve, kako hudo mu bo, ko zvc vse. Zato tako odlaša s priznanjem.) Lju- bezon ostane, toda več ne razsvetlju- je njegove duše. In na mesto »raz- nih prokletih« vprašanj, ki so ga mueila poprej, stopi eno samo, trp- ko, skeleče in bolestno vprašanje. Tudi radosti ni več. Le strašna za- vest, da je Olgino telo naprodaj vsa- kemu poljubnomu pasantu na pro- menadi, neprestano grize in kljuje srce in dušo nosrečnemu mladeniču. Shujsal je, obraz mu je upadel. Knji- ge ga ne mikajo več, vedno bolj po- gosto popiva s tovariši. Ampak Gluhovcov veruje v življe- nje, veruje v eloveka. Kako srcčen bi bil, ko bi Olga res postala drugač- na! On je sposoben tudi najvišjega podviga. Njegovo odpuščanje ne po- zna meja. Ko zve, v kako strašnem pomanjkanju živi že par dni Olga, se čuti celo majhnega in krivega pred njo in jo prosi odpušcanja. Ali kaj, ko so tako različno usmerjena pota obeh mladih zaljubljencev, ko ga Olga vcnomer zopet in zopet pu- äCa na cedilu. »Ali boš res delala?« jo vpraSa, ko ji je pravkar po burnem razgovoru in trpkih očitkih odpustil vse. »Bom, bom«, mu zatrjuje zbegana deklica, a novi Ijubimec, ki ga prieakuje, je žc na potu in bo vsak čas stopil z j Evdokijo Antonovno v njeno stano- j vanje. Uazočaranje za razočaranjem pi'i- naša Gluhovcovu njegova oskrunje- na ljubezen. Toda tudi po poslednjem konfliktu, ko se upre vsa njegova notranjost in vrže Olgi najogabnejäo psovko v lice, bo ta dobri fant prav gotovo zopet odpustil ponižani in raz- žaljeni izbranki svojega srca. Gcspod von Ranken. Ta, na zunaj korektni, v svoji no- tranjosti pa brezsrčni, plitvi in podli tip popolnega filistra, ki ljubi pri '>taki zabavi« sentimentalne roman- ce, je edina docela negativna figura vse drame. ltankcnov nastop meče ostre žarkc v značaj Evdokije Anto- novne in še bolj njene hčerke ter z grozno jasnostjo posvcti v brezdno, v katercm živi, trpi in ljubi Olga Ni- kolajevna. To je edini smoter tc majhne ulogc, ki zahteva zelo resne- ga in zelo temeljitega Studija. Onufrij in drugi. Herzen je dejal nekoč, da imajo ljudje, ki se od časa do časa dodo- brega ne napijö, ali pokvarjen želo- dec, ali pa pokvarjenega duha. O Onufriju ne moremo trditi ne enega, ne drugcga. To je navdušen oboževa- lec alkohola, vescljak in rogovilcž, obenem pa izredno blag in dober člo- vek. Ker smatra šolo življenja za važnejšo in prijetnejšo od univerze, je nckoliko zaostal ter je starejši od svojih tovarišev. On zabava, miri, po- sreduje in pomaga, kjerkoli more. Prava dobričina. Dobri in prijetni ljudje so tudi vsi njegovi kolegi in koleginje. Podporočnik Mironov, ki pride iz province na dopust v Moskvo, je pra- vi entuziast. Vse občuduje z iskre- nim navdušenjem: cerkve, tržnico, kavarne, Študente in Olgo Nikolajev- no'. Oficir, ki hoče z revolverjem ustreliti svojega žalilca, je le tenka zunanja plast tega človeka, Pod njo bije toplo srce in nedolžna duäica, ki hrepeni po Bogu in ki ga išče s svojim nebogljenim razumom. »Bratje, govorimo o Bogu! Da, res, govorimo o Bogu!"« Stran 2. »Nova Doba« 20. IV. 1931. Štev. 32. SohoishB potPBbščine sukno kakor tudi že gotove kroje, Sajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske po- trebščine nudi po nizkih cenah trgovina Miloš Pšeničnik, Celje c Oblastna strelska družina v Što- rah je otvorila v nedeljo 19. t. m. svoje strelišče pri gostilni g. Francla. Strelišče ima ugodnost in prednost, da leži v bližini Stor. Predpoldne so se. vršjle na strelišču prve vaje do- mačih članov. Dohod in strelna lopa sta bila primerno okrašena. Ob 14. je prispel predsednik celjske strel- ske družine g. polkovnik Kostič, ki je po svečanem nagovoru predsedni- ka štorskc družine g. Pavliča oddal otvoritveni strel. Slavnost se ni mo- gla vršiti zunaj, ker je nastal hud naliv. Zato se je slavnost nadaljeva- la v gornjih prostorih gostilne Francl. Družina ima že G5 članov, kar je za Store mnogo. Odbor si je nadel nalogo, da zviša to število na najmanj 100 članov. Upati je, da se mu bo to posrečilo. c Mozirske planine je posetilo vče- raj 17 smučarjev iz Celja in 5 iz Za- greba, med njimi tudi zagrebški podban dr. Hadži, ki je bil zelo za- dovoljen s smuškim terenom in je obljubil, da bo prihodnjo sezono zo- pet posetil Mozirske planine. c Pasji kontumac tudi v okoliški občini. Pod istimi pogoji kakor v mestu je tudi v okoliški občini uve- den pasji kontumac. c Hišne tablice za Ostrožno, Bab- no, Medlog