>>■ Glasilo delniške družbe Alpina LETNIK 35 DE^D ZAJEC ALFONZ LOŠKA C. 56 t: 4226 ilRI V svet z optimizmom in celostno podobo Ena najpomembnejših strateških usmeritev Alpine v prihodnjih letih je prav gotovo ugotavljanje svojega lastnega položaja, analiza razmer znotraj in hkrati možnosti, ki se nam obetajo na trgu. Iskanje identitete, ustreznih usmeritev, ob vnaprej začrtanih cilijh, je temeljna naloga. Na vsem tem sloni vsebinsko in tudi vizuelna slika Alpine in njenih blagovnih znamk. S temi vprašanji so se soočili naši ključni ljudje konec prejšnjega meseca. Nalogo je prevzel prof. dr. Miro Kline, ki je s pomočjo našega nekdanjega štipendista Matjaža Mazzinija prišel do zanimivih ugotovitev o mnenju trga o nas. Na tej podlagi je gradil svoje predloge, ki naj bi v končni fazi pomagali ustvariti celostno podobo Alpine. Vemo, da imamo pravzaprav dve glavni usmeritvi - športno in modno, s kar širokim notranjim proizvodnim in prodajnim programom. Tuje treba iskati tako ustrezno mesto in svoje delovanje podpreti z vsem, kar lahko omogoči uspešno sodobno poslovanje. Uvodoma je spregovoril dr. Kline, ki je razgrnil prve ugotovitve in svoje predloge. Podprl gaje mag. Tomaž Kržišnik, profesor na Akademiji za likovno umetnost. Predlog je požel precejšnje odobravanje pa tudi veliko vprašanj in opozoril. ki bodo za nadaljevanje naloge prav gotovo koristna. Pri tem bodo avtorji skušali promovi-rati naše programske značilnosti in kvalitetne prednosti, kijih imamo. Alpina ni od danes - in to moramo izkoristiti. Dobri programi, usposobljen kader, razvojno prodajno mrežo po vsem svetu, tradicijo in še kaj. Posebno zanimivo je bilo "soočanje" z mnenji, ki jih imajo o nas kupci in poslovni partnerji. Lahko smo ugotovili, da zanje niso toliko pomembne nekatere dobre plati Alpine kot so tradicija in tr-pežnost, temveč udobnost, modnost, cena v primerjavi s kvaliteto - poslovnost, kjer pa pogosto šepamo. Dolgoletne izkušnje so lahko dobre, toda danes so lahko že cokla razvoju. Posebno, če naše delo preide v navade, ki so lahko škodljive. Tako velja res razmišljati o lestvici vrednot - gledano z vidika trga, kupca. Srečanje je pokazalo, da je med našimi ključnimi ljudmi že veliko znanja pa tudi volje za spremembe. Tako lahko upamo, da bodo prihodnja leta, ki bodo sicer težka, lahko dobra osnova za še večjo uveljavitev Alpine. Zato pa bo potrebno poleg znanja tudi načrtnost in doslednost. O dogajanju na področju priprav celostne podobe bomo sproti poročali. Nejko Podobnik 4 1 M Naši ljudje Ta čas odhaja iz Alpine stotnija delavk in delavcev, ki so leta, kaj leta - desetletja soustvarjali današnjo Alpino. Odhajajo mirno, dostojanstveno, nekateri celo z veseljem. Čeprav kot tehnološki viški - na zavod za zaposlovanje. Za njimi ostaja velik prispevek, ki so ga vložili v Alpino, odhajajo pa izkušnje in mnogo znanja, ki so si ga nabrali v času, ko so zvesto opravljali svoje dolžnosti. Doživeli so, da so od samouprav-Ijalca postali (so)lastniki Alpine. V razmerah kot je sedaj naša panoga, finančno gledano, ne pomeni veliko. Je pa dober občutek, "da sem nekaj naredil za to tovarno, pa tudi, da imam sedaj delnice ene najboljših proizvajalcev obutve pri nas." Seveda, korak, ki so ga napravili, ni lahek. V nestabilnih družbenih razmerah to predstavlja tudi nekakšno negotovost. Pa tudi niso bili vajeni, da bi dobivali še tako majhen denar - ne da bi delali. Toda to so vendarle zaslužili z dosedanjim delom. Vsak ima sicer svoje občutke in seveda - načrte. "Pa bom lahko varovala vnuke; priredil kakšno kravico več; če drugače ne - bom šel pa še malo "cera-hat". Drugim bo ostala kakšna urica za klekljanje ali gobarjenje, morebiti tudi za kakšen izlet ali potovanje. Skratka, tisti, ki ostajamo, želimo, da se imate lepo. Še enkrat hvala, da ste delali vestno in pošteno. Hvala, da smo lahko delali z vami. Uredništvo alpina 'jI 50 let športa in mode Dr. Miro Kline je izčrpno poročul o do.sedunjih izsledkih unali/e našega poslovanja v očeh kupcev kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Tudi izkušenim delavkam ni lahko Spremembe na Colu so prinesle dobre rezultate; upajo, da bo še naprej tako Magda Rupnik je prva domačinka, ki vodi obrat na Colu. Kot kaže, je tudi uspešna. K temu je pripomoglo tudi to, da je Se pred sprejetjem odgovorne naloge vodje obrata do potankosti spoznala delo in razmere na Colu. Tudi strokovno je za to delo dobro pripravljena. "Zares me ni skrbelo, ko sem prevzela te naloge, saj sem vedela, kaj me čaka Sedaj sem vpeljala drugačen način sodelovanja z vodstvom in strokovnimi službami v Žireh. Tja se vozim ob sredah in urejam vse, kar je potrebno. Med tednom pa seveda poje telefon. Oskrba je sedaj tudi boljša, ker se Šofer tovornjaka ne ustavlja le vsak dan, temveč skoraj vsak dan. posebno odkar vozi tudi na Kal. Le proti koncu leta je včasih slabša; stali pa zaenkrat še nismo. Kar zadeva delo - smo zaključili s proizvodnjo pancerjev. Sedaj bodo na vrsti tako vzorci (potniška kolekcija), obutev za smučarski tek, kot za pancerje. Sedaj teče proizvodnja tekaške obutve na obeh trakovih (tudi na tako imenovanem pancerskem). Pri tem na tekaškem izdelujemo zahtevnejše zgornje dele, na pancerskem pa nekaj manj zahtevne. Seveda je lažje tistim, ki so vajeni delati določeno obutev; drugi imajo kar precej težav, posebno, ker so serije majhne. Zato je sodelovanje z normirci nujno: težave pa skušamo ublažiti z okoli K) % doplačili na serijo. Dnevno izdelamo 1.000 parov pancerjev, oz. 400 parov zahtevnejše tekaške obutve (če je ta bolj enostavna, tudi 700 parov dnevno). Ti podatki veljajo za