in Lopato se dobijo od 20. do sobote 25. t. m. v občinskem uradu celjske okolice na Bregu. c človekoljuben čin. Ravnatolj ein- karne g. Lazarevic in njegova gospa soproga sta o Veliki noči obdarova- la 13 revnih otrok z obleko in obut- vijo. Na sličen način sta tudi o Boži- ču osreCila otroke, ki so dobrotniko- ma gotovo iz srea hvaležni. ttobro blago po ugodni ceni dobite pri I. Kuciiš, Celje c Kakor pravljica se čuje nasled- nja dogodbica, ki nam jo je povedal neki kmet. Ta kmet je prodal te dni lepega pitanega vola po 5.50 Din kg žive teže. Ker mu ni šlo v glavo, za- kaj mu prodaja njegov mesar v do- mačem kraju volovsko meso po 18 dinarjev kilogram, dočim mora po- sostnik prodati vola po 5.50 Din, je stopil k svojemu mesarju in mu za- grozil, da ne bo več kupoval mesa pri njem, če mu ga ne bo dal po 12 Din. In glej Cudo — mesar je ta- koj znižal ceno volovskemu mesu od 18 na 12 Din kg. Če bi ne vedeli, da je ta dogodbica resnična, bi jo sma- trali za pravljico ... c Posipajte pešpoti po mestu! De- ževje zadnjih dni je povzroeilo, da je mnogo pešpoti ob vhodih v mesto v silno slabem stanju. Pot od nove pra- voslavne cerkve po Ljubljanski cesti proti Glaziji je vsa prepojena z bla- tom in vodo, isto moranio ugotoviti tudi glede pešpoti od trgovine gosp. Plavca proti gledališču in na drugi strani po Ipavčevi ulici proti bolnici. Prosimo odpomoči! c Trgovsko-obrtno-industrijski let- nik, ki je pred kratkim izšcl, vsebu- je poleg ostalih mest dravske bano- vine tudi izčrpno podan adresar me- sta Celja, kjer je vsa naša trgovina, obrt in industrija po stro'kah prav lepo in svojevrstno l-azvršČena. Tudi ostali materijal vsebine je zelo za- nimiv in prikrojen vsem praktičnim potrebam vsakega podjetnika, tako da vlada za ta najnovejši adresar našega mesta upravičeno velik inte- res. Cena trdo vezani knjigi je 75.— dinarjev z dostavo ali po'Stnino. Na- roča se pri upravi Letnika v Ljub- Ijani, Wolfova ulica 1, oziroma pri njenem zastopniku, ki se mudi te dni v Gelju. c Dva požara v Trnovljah. V nede- ljo 19. t. m. okrog 22. je nastal pri posestniku g. Antonu Mahnetu v Tr- novljah požar, ki je v kratkem času vpepelil Šele pred dvema lctoma po- stavljeno gospodarsko poslopje. Na pomoč so prispeli razen domačih ga- silcev tudi gasilci iz Celja in Gaber- ja in preprečili, da bi se bil ogenj razširil na sosednja poslopja. Ko je bil ogenj pri g. Mahnetu že pogašen, sc je nenadoma pojavil ogenj v go- spodarskem poslopju posestnika g. Josipa Stožirja- v sredini Trnovelj. Tudi to gospodarsko poslopje, ki je oddaljeno od posestva g. Mahneta 1 km, je postalo žrtev plamenov. Ker je ta požar nastal v sredini vasi, je bila velika nevarnost, da bi se raz- širjl na druga poslopja, kar pa so gasilci iz Gaberja in Celja z motor- nimi brizgalnami preprečili. Pohva- la gre vsem gasilnim društvom, po- sobno pa še gaberskemu, ki je prvo prispelo na pogorišče pri g. Stožirju in do konca požrtvovalno sodelovalo pri gašenju in lokal iziranju požara. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. c Iz gospodarskega življenja. Okrožno sodišče v Celju razglaša, da so izbrisani kot člani upravnega sveta Celjske posojilnice, d. d. v Ce- lju g. dr. Josip Vrečko in gosp. Fran Strupi vsled smrti in g. Robert Diehl vsled izstopa; pri že vpisanih članih upravnega sveta gg. dr. Juru Hra- šovcLi in dr. Gvidonu Sernecu pa je bilo vpisano, da je bil prvi izvoljen za predsednika, drugi pa za podpred- sednika upravnega sveta. Kot Člana upravnega odbora Hranilnice Drav- ske banovine, podružnice Celje, sta bila izbrisana gg. dr. Anton Ogrizek in Miloš Levstik, kot člana upravne- ga. odbora sta bila vpisana gg. Ru- dolf Stermecki, veletrgovec v Celju in Anton Prekoršek, posestnik v Prekorju, kot ravnatelj podružnico pa g. Oskar Cernelč. Iz upravnega sveta Javnega skladišča in prevozne družbe, d. d. v Celju so izstopili gg. Rudolf Stermecki, Ivan Ravnikar, Fran Strupi (vsled smrli), ravnatelj Velika isRblra angleškega sukna je pri I. J&utiLiš, Celje Mirko Gruden, ravn. Kurt Allnoch, Franc Leskovšek in Franc König, v upravni svet pa so vstopili gg. ravn. Drago Kralj, ravn. Josip Skaza, Du- šan Zangger in Robert Ilimmer. I/, načelstva Splošne gradbene zadruge v Celju, r. z. z o. z. je bil vsled smrti izbrisan kot predsednik notar gosp. Avgust Drukar, kot predsednik pa je bil vpisan odvetnik g. dr. Karol Laz- nik. c Tečaj za avtogeno varjenje v Ce- lju. Zavod za pospeševanje obi'ta Zbornice TOI v Ljubljani namerava prirediti v Celju tečaj za avtogeno varjenje. VrŠil bi se 14 dni celodnev- no v maju, to pa le pod pogojem, ako bo zadostno število udelcženeev. Te- čaj bi bil za začetnikc, ako pa se pri- javi zadostno število že izurjenih va- rilcev, se bo vršil namesto začetniš- kega dopolnilni tečaj, v katerem se bo poučcvalo in vežbalo samo kom- pliciranejše varjenje, osobito varjenje s plemenitejšimi kovinami. Obrtni- ke, obrtniške pomočnike in tovarniš- ke kovinarske profesijoniste, ki bi se želeli udelcžiti tečaja, vabimo, da se nemudoma prijavijo in navedejo, ali so začetniki, ali pa so že izvežbani v varjenju, kje so se izvežbali in koliko časa varijo. Prijave je poslati Obrt- nemu društvu v Celju najkasneje do 28. aprila. Ako bi ne bilo zadostnega števila udelcžencev za celjski tečaj, se bo vršil namesto tega tečaj za žc izvežbane varilce v Mariboru. Pri- javljenci naj zato tudi navedejo, ali bi bili pripravljeni v tern primeru obiskovati mai'iborski tečaj. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v petck 17. t. m. 84-1 etna dni- narica Helena Sterlekerjeva od Sv. Lovrenca pod Prožinom, v soboto 18. t. m. 26-letna rudarjeva žena Jo- sipina Železnikova od Sv. Pankraci- j ja pri Grižah, 47-letna Amalija Pir- ) natova, žena finančnega nadpaznika ! v p. iz Laškcga in 9-letna Stanka Kovačičcva, hčerka železniškega pod- uradnika iz Loke pri Zidanem mo- stu, v nedeljo 19. t. m. pa v 47. letu starosti notar g. Tilen Levee iz Cerk- nice, 16-letni posestnikov sin Jožef Mašera iz šmohorja pri Rogaški Sla- tini in 9-letni zidarjev sin Dušan Žoi-man iz Celja. V Liscah 4 pri Ce- lju je umrl 19. t. m. 84-letni posest- nik Janez Blanc. N. p. v m.! c Žrtev »fakirja«. V nedeljo 19. t. m. so se neki fantje v Gaberju pro- ducirali s »fakirskimi« triki in ka- zali, kako se brez bolečin prebadajo z iglami razni deli telesa. Eden iz- med »fakirjev« je zabodel 25-letnemu mizarskeinu pomočniku Hinku Ko- deli iglo v desni nadlaket. Igia pa se je zlomila in oba konca sta obtičala v mesu. Kodela je moral v bolnico, kjer so mu odstranili oba konca igle. c Nesreča v mlinu. V petek 17. t. m. opoldne je padla v mlinu g. Po- cajta na Teharju vreča moke Ivanu Jančiču na desno roko in mu jo zlo- mila v zapestju. Jančič se zdravi v celjski bolnici. c Letošnji rekruti so se v Celju do- l)ro vedli, le dva se nista izkazala. Enega rekruta so mcrali oddati v bolnico zai^adi alkoholnega zastrup- Ijenja, drugi pa je v vinjenosti padel z voza in si zlomil nogo. c Dva rekruta je hotel okrasti. 38- letni brczposelni urarski pomočnik Jernej D. iz St. Pavla pri Preboldu se je sestal v petek 17. t. m. v Celju z dvema. rekrutoma in ju je ves dan napajal po raznih gostilnah. Sobo so si najcli v hotelu »Zvezdi«. ZveCer se je napotil D. z rekrutoma V Zavodno in ju vodil po cesti ob Savinji pod Za pomlad dobite apaške robce, prava svila po Din 35'— in D^ri 70"— pri I. Kudiš, Celje Starim gradom. Enemu rekrutu je postala stvar sumljiva in je skril svojo denarnico pod srajco na pr- sih. Ko je drugi rekrut malo zaostal, je segel p. prvemu rekrutu v suknjič in mu hotel vzeti denarnico. Fant pa jo je popihal v mesto in prijavil za- devo stražniku. D. se je poznejc vr- nil z drugim rekrutom v hotel »Zve- zdo« in vzel tarn kovčeg in nahrbt- nik prvega rekruta v sobo. V tern pa jc prispel stražnik in Jerneja I). »»•(>- tiral. c Preselitev trgovine. Kakor je bi- lo razvidno žo iz letakov, ki smo jih piiložili zadnji številki »Nove Dobe«, se je trgovina z modnim in manu- fakturnim blagom Brata Šumer v pondeljek 20. t. m. preselila z Glav- nega trga 8 v hišo ge. Vaničeve v Prešornovi ulici 17 poleg magistrata. c Prireditev »Soče« v Celju due 11. t. m. jc nadvse pričakovanjo v mo- ral nem, kakor tudi gmotnem oziru dobro uspela. Odbor se prav prisrč- no zahvaljuje Celjanom, ki so se v tako lepem številu odzvali vabilu. Posebna zahvala gre tudi požrtvo- valnim da mam in gospodičnam, ki so z nesebičnim sodelovanjem pri- pomogle k tako lepemu uspehu; šc iskrcnojša zahvala vsem daroval- cem v gotovini in blagu. Pozabiti ne smemo tudi celjskega kluba Koi-oš- cev, ki se je korporativno udeležil »Primorskega večera«, in gg. oficir- jev, katere sino prvič videli v tako lepem številu na naši prireditvi. Naj- iskrenejša hvala vsem, ki so na ka- tei-ikoli načiii pripomogli k lepemu uspehu. c Porodnišnica v Celju. Srcsko na- Celstvo v Celju razpisuje po nalogu banske uprave prvo javno pismeno ofcrtno licitacijo za dobavo in pola- ganje linoleja in celoteksa v novi po- rodnišnici v Celju. Licitacija se bo Beli zobje oi^nSnio vsak obraz Cesto ?.o zadostujo samo onkrntuo čisčonje z pnjetno oavežujoo« ClSdont-pasto da se doscžc lep sijaj slonovino. Poskusite najprej z malo tubo aa Dm 8.