obe izmeni. Poleg že omenjene proizvodnje, izdelujemo tudi potniško kolekcijo. Naj povem še to, da gre za dražje rolerje. Vzorce zaradi zahtevnosti in pogojev ne izdelujemo po normi. Trenutno nas je 179, na čakanje pa odhaja 12 ljudi, za katere nimamo nadomestila. Tudi povpraševanja po zaposlitvi pri nas ni. Ni čutiti kakšne brezposelnosti, saj se tukajšnji ljudje zaposlijo še v Ajdovščini: Tekstini, Lipi, Fruc-talu, Mlinotestu... Se pa v obratu kaže zanimanje za nadaljnje izobraževanje, zlasti tistih, ki imajo končano dveletno čevljarsko šolo. Ko so v Žireh organizirali oddelek poklicne šole, je bilo pri nas kar precejšnje zanimanje, vendar je v Žiri le predaleč... Posebno še, ker so delavke povečini poročene in z otroki. Pa še to je, da ne morem nobeni obljubiti. da bo imela po končani triletni šoli boljše delo ali plačo. To je dodatna težava, saj so možnosti za napredovanje omejene. Je pa res, da bi lahko še zaposlovali, če bi dobili kaj novih strojev. Z Joži Kacinovo, ki se postopoma spoznava z delom pri časopisu, sva se sprehodila ob trakovih, da tudi posamične delavke kaj povedo. Maja Rehar je v Alpini šest let: "Sem sicer nekvalificirana, vendar dobro obvladam delo. Lahko pa rečem, da pri sešivanju zgornjih delov za pancarje uspem dosegati normo, pri tekaški obutvi, kije nisem vajena, pa ne. Morda se bomo tudi tega privadile. Kljub temu, da znam delati, bi se morda odločila za šolanje, če bi se pokazala priložnost. Andreja Pregelj: "Moje delo je natiskovanje na tej napravi, ki pri 200°C s toploto združi obe plasti (z mrežo). Tudi tu seveda delam na normi; če je treba obrezovati ali če ni škarta, se je da izpolniti, drugače ne. Vendar ne delam vedno tega dela, temveč vsepovsod po oddelku. največ na cik - cak šivanju. Morda bi se tudi Se šolala, če bi se to nekako organiziralo". Na kontroli sem se zapletel v pogovor z Emo Kobal in .ložo Trošt. Obe sta dolgoletni delavki Alpine in sedaj odhajata na Zavod za zaposlovanje, potem pa v pokoj. "Malo naju skrbi", sta zatrdili, ker nama manjka do redne upokojitve Se nekaj let. Kljub temu, da odhaja- I Zunanjost naše lepe tovarne na Colu Vodja obrata na Colu je žc dobro leto Magda Rupnik Andreja Pregelj Maja Rehar Zdenka Bizjak Na kontroli se pokažejo vse pomanjkljivosti - tudi na Colu PELOžt'v//eH/g . kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... va, nama ni vseeno tudi kako bo v obratu na Colu. Tu na kontroli vidiva marsikatere napake. Najpogosteje je problem material, pri Šivanju je napak manj. če pa so, morajo delavke popravljati same. Pogosto je kvaliteta slabša zato, ker so nomie tako zaostrene. Skratka, vidiva kaj se dogaja in upava, da bo podobnih težav čim manj." "Upam. da me bodo vzeli nazaj, če se bo kaj zapletlo," je hudomušno in rahlo zaskrbljeno pripomnila Joža Trošt. Zdenka Ki/jak:" V Alpini sem že petindvajset le. Rada delam. vendar je norma sedaj previsoka. Tak tempo kot je sedaj, je težko zdržati. Posebno, če vse ni tako pripravljeno kot bi bilo treba. Še dobro, da so se vsaj delovni pogoji izboljšali... " Oceno s kontrole je potrdila tudi mojstrica Milka Rušt; "Izdelovanje zgornjih delov za tele tekaške čevlje je kar kočljivo - ni enostavno. V tem primeru gre še za proizvodnjo iz Novega Marofa. Druga stvar, ki zelo moti, je dejstvo, da je proizvodnja zelo mešana." Nejko Podobnik v Rovtah dovolj dela tudi za nove delavke "Trenutno izdelujemo predvsem zgornje dele za salonarje za Gervinio. Gre za 22 000 parov, kar moramo sešiti do božiča. Tone bo tako enostavno, saj bi morali dnevno izdelati okoli 1000 parov, da hi dosegli ta cilj," je zatrjevala Majda Pek, vodja obrata v Rovtah. "Skratka, ker je časa malo, več kot delati pa tudi ne moremo, bo treba za načrtovano proizvodnjo delati tudi nadure. Dobro pri tej proizvodnji je to, da smo nekaterih delovnih operacij (faz) že vajeni, saj se ponavljajo iz prejšnjih naročil. Druge faze pa so nove in zahtevajo nekaj več vaje, da kvalitetno in dovolj hitro delamo. Moram reči, da smo z materiali trenutno dobro in sproti oskrbovani. Pri tej proizvodnji je precej umetnega materiala, tudi ostale materiale dobivamo sproti. Je pa nekaj težav, saj je vmes včasih tudi nekaj neustreznega materiala (ševro, kozji velur, včasih lice plava, ali se preveč vleče). Če gre za slab del, ga nasekajo v Žireh, lastne napake pa popravljamo sami. Poleg omenjenih salonarjev bomo izdelovali tudi sandale, tako za izvoz na Zahod kot tudi našo maloprodajno mrežo. Pri delu se ta čas že srečujemo s pomanjkanjem delavk. Občasno bi jih potrebovali deset novih, zlasti pri nalepljenju traku. Na tej fazi ni potrebno kakšno veliko strokovno znanje, natančnost pa. Sicer pa je največ potreb odvisnih od tega kakšne vrste obutve izdelujemo; enkrat bi jih morali imeti več, drugič manj. Za proizvodnjo so zelo pomembni ustrezni stroji, lahko rečem, da smo s temi sedaj kar zadovoljni. Kot kaže, jih bomo nekaj dobili še iz male šivalnice v Žireh, da bomo lahko zamenjali stare in iztrošene. Pri naši zelo razdrobljeni proizvodnji, kjer se je treba stalno prilagajati, je včasih težko doseči normo, čeprav se nekatere operacije ponavljajo. V takih razmerah iz obrata delavke tudi odhajajo, zlasti tiste, ki imajo druge poklice, in sicer na Vrhniko, Logatec, Ljubljano... Kar zadeva delovne pogoje, so sedaj boljši. Skrbi me le, če bi kdaj pozimi zmanjkalo elektrike, saj agregat ne zadostuje za nemoteno delo," je še povedala Majda Pek. Nejko Podobnik Nataša Bokal se vrača Vodja uhrata v Rovtah Majda 1'ck Močna volja zmaguje tudi nad številnimi poškodbami. Potem, ko je bila Nataša Bokal, ki tekmuje z Alpini-nimi