- Volika tuba Din 13.— Dobiva se povsod. vršila v torek 5. maja pri sreskem načelstvu v Celju. Podatki in pojas- nila se dobijo v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načel- stva v Celju. c Na svinjski sejera v Celju so pri- peljali v soboto 18. t. m. preko 200 prašičev razne starosti in velikosti. Cene prašičev so bile: 2 meseca sta- ri po 150 Din, 3 mesece stari po 200 4 mesece stari po 300 Din, 5 mesecev stari po 350 do 400, G mesecev stari po 450 do 500, 8 mesecev stari po 000 do G50, 1 leto stari po 850 do 900, (j tednov stari po 90 Din. Kupčija je bila precej živahna in se je prodala polovica na sejem pripeljanih praši- čev. Cene prašičev so se napram lan- skemu letu znižale pri komadu za 50 do 130 Din. c Prijava blagovnih zalog in bla- govnlh terjater za odmero davka na poslovni promet. Davčna uprava v Celju razglasa: Po § 5. zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o skupnem davku na poslovni promet morajo vse osebe, ki po uredbi o skupnem davku niso obvezane pla- čilu tega davka, do konca aprila 1931. vložiti prijave a) o popisu in vrednosti blaga, ki se je nahajalo pri njih 1. januarja 1931., b) o popisu in vrednosti blaga, ki so si ga nabavile v času od 1. januarja do 31. marca 1931., c) o vrednosti blaga, ki so ga Perilo je zrcalo vsake žene. Radi tega se pred nakupom osebno prepričajte o veliki izbiri platna, öifona, ba- tl&ta in druglh finth tkanin za damsko perilo, kakor tudi platna za. prtiöe, pravleke in drugo posteljno perilo. Vzorci so vsa- kemu na razpolago. Trgovski dom Stermecki, Celje Cenik zastonj ! v času od 1. januarja do 31. marca proti gotovini razprodale in č) o vrednosti blagovnih terjatev, ki so nastale izza dneva uveljavljenja za- kona o davku na poslovni promet, pa do 31. marca 1931., in ki do 31. marca 1931. še niso bile poravnane. Prijave je sestaviti in podati na do- sedanjih formularjih za prijave k davku na poslovni promet. Odrejeni vložitveni rok se ne bo podaljSal. Kot osebe odn- davčne zavezance po na- vedenem zakonitem določilu je razu- mcti vse one, ki po uredbi o skup- nem davku niso predvideni kot plač- niki skupnega davka na poslovni promet, tedaj vsi, ki tega davka ne bodo plaßevali. Prijave morajo tedaj vložiti vsi trgovci in sicer ne oziraje sc na vrsto blaga, ki ga vodijo in ne oziraje se na to, so li blago nabavili pri domačih proizvajalcih ali iz ino- zemstva. Za rokodelske obrate in in- tcloktualnc poklice, ki podlegajo sploänemu davku na poslovni pro- met, tu mišljcnih prijav ni vlagati. Osebe, ki jih prcdvidevata ureclba in tarifa o skupnem davku kot plaCni- ke, morajo istotako vložiti v določe- nem roku prijave, vendar pa le o vrednosti blagovnih tei-jatev izza clneva uvcljavljonja zakona o davku na poslovni promet pa do 31. marca 1931., kolikor niso bile do tega dne poravnane. Kot take osebe je razu- meti samo domače producente, čijih blago podlega skupnemu davku na poslovni promet. Domači producen- Štev. 32. »Nova Doba« 20. IV. 1931. Stran 3. ti, čijih blago ne podlega skupnemu davku na poslovni promet, imajo se- staviti in podati prijave po 1. odstav- ku tega razglasa. Velikoprodajalci alkoholnih pijač izvzemši piva, ki so na zaloge po stanju 1. aprila 1931. že prej plačali drž. trošarino, imajo pri- javiti te zaloge na podlagi točarin- skih registrov, nadalje vrednost teh zalog in terjatve i/. prometa v dobi do 31. marca 1931., kolikor terjatve do tega dne niso bile poravnane. Ve- likoprodajalci alkoholnih pijač, ki imajo svoje blago v privatnih troša- riiiskih sklatliščili, imajo prijaviti samo neplasiane blagovne terjatve v navedenem smislu. Na enak način imajo postopati tudi točilci pijač na malo. Za ostale prodajalce trošarin- skih predmetov, bodisi za prodajal- ce na veliko, bodisi za prodajalce na malo, veljajo določila v 1. odstavku j razglasa. c Nalezljive bolezni v Celju in celj- skem srezu. Po uradni statistiki je bilo stanje nalezljivih bolezni v me- stu Celju in celjskem srezu od 22. do 31. marca naslcdnje: tifuzne bo- lezni: v celjskem srezu je ostal edini bolnik Se dalje v oskrbi; Skrlatinka: v celjskem srezu sta ostal a 2, v me- «tu Celju pa 1 bolnik še dalje v oskr- bi; davica: v celjskem srezu sta ostala od prej 2 bolnika, 1 je ozdra- yel, 1 pa je ostal še dalje v oskrbi; šen: v celjskem srezu je obolela 1 oseba in ostala v oskrbi. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Torek 21. aprila ob 20.: »Mladoletje«. Gostovanje ljubljanske ilranio. * V celjskem gledališču bo gosto- vala ljubljanska drama v torek 21. t. m. ob 20. s slovito igro Leonida Andrejeva »Mladoletjem« (»Dnevi naSega življenja«). Opozarjamo po- novno na to gostovanje, ki ho gotovo nudilo velik umetniSki užitek. Vstop- nice se še dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. Igra in gostje zaslužijo, da bo gledališče | V torek razprodano. ' Sport t SK Celje. Načelnik nogometne j sekcije obvešča vse aktivne člane, da se vrše redni sestanki članov nogo- metne sekcije vsako sredo ob pol 9. j zvečer v kolodvorski restavraciji. Pr- vi sestanek bo v sredo 22. t. m. ob P°l 9. zvečer. Zaradi sestave prvega ' in rezervnega moštva je sestanek | strogo obvezcn. Sport v Celju (Dopis iz celjskih slovenskih sport- nih krogov.) Kakoi1 smo čitali v časopisih, se je celjski občinski svet vendarle izre- kel za potrebo slovenskega sportne- ga pros to ra v Celju in odobril po- trebno vsoto za napravo predpisane lične ograje okrog Glazije. Dolgo vr- sto let so morali slovenski sportniki v Celju čakati, da se je to vprašanje ugodno rešilo. S to rešitvijo pa ni- kakor ni zadovoljen" nemški list v Celju in tudi neki slovenski časopis se razburja vsled tega. Celjski Nem- ci se seveda čisto razumljivo razbur- jajo, ker se bojijo razmaha sloven- skega sporta v Celju, kajti doslej so z veseljem gledali, kako se v Ceiju cepijo slovenski sportniki — poseb- no kar se tiče nogometa —, kajti če- niu je trcba v Celju dveh slovenskih sportnih klubov? Tega bi ne bilo, če bi imel SK Celje svoj ograjen pro- stor. Nekaj neverjetnega pa je, da se vsled omenjenega sklepa celjskega občinskega sveta razburjajo celo ne- kateri slovenski krogi. Oni, ki so pro- ti temu sklepu, so imeli 10 let časa, da bi bili storili kaj za slovenski sport v Celju, pa se niso zganili. Ka- dar je slo za to, da bi slovenskemu klubu pomagali, so bili vedno na- sprotni in niso nasvetovali prostora, ki bi bil uporaben za gojitev telesne kulturc in sporta sploh. Gospoda, dovolj je pijančevanja po naši slo- venski pokrajini! Vprašujete, odkod vse to? Dajte vendar mladini prili- ko, da se koristno udejstvuje na vseh poljih, za kar čuti kdo veselje, torej tudi priliko za gojitev lepega sporta. Ali ni lepše, če se fantje zbirajo na sportnem prostoru, kakor pa, da se n. pr. shajajo v gostilnah, kjer pre- klinjajo, kvantajo in se napijejo, ta- ko da pride često do krvavih prete- pov. Sklep občinskega sveta nam bo- di v vzpodbudo! Ne rušimo temeljev, ki se postavljajo za dobrobit naše mladine. Celjski slovenski meceni naj se zganejo in pomagajo sloven- skemu sportnemu klubu v Celju do razmaha in do uspehov, ki bodo brez dvoma slcdMi» ße 8"a J)O slovenska javnost v Celju podpirala, ne pa ka- kor doslej pustila, da slovenski klub samo životari v našo narodno škodo in v veliko veselje naših navodnih nasprotnikov. Vi pa, naša mladina, naši fantje, ki vas je rodila slovenska mati, pom- nite, da je vaše mesto za sportno udcjstvovanje izključno le v sloven- skih sportnih klubih. Prijavite se v obilnem številu, ne dajte se slepiti in pokažite sami, kam spadate! Otroci rabijo posebno trpežne čcvlje. Na žalost ne izdrži niii najboijša koža tako dolgo, kot bi želeli stariši. Ali naj radi tega omejimo prostost gibanja otrokom ? Poiskusitc tudi Vi, kar je že tisoč mater preizkusilo, dajte pritrditi na otročjc čevlje PALMA-gumi podpetnike. Guma je trpežnejša od usnja, radi elastične hoje se čevlji boije ohranijo. Pred vsem vzdrže PALMA-gumi pod- petniki trikrat več od usnjenih pet, a ne sta- ncjo nič več. Domač proizvod Treba je, da smo prežeti z energič- no voljo, da hosiemo delati z uspe- hom v dobrobit naše mladine in ce- lokupnega našega naroda. Ž. •}* Vinko Vabič st. Ž a 1 e c , 18. aprila. Včeraj dopoldne smo spremljali k večnemu počitku žalskega tržana, trgovca. in posestnika g. Vinka Va- biča st., ki je dočakal lepo in častno starost 75 let. Velika