čevlji, pred leti že čisto v svetovnem vrhu, so ji poškodbe in operacije v preteklih letih onemogočale, da bi ujela pravo formo. Letošnjo sezono je začela obetavno. Najprej je v Park Cityju v veleslalomu osvojila 18. mesto (Alenka Dovžan je bila 21.). Nekaj dni zatem pa je bila Nataša še boljša, saj je bila v istem kraju v slalomu celo osma. Upamo, da bo šlo tako naprej. Upamo tudi, da bosta Alenka Dovžan in Katja Koren in druge naše tekmovalke in tekmovalci prav tako imeli letos več sreče, tako na tekmovanjih kot tudi s poškodbami. N.P. Iz proizvodnega obrata v Rovtah iskrice Organizacija Ki) sliJSimi), da na razvitem Zahodu naredijo dvakrat ali celo trikrat več kot pri nax - pomislimo predvsem, kje so naHe ori'anizacijske slabosti. Organizacija Organizacija je sred.stvo za dosego cilja s čim manjšimi stroški. Kadri Izobrazba, izkušnje, inteligenca. pridnost - vse je zaman -če ni modrosti. Kadri Ko odhaja starejša generacija, je tudi čas za premislek - kaj je danes najpomemhnej.še, kaj nam manjka in kaj ho kdo najbolje delal. Denar Nobene stvari ni toliko v.vf-povsod kot je denarja... Le vidimo ga ne. Denar Šele ko zmanjka denarja, .se včasih spomnimo: kaj znamo in kaj hočenu). Uredništvo DELOživ//en/e a kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveto, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menogerfev, delavcev, sindikata. Sejem bil je živ Sejem smučarske opreme v Žireh Smo v decembru in povsod je že čutiti prednovoletni utrip. Eden i/.med znunilcev, da se bliža zima, čas obdarovanj in dobrih mož, ki predvsem otrokom prinašajo razne darove, so tudi smučarski sejmi. Na njih prodajajo novo in rabljeno smučarsko opremo in oblačila. Organizirani so po vsej ■ Sloveniji in ker smo tudi mi proizvajalci in prodajalci tovrstnega blaga, se teh prireditev z veseljem udeležujemo. Prvi tak sejem je bil sredi novembra v Kranju. S sejemsko prodajo pa nadaljujemo v različnih krajih širom po Sloveniji, od Novega mesta, Logatca, Šk. Loke, Domžal, Ptuja, Žalca, Celja do Maribora, kjer sodelujejo predvsem naše prodajalne. Vsako leto pa se udeležujemo tudi največjega tovrstnega sejma Šport in rekreacija v Ljubljani, ki je zahtevnejši projekt in je zato potrebno sodelovanje večjega števila ljudi. Letos lahko na sejmih naši kupci kupijo športno opremo s 15% sejemskim popustom. Sejem v Žireh v soboto, 22. novembra je Smučarski klub Alpina v osnovni Soli organiziral sejem rabljene smučarske opreme. Kupcem so hkrati tudi montirli vezi. Obiskovalci so se lahko včlanili tudi v smučarski klub, kar prinaša določene ugodnosti pri nakupu nove opreme, pa tudi pri udeležbi na smučarskih tekmovanjih. Prodajalne iz Žirov so se vključile v sejem smučarske opreme in imele odprta svoja vrata ves dan. To Je bilo v primerjavi z lanskim letom mnogo ugodnejše, saj so kupci prihajali ves dan in zato ni bilo take gneče. Kot Je že navada, so na pomoč pri prodaji priskočili tudi delavci iz "centrale", tako da so bili kupci hitro in dobro jiostreženi. Poslovodja prodajalne Ziri II Igor Bačnar, je povedal, da Je bila prodaja približno enaka kot lani. Največje zanimanje je bilo za so pancerje, alpske smuči, vezi, smučarske palice; od oblačil pa Je prevladovalo povpraševanje po bundah. Direktor maloprodajne mreže Aleš Dolenc je dosedanje sejemsko dogajanje ocenil takole; "Letos opažamo, v primerjavi z lanskim letom, rahel padec pnxlaje na vseh sejmih. V povprečju smo prodali za 10 do 20 % manj. Takoj pa moram ugotoviti., da tako ni le pri nas, temveč je to pojav, ki Je značilen tudi za našo konkurenco. Za naš največji sejem Šport in rekreacija v Ljubljani lahko rečem, da je bil zelo dobro pripravljen. Ekipa, ki je bila zadolžena za delo. Je delala ubrano in menim, da so bili vsi obiskovalci lepo in pravilno sprejeti. Tudi cenovno Je naša obutev še sprejemljiva. Toda razmišljati moramo naprej. Prihodnje leto bomo morali priti na trg novimi ponudbami smučarskega čevlja za alpsko smučanje za zahtevnejšega rekrea-tivca, ki mu bomo morali ponuditi nekaj več." Glavna sezona sejmov Je za nami. čeprav bodo manjše prireditve potekale še do konca decembra. Prav gotovo Je sejem lepa priložnost za uveljavitev (promocijo) firme. In če bi s tega vidika ocenjevali ljubljanski sejem, bi morali priznati, da nam Je to dobro uspelo. In še nekaj Je; kar me je navdajalo ob obisku sejma Šport in rekreacija v LJubljani: zaposleni se mnogokrat pritožujemo nad tem in onim in prepričana sem, da imamo prav in da bi bilo potrebno marsikaj urediti drugače. Toda ko sem kot opazovalec sejemskega vrveža, funkcionalno postavljenega prostora, ubranih oblačil in dela naše ekipe, ki Je lepo sprejela vsakega obiskovalca, spremljala dogajanja, seje v meni kljub temu prebudil nek ponos in samozavest; "Dobro izgleda in to je naša Alpina." Sejem v Kranju Začetek take prodaje je bil sejem v Kranju, ki je potekal od. 13. do 16. novembra v hali Л Gorenjskega sejma. Kot je že navada, je na njem s svojo zimsko Športno ponudbo sodelovala prodajalna Alpine iz Kranja. Na pomoč pa so ji priskočili tudi prodajalci iz Žirov in Sk. Loke. Čeprav v petek dopoldne Se ni najprimernejši dan za tovrstne nakupe, je bil naš prostor ves čas lepo obiskan. Kot mi je uspelo med pogovori izvedeti, k temu pripomore dobra ponudba, konkurenčne cene, pa tudi usposobljeni in prijazni prodajalci. To da nasmeh in lep sprejem veliko pomeni, ni le puhla fraza, temveč pomembna resnica. , Že prvi dan so bili prodajalci z iztržkom kar zadovoljni. "Seveda pričakujemo Se večji naval v naslednjih dneh; ponavadi je največ obiska v soboto in nedeljo dopoldne. Med pancerji smo prvi dan