udeležba domačih in po- grebcev iz raznih krajev, zlasti iz Celja, je pričala, da je užival blagi pokojnik velik ugled in spoštovanje v Žalcu in daleč izven kraja svojega vsestranskega udejstvovanja. Prcminuli ŽalČan je v prejšnji do- bi zastopal koristi občine v občin- skem odboru občine trga Žalca, ob- enem je bil tudi član načelstva Sa- vinske posojilnice v Žalcu. Ker je bil pokojnik velik prijatelj mladine, mu je občina poverila zastopstvo v bivšem krajnem šolskem svetu v Žalcu, v katerem je imel funkcijo krajnega šolskega oglede. Zato mu je tudi šolska mladina izkazala zad- njo cast. Izlctov šolske mladine se je vedno tudi sam udeleževal in je bil otrokom vedno požrtvovalen podpor- nik. V družbi je bil vedno koneilijan- ton, pa tudi zabavon v vedno nila- dostnem temperamentu. Najdražja mu je bila slovenska pesem, ki mu je bila življenska spremljevalka. Sam je bil navdušen pevec — imel je li- ričen tenor — in predsednik žalsekga pevskega društva »Edinosti«, ki je bilo v polnem razmahu okrog leta 1900., v dobi, ko je cvetela gojitev narodne in umetne pesmi v združe- nem velikem moškem zboru članstva iz Žalca in Gotovelj. To je bilo v res- nici idealno družabno življenje in AI i ste že naročnik „NOVE DOBEU ? James Oliver Curwood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič 11 Te besede so zadele Keitha kakor krogla iz puške. Zadele so ga tako nepričakovano, da je čutil od njih v sleheraem živcu trzaj. Takoj je razumel, kaj je mislil McDowell. On ni bil kakor Anglež; manjkalo mu je nekaj ironično pobarvanega obvla- danja družabncga občevanja, lagotnosti močnejšega in nedosegijivc gotovosti v nastopu, ki jo je irnel ta popolni sportnik. Prav takrat, ko se je Keith srečal* z McDowellovimi oCmi, ki so se obraCale nanj z ne- prikritim vprašanjcm, je videl popolnoma jasno Con- nistona, ko sedi na njegovemu mestu, kako si suCe brkc med palcem in kazalcem in se smehlja kakor bi bil sole včeraj sol na majhen izlet proti sevcru in so dancs že spet vrnil. To je bilo tisto, kar je McDo- well pogrešil. Connistonovo močno dušo, neprisiljeno in neomajno hladnokrvnost moža, ki bi nadzorniku, pa tudi zastopniku kralja lahko mirno pogledal v 01 in v yscJ i'avnoduönosti in proti vsem pravilom vojaško discipline rekel y brk: »Lepo danos, kaj?« Keithu ni primanjkovalo zmisla za humor. To mora besneti in se peniti Anglcžev dub, Co je v tern Irenutku v sobi! »Ali stc že kdaj bili tarn gori, takolc dolgo zim- sko noC?« je vprašal. »Le poskusite na živem telesu takih šest mesecev trpinčenja, kjer morate z vso silo ohraniti svoj zdravi razum, da vas no vzame vrag! Večni mrak in nad vami zvezdc, ki strupeno škiljijo v vas, in okoli vas lisice, ki pohlcpno lajajo na vas; to je vsa vaša družba. Dvakrat sem to okusil, da sem prijel JohnajKeitha: in mislim, da imate prav. Izpre- menil sem se. Niti ,misliti si ne morem, da postanem kdaj tak, kakor sem nekoC bil. Nekaj sem izgubil. Ne morc'm reči kaj, čutim pa, da je nekaj proč. Me- nim, da je samo polovica inene prišla zdrava nazaj. John Keith je izgubil obe polovici in umrl. Svinjska reč, kaj?« Keith je čutil, da je na pravem koncu zagrabil. McDowell je odpii prcdal svoje mize in mu pomolil pod nos pol no škatlo smotk. »Pi'izgile si, Derry, prižgite si jo, in malo po- vejte, kaj se je zgodilo. Kaj bi tisto: Iše dolgo niste pol mrtvi! Teden dni med nami in spet boste zdravi.« Pi'izgal je žveplenko in jo podržal Keithu pod smotko. Celo uro je pripovedoval Keith o človeškem lovu. To je bila lastna Ilijada; ko so mu prihajale besede iz ust, je čutil Connistonovo navzočnost. Pozabil je na prisotnost strogega in resnega zastopnika zako- nov, ki ga ni izgubil iz oči, ki mu ni ušla niti ena besedica. Spet so mu stali pred očmi dolgi meseci, iz katerih sta postali leti, drugo za drugim; in zasledo- vanje in beg, in brezkončne noči, polne obupa, blaz- nosti, bojay.ni in izčrpanosti. Keith je zmagal! Conniston je govoril iz njega. Anglež, ki je pripovedoval, kako strašno je bil kaz- novan John Keith. In ko je govoril o poslednjih dneh v kolibi na robu tcčajske ravnine, je končal Keithov od razburjenosti hripavi glas z besedami: Tako je torej umrl John Keith — kot junak in poštenjak.