največ prodajali cenejSe, tako moSke kot ženske. Veliko zanimanje je tudi za otroške modele. Kupci radi primerjajo cene in kvaliteto. Velikokrat se zgodi, da si najprej ogledajo rabljeno blago, toda ko ugotovijo, da je razlika v ceni majhna, se raje odločijo za novo obutev." je pripovedovala Nada Šilar. Tudi Marija Gogala je s prodajo zadovoljna. "Mislim, daje letošnja prodaja boljša kot je bila lani. Pri ponudbi tekaške obutve, smo se odločili, da bomo na sejmu prodajali le letošnje modele, s tem, da pa imamo na zalogi dovolj obutve vseh številk. Kupci so zadovoljni. Tudi prodajalci nimamo pripomb, predvsem pa lahko rečem, da so mi letošnji modeli pancarjev bolj všeč, tudi zaradi pestrejše barvne palete." Tudi Andrej Potočnik je bil dobre volje: "Prodajalci opažamo, da se odnosi z Alpino oziroma naSimi vodilnimi izboljšujejo. Tudi v "centrali" so prišli do spoznanja, da smo prodajalci tisti, ki neposredno delamo z ljudmi in zato najbolje poznamo problematiko v zvezi z našim delom." Eden izmed kupcev, ki je v času mojega obiska kupil smučarske čevlje, je bil tudi Tomaž Gornik iz Kranja. "Za nakup vaših pancerjev sem se odločil, ker so udobni; v njih se dobro počutim, pa tudi cena je ugodna. Sem rekreativni smučar in ne potrebujem profesionalne obutve. Vem pa, da imate tudi pancerje za najzahtevnejše smučarje. " Povedal je še, da večkrat kupuje v naši prodajalni v Kranju in to predvsem športno opremo. V druge Alpinine prodajalne ne zahaja. Tudi v Žireh, v industrijski prodajalni še ni bil, tudi zato, ker zanjo ni vedel. "Mogoče smo potrošniki premalo obveščeni o Alpinini ponudbi in o raznih akcijah, ki jih imate," je dodal na koncu. In vsaj tak je bil vtis, zadovoljen zapustil naš prodajni prostor. Jožica Kacin / ' • "^•*'1ГНТТ|Ц.-i S smučarskega sejma v Kranju Direktor maloprodajne mreže Aleš Dolenc je dosedanje sejemsko dogajanje ocenil takole: "Letos opažamo, v primerjavi z lanskim letom, rahel padec prodaje na vseh sejmih. V povprečju smo prodali za K) do 20 % manj. Takoj pa moram ugotoviti, da tako ni le pri nas, temveč je to pojav, kije značilen tudi za našo konkurenco. Za naš največji sejem Šport in rekreacija v Ljubljani lahko rečem, daje bil zelo dobro pripravljen. Ekipa, kije bila zadolžena za delo, je delala ubrano in menim, da so bili vsi obiskovalci lepo in pravilno sprejeti. Tudi cenovno je naša obutev še sprejemljiva. Toda razmišljati moramo naprej. Prihodnje leto bomo morali priti na trg novimi ponudbami smučarskega čevlja za alpsko smučanje za zahtevnejšega rekreativca, ki mu bomo morali ponuditi nekaj več." 4Г DELOiivlienie kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Gneča na našem razstavnem prostoru v Ljubljani Sejem v Ljubljani Od 25. do 30. novembra pa je bila v Ljubljani največja sejemska prireditev Šport in rekreacija, ki na enem prostoru zbere vse vidnejše slovenske pa tudi tuje proizvajalce in prodajalce predvsem zimske opreme za šport in rekreacijo. Letos je bilo na sejmu kar 281 razstav-Ijalcev in med njimi je pomembno mesto imela tudi Alpina, ki se je predstavila na 284 m^ razstavnega prostora. гз f I, Za promocijo na sejmu je bil zadolžen Stanko Kranjc. Z vodjem razvoja športne obutve Tonetom Kavčičem sta predstavila nov sistem alpskega smučanja, tako imenovani carving. To je način, kjer smučar smuča po robniku, zavoj je brez oddrsavanja, kar pa poleg drugačne smučke zahteva tudi čevelj, ki ima povišan sprednji del. Ker Alpina sledi novim smernicam, je izdelala tudi čevelj, ki je potreben za to smučanje. Na sejmu mu je bil namenjen poseben prodajni prostor. Kot pa so pokazali rezultati prodaje, se večina ljubiteljev belega športa še vedno raje odloča za klasičen, preizkušen način. лшшл Ф alpina Sejem kakršen je v Ljubljani, terja veliko priprav; od postavitve, organizacije dela, do tega, daje na zalogi dovolj obutve. Za koordinacijo je skrbela Olivera Jereb. Tik pred otvoritvijo je še enkrat zbrala vse sodelavce, da so se dokončno pogovorili in razdelili naloge. In kot so ugotavljali po zaključku sejma, so delo tako prodajalci kot tudi ostali, ki so kakorkoli sodelovali, opravili dobro. Ka/.iskuvc kažejo, da med današnjimi potrošniki veliko vlogo pri nakupu igra tudi image firme. Alpina si prizadeva, da bi si tako dobro ime tudi ustvarila. Eden i/med načinov privabiti kupce in ustvariti ugled, je tudi, da se ob prireditvenem prostoru stalno nekaj dogaja. Za to smo poskrbeli skupaj z Elanom in vsak dan sproti predstavljali našo kolekcijo. Med drugimi je v dresih in / obutvijo Alpine nastopila tudi priznana plesna skupina Bombe iz Žirov in s svojim ritmičnim nastopom, kot že večkrat doslej, dokazala, da znamo Žirovci poleg tega da, izdelujemo dobre čevlje, v njih tudi lepo zaplesati. Prodajni prostor je bil razdeljen na več skupin, glede na vrsto obutve, ki smo jo prodajali. Za vsak del je bila zadolžena ekipa, ki je bila izbrana tako, da so znali kupcem tudi svetovati. Obiskovalci so bili navdušeni tudi nad preprostimi, vendar dobro opaznimi enotnimi oblačili, ki so jih nosili prodajalci. V Ljubljani pa ni le prodajni sejem. V zgornjem delu sejemskega prostora so potekala srečanja s poslovnimi partnerji in večjimi kupci. ^Ђ\,Оиу1јепје S kronika DOGODKOV Iz strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Je Telemark smučanje nova priložnost že več let sodelujem z nekaterimi znanimi slovenskimi smučarji s telemark tehniko, kot so: Miran Stanovnik, Iztok Ivančič in drugi. Tudi drugače spremljam razvoj tega smučanja v svetu, ki očitno ponovno oživlja v Združenih državah Amerike, Skandinaviji, kjer je pravzaprav, poleg smučarskega, teka najpopularnejši način smučanja. Kot kaže, bo telemark tudi demonstracijski šport na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah, organizirana pa so tudi že tekmovanja za svetovni pokal in tudi svetovna prvenstva To je smučanje, ki človeka navduši in zasvoji. Ne gre za tako razširjen način smučanja kot je alpsko smučanje; prav gotovo pa je to lahko izziv našemu razvoju in tudi komercialistom, da izkoristijo priložnost v tej tržni niši. Ta šport se v Sloveniji še ni "prijel". To pa še ne pomeni, da ga lahko zanemarimo. Še posebno, ker smo kot Alpina v telemark smučanje že nekaj vlagali. Tako Alpina kot Elan sta namreč v preteklih nekaj letih že sodelovala pri organizaciji predstavitve tega smučanja na smučiščih. Prav omenjena smučarja, sta opravila posebno šolo za profesionalnega učitelja tele-marka na Norveškem, sta z našo pomočjo (čevlji in vezi) na večjih smučiščih organizirala predstavitev tega športa, pri čemer so lahko smučarji na Krvavcu, Voglu, Kaninu, Rogli še sami poskusili ta način smučanja. Na Krvavcu sta bila tudi že dva tečaja za učitelje v telemark tehniki- skupaj okoli 15 ljudi. To pa je za začetek kar dober obet, da se bo ta način smučanja uveljavil tudi pri nas. Naj povem, da je panoga tudi uradno registrirana na smučarski zvezi Slovenije in izbrana državna reprezentanca za tekme v svetovnem pokalu in svetovnem prvenstvu. Izkušnje, kaj se zgodi, če zanemarimo porajajočo dejavnost - že imamo. Zato mislim, da moramo budno spremljati nadaljnji razvoj dogodkov. Loljze Oblak Iz zasebne pogodbene prodajalne našo obutev v ВТС v Ljubljani, kjer prodajajo Naša obutev sedaj tudi v BTC v Ljubljani Širimo tudi mrežo pogodbenih prodajaln čevelj je potrebno najprej izdelati, potem pa še prodati. Marsikdo misli, da je lažje prodati obutev, ki je cenejša, pa to ne drži, saj se mnogi držijo načela "nimam toliko denarja, da bi kupoval slabo", rajc plačajo nekoliko več in kupijo najboljše in najnovejši model. V Ljubljani bodo taki kupci najbrž obiskali prodajalno Alpine na Mestnem trgu, kjer prodajajo najbolj modno obutev, najboljše kakovosti, ali pa tudi katero od drugih naših prodajaln. Veliko pa je seveda ljudi, ki bi radi za nekoliko manjšo ceno prav tako dober in moden čevelj, toda le manj kakovostno obutev, ki je zato tudi cenejša. Taki potrošniki bodo raje zavili v BTC, v halo A, kjer smo novembra odprli pogodbeno industrijsko prodajalno. Vodita jo zakonca Brane in Jožica Hočevar. Čeprav je od odprtja prodajalne, do mojega obiska preteklo dobra dva tedna, sta takoj ugotavljala: "S prodajo sva zadovoljna. Sedaj oba delava ves dan. Toda tako ne more iti naprej, zato se že dogovarjava in bova v kratkem zaposlila še pripravico." Hočevarjeva imata s prodajo že izkušnje. Že leta 1992 sta najela prostor v BTC. Začela sta s prodajo gospodinjskih pripomočkov in daril. Toda začela sta razmišljati, da bi se bilo potrebno preusnierUi v točno določeno ožje področje. "Želela sva prodajati blago domačega proizvajalca. Odločala sva se med Alpino, Pekom in Muro," je povedal gospod Brane Hočevar. "In zakaj ste se odločili prav za nas?" me je zanimalo. "Ugotavljala sva, da se v BTC prodaja večinoma uvožena obutev. Pred kakim mesecem je odprla prodajalno Planika, prej pa v tem okolju ni bilo nobenega domačega proizvajalca obutve. Menila sva, da je Alpina perspektivna firma, z dolgoletno tradicijo. Tudi kvaliteta obutve je dobra. Zaenkrat sva prepričana, da sva se odločila prav." "KakSen je vaš prodajni program?" "Naša prodajalna se šteje kot industrijska, kar pomeni, da večinoma prodajamo obutev B in C kvalitete, ostanke izvoza in podobno. Trenutno imamo na zalogi le žensko modno obutev in nekaj tre-king obutve. Ugotavljava pa, da bi bilo potrebno program razširiti. Veliko strank pride v prodajalno in ker je Alpina bolj znana po smučarski obutvi, sprašujejo za pancerje ter se čudijo, kako da jih nimamo. Prav tako pogrešamo moške čevlje. Če nam bi uspelo razširiti prodajo še na ta dva programa, bi bil uspeh še veliko boljši," pravi gospod Brane in takoj razmišlja, kje bi kljub prostorski stiski, uredil kotiček za ta namen. "Sicer pa se modna obutev dobro prodaja. Velikokrat nas obiščejo kupci, ki so si model že izbrali po prodajnem katalogu in bi radi kupili prav take čevlje. Katalog je zelo dobra oblika, ki spodbuja prodajo. Pojavi pa se problem, če te obutve ni na zalogi. Menim, da bi bilo nujno, da bi imeli vso obutev, ki je predstavljena v katalogu. Zima je tu in škoda, ker Alpina nima večje ponudbe ženskih škornjev. Predvsem starejše ženske sprašujejo po klasičnih modelih te obutve." Še o marsičem sva se pogovorila z gospodom Branetom. Povedal mi je, da ima zelo malo skladiščnega prostora in mora biti skoraj vse blago v prodajalni. Toda to bo skušal reševati na različne načine, nekaj še s postavitvijo dodatnih polic v trgovini. Zadovoljen je s potezo Alpine, ki je v prvem tednu, ko je bila prodajalna odprta, odobrila na vse blago 15% popust, kar je poleg reklamne akcije na radiu Glas Ljubljane veliko pripomoglo k večji prodaji in k temu, da so se stranke seznanile s prodajalno. Žena Jožica je le kdaj pa kdaj utrgala nekaj časa in se nama pridružila. Čeprav je bil čas med trinajsto in štirinajsto uro, ko je ljudi po pravilu bolj malo, je bila prodajalna le malokrat prazna. In prav je tako. Jožica Kacin Oddelek obutvene šole pričel z delom Malo pozneje, a toliko bolj zagnano je 17.novembra s šolanjem ob delu pričel oddelek izdelovalcev zgornjih delov obutve, ki gosti tudi tri tehnike, ki želijo narediti prekvalifikacijo v obutvenega tehnika. Vseh skupaj je 23 - prav lep