« Keith je videl pred seboj Angleža, videl je mirni ncustrašni usmev v njegovih umirajočih očeh, slišal je njegove poslednjc besede, čutil poslednji prijatelj- sk.i. stisk njegove roko in tudi v McDowellu je ta slika oživela, kakor bi jo bil sam doživel. Nadzornik si je potegnil z roko Cez obraz, kakor bi hotel izbrisati to slike. Keith je že davno nehal in McDowell je stal še zmeraj ob oknu s hrbtom proti njomu. Premišljal je o tem, kar je Cul, in gledal dol na zeleno clolino Saskačevana. Kmalu pa je nad- zornik vedel, koliko je dvakrat dve. Postal je železni mož, ki ga je neko čudo izpremenilo v meso, neusmi- Ijeni, neupogljivi zakon, in pogledal je v oči možu, ki ga je imel za Connistona. »Po dveh letih in pol takega pekla se vam je moral tudi morilec zazdeti svetnik, Conniston. Svojo nalogo ste čudovito rešili, Conniston. V vsem bom natanko porosial departementu, in glavo bi dal, da vas čaka oficirski patent. Navzlic temu pa globoko obžalujem pi'cj kakor slej, da ni John Keith ostal živ in učakal vešal.« »Svoj dolg je izplačal,« je rekel Keith mrko. »Ne, svojega dolga ni izplaCal. Samo umrl je. Do zadnjega vinarja bi ga bil izplačal Šele na vrvi. Nje- gov zločin je bil zoprno, brutal no, gnusno premiš- ljcno, mrzlo maščevanje nad sovražnikom, ki se ni mogel braniti. Izbrišimo njegovo ime! Svojega obža- lovanja ne morem izbrisati. Leto lastnega življenja bi dal, če bi bil Keith zdaj z vami tu v sobi. Toliko bi bil vreden. Moj Bog, to bi bila Cast za našo var- nostno službo, ko bi lahko po štirih letih izročili Jolina Keitha pravici v roke.« Okrog McDowellovih ustnic se je zarezala okrutna ßrta in iijegove oči so mrko tlele, ko je tožil, da se je vrat rešil zanke. Zakon! Zakon brez srea in brez tluše! Keith je začutil v sebi zgražanje in gnus. Tedaj je nekdo potrkal na vrata. »Noter,« je zaklical McDowell in vrata so se tiho odprla. Mladi pisar Cruze je pokukal v sobo. »Šang-TuiiR- čaka, gospod nadzornik,« je rekel. Ncvidna roka se je nenadoma sklenila z :•^leznim oprijemom okoli Keitho'vega grla. Obrnil je glavo, da bi skril to, kar je bilo jasno napisano na njegovem licu. Sang-Tung! Zdaj je vedel, kaj ga je vleklo nazaj, zdaj je vedel, zakaj je potoval Connistonov skrbeCi obraz za njim cez severno1 pustinjo; zdaj je jasno vedel, kaj pomeni obeutek njegove duše, ki je slutila nesreCo, zdaj je bil prepriöan, na kaj je mislil Conni- ' ston, kaj mu je hotel reči — zdaj, zdaj, ko jß bilo prepozno! Oba sta pozabila na Sang-Tunga, Kitajca! Siran 4. »Nova Doba« 20. IV. 1931. Štev. 32. vse članstvo je prevevala zavest, da je naša pescm pravo krajevno žari- šče, Id v svoji umetniški poglobitvi visoko presega vsako drugo k>ajev- no društveno delovanje. Kjer je bil pokojui prvi tenorist Vabič, se je raz- legala tudi naša lepa peseni. Naj- ljubša pa mu je bila večno !epa »Vi- gred«, ki mu jo je zapel tudi pevski zbor Draniatičnega društva, ko je blagi pokojnik za vcdno zapuščal svojo rojstno hišo. Oddolžil pa se je zbor tudi ob odprti gomili in mu za- pel ob grobu »Blagor mu1«. Pokojniku bodi miren pokoj po trudapolnem in delavnem življenju, ki so mu dali številni venci izraz naše hvaležnosti in našega spošto- vanja. K. Kino Mestni kino Celje. V pondeljek 20. aprila sc zadnjikrat predvaja sijaj- na zvočna opereta »čikoška baroue- sa«. Predigra: najnovejsi Foxov zvočni žurnal. — Torek 21., sreda 22. in četrtck 23. aprila: »Polkovnik Švec«. Zmagoslavni pohod češkoslo- vaških legij 1. 1918. preko Sibirije in evropske Rusijc v osvobojeno domo- vino. »Polkovnik Švec« jc najvecji slovanski nacijonalni film. Slavo- spev junaštvu češkoslovaških legij in polkovniku Švecu, ki je žrtvoval živ- Jjcnje za cast domovine. V naslovni ulogi Beds ich Karen, član praškega Narodnega divadla. Film vsebuje originalno posnetke pohoda skozi boljševiško Rusijo in bojev z rdeČo armado. Film je nera in se predvaja s sprcmljevanjem klavirja. Po filmu se predvajata kot dodatek dve izvrst- ni zvočni enodejanki. Predstave vsak dan ob lA\>. popoldne (šolske pred- stave) in ob % 9. zvečer. Po svetu s Država brez dolga. Južnoameriš- ka republika Venezuela je proslavi- la stoletnico svojega osvoboditelja Bolivarja s tern, da je plačala zadnji ostanek svojega državnega dolga in je s tern edina država na svetu, ki nima dolga. Se pred dvajsetimi leti je bila Venezuela zadolžena preko glave in njene finance so bile v ob- upnem neredu. Odkar pa so odkrilj na njenem ozemlju močnc petrolej- ske vrelce, se je njeno stanje toliko zboljšalo', da je država danes brez dolga in ima Še znatno gotovino v svojih blagajnah. s Cerkve na Poljskem. V poljskem proračunu za to leto je podan tudi cerkveni proračun. Iz zadevne raz- predelbe je razvidno, da jc oil kato- liških cerkva 11.628 rimsko-katoliš- kih, 2.428 grško-katoliških in 05 ar- menskih. Po številnosti je na prvem mestu rimsko-katoliška cerkev, na drugem pravoslavna in na tretjem grško-katoliška. V poslednjih letih so nastale le minimalnc izpremem- be. Novosti Mestne knjižnice v Celju Hugo V.: Leto strahote. 