oddelek. Pouk poteka v prostorih Alpine vsak drugi teden, vmes pa bodo imeli še prakso, letos v prikrojevalnici, drugo in tretje leto pa v šivalnici. Predavatelji so večinoma iz Žirov, slušatelji pa se vozijo od vsepovsod: iz Šentjošta, Rovt, Gorenje vasi, veliko pa je tudi Žirovcev. Pouk je z vso resnostjo stekel, naslednji mesec bo že prvi izpit, nato drugi in kar hitro tudi zadnji. S tem pa bodo pridobili kvalifikacijo, ki pa jo bo, upam, vsaj polovica nadgradila še z dvema letoma šolanja ob delu, da bodo postali obutveni tehniki. Tem se bo pridružil še tnarsikdo, ki že ima triletno obutveno šolo, pridobljeno kot štipendist ali pa v podobnem oddelku ob delu, ki se je zaključil lani. Tako bo čez pet let Alpina bogatejša za cel razred obutvenih tehnikov in s tem kandidatov za zahtevnejša dela v proizvodnji ali razvoju. Pet let pa bo seveda moralo miniti v delu, učenju, odpovedovanju, mnogokrat bo treba stisniti zobe, tudi kakšna solza bo pritekla, a vse bo poplačano z zaključnim spričevalom in boljšim (tudi zahtevnejšim) delom, ki pa bo tudi bolje plačano. Pranja Novak в DELOživljenje Cj kronika DOGODKOV 1ж strokovnih sluib in proixvodnih oddelkov, predstavitev novili dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... KADROVSKE NOVICE v mesecu NOVEMBRU 1997 Zaposlovanje se je v manjšem številu, s 4 novozaposleni-mi nadaljevalo tudi v mesecu novembru; zabeležili pa smo kar 68 prenehanj delovnega razmerja. Delovno razmerje so v mesecu novembru nastopili: Andrej Bogataj iz oddelku termo-plasti, ki se je vrnil s služenja slovenske vojske, Mitja Modic - pripravnik - absolvent FNT; v prodajalni Velenje je delo nastopila prodajalka Mateja Princi in v prodajalni Trbovlje Zdenka Kokotec. Z delovnim razmerjem so v novembru prenehali Marija Likar iz prodaje, Tončka Krvina iz oddelka brizgane obutve, Martina Mrzlikar iz obrata Šentjošt in Julijana Vidmar iz obrata Col. Prejšnji mesec - v oktobru so z delom prenehali iz končne kontrole Ludvik Sporiš, Mitja Cimerman iz vzdrževalne službe in Stojan Brence iz sekalnice. Iz naše delovne sredine so z delom v mesecu novembru prenehali naši dolgoletni sodelavci -iz sektorja financ in računovodstva Frančiška Možina, iz skladišča končnih izdelkov Janez Arhar, iz skladišča materiala Stanislav Bogataj in Anton Je-senko, iz nabave športne obutve Ana Stanovnik, iz avtoprometa Rajko Vehar, iz končne kontrole Miroslav Trček, iz vzdrževalne službe Stanislav Erjavec. Z delom sta iz vzorčne delavnice prenehala Marija Filipič in Ladislav Kosmač, iz prikroje-valnice Andrej Petrovčič, iz šivalnice pa Martina Petemelj, Uršula Bogataj, Anica Mrovlje, Marta Trček, Terezija More, Marija Zupančič, Darinka Demšar, Cvetka Poljanec in Nataša Demšar. Tudi v obratu Gorenja vas so z dglom prenehali naslednji dolgoletni sodelavci: iz prikroje-valnice Magdalena Markelj in Zorka Živkovič ter iz šivalnice Ana Oblak, Frančiška Stržinar, Ana Jereb, Ana Perko, Zvoni-mira Broder, Anica Dolinar, Marija Oblak in Zorislava Kosmač. Iz sekalnice sta z delom prenehala Mihaela Kosmač in Franc Jereb; večje število prenehanj pa je tudi iz lahke montaže in sicer: Jožefa Stanonik, Zofija Logar, Marija Vehar, Marija Reven, Marija Mohorič in Staša Leveč. Iz razvojno pripravljalne službe športne obutve je z delom prenehala Silvestra Justin in iz planske službe Milena Mlakar. Iz obrata v Rovtah sta z delom prenehali Gabrijela Treven in Irena Cepič; več prenehanj delovnega razmerja pa je tudi v obratu Col in sicer Milena Likar, Maksimiljan Kobal, Cecilija Puc, Dragica Žejn, Ivanka Leban, Emesta Leban in Julijana Škvarč. Tudi v oddelku termoplasti smo v mesecu novembru imeli nekaj prenehanj delovnih razmerij in sicer: Terezija Istenič, Ivanka Pečelin, Janez Peternelj in Viktorija Kajin. Iz oddelka težka montaža so z delom prenehali Franc Oblak, Anton Naglič, Vinko Jezeršek in Stanislav Gantar. V kovinski orodjarni je z delom prenehal tudi Roman Berčič, iz prodaje pa sta prenehali še Nada Govekar in Anica Krvina. Tudi v nekaterih prodajalnah so z delom prenehali dolgoletni sodelavci Stanislava Rožič iz prodajalne Nova Gorica, Breda Mikec iz prodajalne Šentvid, Jožica Brus iz prodajalne Jesenice in Avgust Grah iz prodajalne Ljubljana 4. Breme vsakdanjega delovnega življenja naj se vsem prevesi v čimlepši jutrišnji dan, ki naj ne bo vedno samo pomanjkanje časa. Posvetite se predvsem sebi, svojim najdražjim in hobijem, za katere doslej niste imeli dovolj časa. Prihajajoče obdobje naj bo vir sprostitve, zdravja, medsebojnega razumevanja in zadovoljstva v krogu svojih dragih. Hvala vam za vaše delo in napore, ki ste jih vložili v Alpino. Irma Dolenec Ob upokojitvi želimo dolgoletnima sodelavcema Mariji Likar iz oddelka prodaje in Ludviku Sporišu s končne kontrole vse dobro, predvsem trdnega zdravja, i' domačem krogu pa zadovoljstva in razumevanja, na prehojeno delovno pot pa prijeten spomin. Želimo jima polno dobre volje in sprostitve v prihajajočem obdobju. Jožetu A molju v slovo Konec meseca novembra nas je globoko pretresla vest, da našega upokojenca in nekdanjega delavca Alpine Jožeta Arnolja iz Poljan ni več med nami. Jože Arnolj je bil rojen 17. avgusta 1921 v Volči in je po končani osnovni šoli obiskoval obrtno šolo in .šolanje zaključil z izpitom kvalificiranega čevljarja. Svojo delovno pot je Jože Arnolj pričel v tedanjem Čevljarju (Jorenja vas, kasneje s priključitvijo k Alpini pa je z delom nadaljeval v našem obratu v (Zorenji vasi. Najprej je opravljal dela prikrojeval-ca, kasneje pa delo mojstra v obratu. Kot vodja izmene v obratu Corenja vas se je upokojil avgusta leta 1981. .lože Arnolj je s svojimi najdražjimi preživel lepa upokojenska leta, vendar ga je kratka a težka bolezen, vse prezgodaj iztrgala od svojih dragih in iz vrst Alpininih upokojencev. Sočustvujemo z njegovimi najbližjimi, naSega upokojenca in nekdanjega delavca .Jožeta Arnolja pa bodo upokojenci in delavci Alpine predvsem iz obrata Corenja vas ohranili v trajnem in lepem spominu. V slovo Ivani Lampreht v dneh, ko smo se vsi spominjali naAih dragih pokojnih, se je družina Lamp-rehtovih poslavljala od naše upokojenke Ivane Lampreht, rojene leta 1926. Ivana Lampreht je z delom najprej pričela v tedanjem Čevljarju v (Zorenji vasi leta 1961, kjer je delala do marca 1964. leta; v Alpini, v obratu (Zorenja vas pa je z delom pričela leta 1969 kot priučena delavka. Svoje delo v obratu (Zorenja vas je vseskozi zadovoljivo opravljala, upokojila seje marca leta 1982. Vsako slovo od svojih najdražjih je težko, zato sočustvujemo z njenimi domačimi in jim izrekamo globoko sožalje. Našo upokojenko in nekdanjo delavko iz obrata (Zorenja vas Ivano Lampreht bomo ohranili v trajnem spominu. ftKI T osrednja TEMA Razgovor:, reportaž«, kementarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Kriipin Obutnik... Kvaliteta - toliko vprašanj in tako malo uporabnih odgovorov z razgovora o osrednji temi z leve: Albin Šifrar, Jana Erznožnik in Vinko Podobnik Kakovost, kvaliteta. Tako vsakdanje in pogoste besede. Tako samoumevno za tržno naravnano gospodarstvo. Tudi za našo poslovno usmeritev. Pa nam uspeva? Ocenjujejo vodja modelirnice modne obutve Albin Šifrar, vodja nabave za modno obutev Jana Erznožnik in vodja montaže modne obutve Vinko Podobnik. Delo - življenje: kaj razmišljajte, ko govorimo o kakovosti, dobrih modelih, ustreznih materialih, kakovostni izdelavi, dobrem gospodarjenju, učinkoviti organizaciji, imidžu ali o naši doslednosti? Albin Šifrar: Najprej bi opozoril na čas, ki nas vedno priganja; zlasti to velja za modele v začetku sezone. Sedaj pa se vprašam - kaj je pravzaprav kvaliteta? Pravočasna morajo biti naročila, moramo imeti ustrezen material, ves proces pa se mora odvijati usklajeno. In še nekaj: samo posameznik sam ne more reševati razmer. Na vsak način pa drži, če želimo iz proizvodnje dobiti kvalitetno obutev, mora le - ta temeljiti na dobri zamisli in temu ustrezno pripravljenemu osnovnemu modelu na osnovi naročila, kot sem že omenil. Zlasti na začetku sezone ponavadi naročil ni, ko pa pridejo, je treba vse pripraviti v najkrajšem času. Vprašanje, če je lahko model v takih razmerah dobro pripravljen. Podobno velja za material, saj se zgodi, da je osnovni model izdelan iz drugega materiala kot je potem v serijski proizvodnji. Skratka, če bi bila naročila pravočasna, bi se lahko izognili marsikateri napaki. Tudi kar zadeva stroške, velja, da bi bilo najlažje v startu paziti, da ne bi bili previsoki. Pogosto pa se zgodi, da smo šele v nadaljevanju procesa spoznali, kaj smo napravili dosledno kaj pa neustrezno. Pojavi se tudi kakšna pomanjkljivost, na katero ni dovolj pomislila komerciala, ko se je dogovarjala o naročilih. Jana Erznožnik: Najprej gre proces skozi modelimico. Vse se da narediti; problem pa se pojavi pozneje, ko stvari tečejo, če npr. ne predvidiš vsega postopka, ko vidiš prve čevlje. Albin Šifrar: V začetku sicer delamo kot je treba in pri tem upoštevamo potniško kolekcijo. Čisto pravo tehnologijo pa predvidimo šele takrat, ko začnemo pripravljati redno proizvodnjo. Pri tem se večkrat zgodi, da so stvari zapeljane tako daleč, da jih ni več mogoče popraviti. Kot že rečeno, spet so problem roki. Vinko Podobnik: Včasih se v pripravi misli, da bi bilo mogoče narediti po zamislih; in kasneje - v proizvodnji pa se pokaže, da tega in mogoče uresničiti. — Jana Erznožnik: Dejstvo je, da na kvaliteto vplivajo vsi dejavniki, ki so bili že omenjeni. Od idej, selekcije, cen, ustreznega usnja - do izvedbe. Cena ima v proizvodnji tak pomen, daje to resno vprašanje. Ni dovolj, če rečemo, da bomo vse izdelovali le iz prvovrstnih materialov. To bi bilo sicer najboljše, toda s cenami ne bi prišli skozi. Zato moramo predvsem pomisliti: za kakšnega kupca delamo, za kakšno ceno bi bilo to, za približno kakšno kvaliteto materiala. Kaj se, skratka, od nas pričakuje. Upoštevati moramo optimalne možnosti -kar je še sprejemljivo, da bo kupec zadovoljen. Tu smo vedno na meji, kar pomeni, da moramo vedno presojati ali smo naredili predober ali preslab čevelj. Vzdrževanje tega "optimimuma" zahteva ogromno informacij in sodelovanja, predvsem pa izkušenj. Mislim, da bi morali to bolj upoštevati. To pa pomeni tudi ceniti izkušnje, kijih nekateri že imajo. V nasprotnem primeru se napake ponavljajo. Na žalost se ne učimo na napakah drugih - kar bi bilo najceneje. Kar zadeva nabavo, si želim, da bi vsi več vedeli o materialih. Zanimala sem se v tujini, če imajo kakšno obliko usposabljanja. Vsak je samo odgovoril: "Jana, to je samo izkušnja, usnje je treba prijeti in že vedeti, kaj lahko pričakujemo." Posebno Se sedaj, ko so spremembe tako hitre. Tuje treba iskati kompromise in se odločiti - kaj bomo sploh delali. Mislim, da je generalni problem Alpine to, da stroka absolutno izgublja vpliv. Pa naj gre za to, da se nekateri nočejo izpostaviti in prevzeti odgovornosti ali pa kakšne kompromise iskati glede na zahteve trga. Albin Šifrar; Strinjam se, da gre za celoten proces. Vsi ljudje, ki se na hitro zamenjajo, ohranjajo samo del znanja, namesto, da bi že od predhodnika izvedeli za določene izkušnje. Na podlagi izkušenj in strokovnih ugotovitev se lahko dobro in hitro odločamo. To ni možno rešiti samo s