842. Mauriac F.: Gobavca je poljubila. 843. Timmermanns F.: Župnik iz cveto- čega vrta. 844. Gaspari T.: Cesta. 845. Bridges I. C: Jetnik v gorah me- seca. 846. Seijak F.: Kamnarjev Jurij. 847. L'Ermite P.: Deklica z odprtimi očmi. 848. Const. Weyer: LJsodna preteklost, 849. Doyle C: Pozna osvcta. 850. Bordeaux H.: Zametane stopinje. 851. Foigel D.: Cudežno oko. 852. AU ste si že nabavili roman „BRATA GORDEJEVA", ki je izšel v naši založbi? Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro* da jo devize in valute, Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Sostanj Quida: Kneginja Zurova. 853. May K.: Winnetou I. 1. 2. zv. 855. Baring M.: Daphne Acleane. 859/ 860. Voltaire: Kandid ali optimizem. 8G1. Sibirjak M.: Brata Gordejeva. 862. Rais K.: Zaton. 863. Vilovič Duro: Hrvatski sjever i jug. 333 h. Budak M.: Pod gorom. 334 h. Truhelka G.: Dusi. domačeg og- njišta. 336 h. Cctineo A.: Grebeni se rone. 328 h. Dragošie H.: Crna kraljica .317 h. Karadic V.: Srpske narodne pri- pov. 338 h. Lewis S.: Elmer Gantry. 1592 n. Michaelis K.: Familie Worm. 1593 n. Galsworthy J.: Die Ersten und die Letzten. 1596 n. Villiers de lisle-Adam; Vera. 1597 n. Bennett A.: Himmlische und ir- dische Liebe. 1598 n. Jirka G.: Zwischen den Zeiten. 1602 ii. Lagerlöf S.: Aus meinen Kinder- tagen. 1604 n. Undset S.: Harriet Waage. 1610 n. Hauptmann G.: Die Insel der großen Mutter. 1612 n. Schnitzler A.: Traum und Schick- sal. 1613 n. Wassermann J.: Etzel Andergast. 1616/17 n. London J.: Alaska-Kid. 1618 n. Hearn Lafcadio: Lotos. — Izumo. — Kyushu. — Kwaidan. — Buddha. — Kokoro. 1620—1625 n. Romain Rolland: Johann Christofs Jugend. 1626 n. Franjo Dolžan zÄ* kleparstvo, vodovodne inštalaeije, strelovodne naprave Prevzema vsa w zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. — Cene zmerne.____________________ Postrežba točna in solidna! Sfoiza C: Gestalten und Gesichter dos heutigen Europa. 782 r. Shaw B.: Wegweiser für die intel- ligente Frau zum Sozialismus und Kapitalismus. 750 r. Van Loon H.: Der Ueberwirkliche. Zeitbild um Reinbrandt van Ryn. 768 r. Veber F.: Sv. Avguštin. 745 r. LOKAL z 2 prostoroma iščem za kr7.nar.sk0 obrt v sredini mesta Celja, ki ne bi bil predra^. Ponudbe na upravo Üsta pod »K'rzno 100«. Trg. vajenca iz dobre hiše in s prodpisano šolsko iz- obrazbo spiejme M. Beidajs, trgovina s specerijskim blagqm in scineni, MaiDor. Hrana in stanovanje v hiši. 3-3 Kina vino z železom „Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Sfara lekarna 9Ps*i Orluf Ms. Ph. It?« Tončič CELJE, Glavni — trg Aleksandrova ul. Mebiovano sobo če mogoče s separatnim vhodom in z vso oskrbo se išče za takoj v mestu za go- spoda. Gra tudi kot sostanovalec Ponudbe na naslov : PotoČnik Tomo, r.odružnica tv. Palme, Celje. Predmeti za pasji šporf kakor: Grizenje izključujoči pasji nagobČniki Pasje vrvice Pasji biči Pasje opreme Pasji ovratniki Posebne vrvice za dresuro v največji izbiri po najnižjih cenah vedno v zalogi v trgovini usnja J. JELLENZ, Celje, PreSernova ul. 19 Odrasli in otroci delajo z velikim uspchom kuro za čiSčcnja in osveževanje krvi s Figo- loin. Figol se dobi v vsaki lekarni, po pošti ga pa poSilja proizvajalec: lekania dr. Semellč, Dubrovnlk 2/3». Tri stckle- nice s poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din, I steklcnica 40 Din. Najvarneje in najugodneje se nalaga tienar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOVTRG (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, tienarju nedo- letnih, k! ga vlagaio sodišča ter naložb?m cerkvenega in občin- skega denarja posveüa posebno pažnjo. Hranilnica caje poso- üla na zernljišča po najnižji obrestni merl. Vse prošnje rešuje brezplaüno. Za hranilnc vlogc jamči polcg qa mctC^A sfilin z VScm premoženjem premoženja hranilnice 36 IlltSSIU VtSljC in vso davčno močjo. ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Novc /;obe« in Zvezno t;skarno Milan öetina. -- Oba v Celju.