seminarjem. Vse je treba videti, potem pa se tudi naglo odločiti. Vinko Podobnik: V montaži se seveda pokažejo vse posledice procesa do tedaj. Največji problem imamo z materialom, pomanjkanjem strokovnih delavcev, potem pa z razdrobljenostjo proizvodnje. Kot je bilo rečeno, naj bi obutev izdelali iz materiala, ki so po kvaliteti nekaj srednjega. To, na primer, v finišu (ki ga sedaj zelo poudarjamo), pomeni, da na določenih materialih lahko naredimo finiš, ki ustreza, na drugih pa ne. In težave so tu. Vložiti moramo veliko dela, zlasti še zato, ker je vmes norma. Pa še to, več ko je sestavnih delov, več je lahko napak, ki se potem kar množijo. Naslednji problem je razdrobljenost, ko moramo večkrat menjati proizvodnjo. Več ko je menjav, več je slabe kvalitete, manj se naredi in slabši so zaslužki. Tako pada še motivacija. Delo - življenje: Kakšni so torej predlogi za naprej? Albin Šifrar: Vsak bi moral narediti vse kar se da, vendar povezano z drugimi v razvoju, nabavi, proizvodnji. Če n.pr. ne pride pravi material ne moremo račnati, da bomo dosegli naše cilje. ПЕ1 osrednja TEMA Razgovori, reportaže, komentar|i, pisma, v premisieic na obravnavano temo, anicete, Kriipin Obufnilc... Jana Erznožnik: Kar zadeva koordinacijo, mislim, da je na modnem programu ta kar dobra. Vsak pove, kar vidi, da se potem težave lahko rešujejo. Timsko delo pa je potrebno že zato, da se ve kdo za kaj odgovarja. Toda to moram vedeti natančno. Prav tako bi morali poznati posledice. Včasih se tudi poraja vprašanje: kako narediti iz slabega blaga dobre čevlje - kar je najtežje. Če kupci z nami sodelujejo zaradi cenejše delovne sile, moramo jasno spoznati, kaj lahko naredimo. V vsakem primeru je proizvajalcev obutve preveč. Prav zato mislim, da moramo obdržati svoje prednosti in jih uveljaviti. Vinko Podobnik: Želim si, da bi bila proizvodnja bolje pripravljena, da bi bilo čim manj menjav. Torej, ko načrtujemo proizvodnjo, če je le mogoče združevati istovrstno proizvodnjo. Jana Erznožnik: Načrtovanje in razdrobljenost je res osnovni problem. Če nečesa ne moremo narediti, se je treba lotiti drugačnega načina dela. Morebiti leto razdeliti na štiri sezone in znotraj teh obdobij narediti kolekcije. Poslovni proces bi bil lahko hitrejši. To bi morali delati načrtno in podprto z vrha podjetja. Navdušeno slavje Izpiljen nastop godbenikov Pihalnega orkestra godbe Alpina ob 50 - letnici; tudi Cerkveni mešani pevski zbor Anton Jobst, z nekaterimi drugimi pevci je pripomogel k še bolj slovesnemu vzdušju. Govoril generalni direktor Alpine mag. Franci Mlinar. Priznanja godbenikom za zvestobo in dolgoletno požrtvovalno delo. Priznanja godbenikov iz sosednjih krajev Polna dvorana navdušenih poslušalcev je zahtevala še tri dodatne skladbe. To bi bilo kratko poročilo o zares slovesnem koncertu, kije bil22. novembra. Za uvod še zanimivost: skupaj so doslej godbeniki nastopili kar 1502-krat. Po uvodni skladbi je spregovoril generalni direktor Alpine Franci Mli-nar,^ki se je v svojem slavnostnem govoru spomnil dveh najbolj zaslužnih za ustanovitev Alpinine godbe: Julija Glihe in prvega direktorja Alpine Vinka Govekarja. Delamo veliko - učinkov pa ni pravih; torej moramo začeti delati drugače. Več pozornosti bomo posvetili kadrom, ki jih nimamo tako malo. Vinko Podobnik: Reakcije bi morale biti hitrejše, če v proizvodnji ugotovimo napake. ne pa da se te ponavljajo. Delo življenje: Ali bo ISO sistem kakovosti pripomogel k temu? Jana Erznožnik: Ni stvar le v delovni morali, ki je ni dovolj. To je res treba nadgraditi z ustreznim sistemom kakovosti. Trdim, da se v Alpini Se najmanj ukvarjamo s čevlji, bolj pa s posledicami slabega dela. Vinko Podobnik: Včasih se da tudi slabo pripravljeno delo izpeljati bolje, če bi bili vsi za to. Stroka bi res morala priti bolj do veljave. Albin Šifrar: Prav sedaj smo pred novo kadrovsko menjavo - spet bomo izgubili nekaj časa, da bodo novi ljudje prišli do istih spoznanj. Mislim, da gre za dokaj kritično obdobje. Sedaj sicer delamo veliko, vprašanje pa je, če je vse to dobro načrtovano. v nadaljevanju so godbeniki in pevci pod vodstvom dirigenta Milana Matičiča predstavili petnajst skladb in pesmi. Vmes so izkoristili odmore in podelili priznanja. Te so dobili tisti, ki Zaključek: Kljub še tako tržno naravnanemu delu, je vendarle v središču dogajanja - kot glavni dejavnik - človek, strokovnjak. Šele, če se bomo v praksi zavedli tega, bomo lahko računali, da bo vsak ob primerni stimulaciji opravljal delo kot je treba. Pa ne sam, ampak bo upoštevanju vseh v procesu: od analize trga - do novega procesa, ki se bo končal spet z uspešno prodajo. Čas je naslednji pomembni dejavnik. Potem pa stroški, ki so direktno v proizvodnji in tisti, ki nastopajo zaradi bolj ali manj (ne)pripravljene organizacije in nedoslednosti. Na to se navezujejo naročila in združevanje le teh, da bi dosegli ne samo večjo storilnost, temveč boljšo kakovost. Tu nas čaka morda drugačen način dela.... Kakšen? Brez pravega vzdušja, motivacije, predvsem pa brez jasnih usmeritev in podpore z vrha podjetja vsega tega ni možno narediti. Toliko vprašanj in trditev. Poiščimo in to načrtno - še odgovore. In to v praksi! Uredništvo so leta 1947 začeli, pa sedaj niso več pri godbi. Ti so: Konrad Peternelj - sodeloval pri godbi 9 let, Stanko Žakelj -sodeloval 15 let, Franc Jereb - sodeloval 17 let, Tine Šubic - sodeloval 28 let, (nadaljevanje na 10. .strani) Veličasten je bil skupen nastop Pihalnega orkestra Alpine in Mešanega cerkvenega pevskega zbora Anton Jobst, ki so ga okrepili tudi nekateri pevci iz drugih zborov (foto: Itrigita) DELOf