Celjski
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Stev. 10
Celje, dne 5. marca 1949.
Cena 2 din.
VOLITVE
organe OF in volitve delegatov za
III, kongres Ljudske fronte Jugo-
slavije naj bodo odraz rastoče nioci
Fronte, njenih dosedanjih uspehov
in n\ene pripravljenosti za izvajanje
novih uspehov!
Poštnina plačana v gotovinL
Volitve v odbore OF in delegatov, bodo mogočna
manifestacija trdnosti in enotnosti fronte
Razgibanost, ki je nastopila na našem
terenu ob razpisu volitev za delegate in
organe Osvobodilne fronte, se stopnjuje
iz dneva v dan z vaškimi in množičnimi
sestanki in zborovanji. Ti sestanki, ki se
sedaj proti koncu tedna zaključujejo, so
dokaz, da veliko večino naših frontovcev
zanimajo gospodarska in politična vpra-
šanja, da se živo zanimajo za vse, kar je
v zvezi z našim petletnim planom.
Vse to nam potrjuje, da sprejemajo na-
ši delovni ljudje naloge petletnega pla^
zavestno in z voljo premagati težave, ki
so, ali pa ki se bodo še pojavile. Tu in
tam jim je res kakšna stvar nova, jim ni
zadosti poznana, toda ob primernem po-
jasnjevanju se pokaže, da so naši fron-
tovci pripravljeni vključiti se popolnoma
v vrste graditeljev socializma v naši dr-
žavi. Preprosti, z dokazovanjem iri pre-
pričevanjem vodeni sestanki kažejo, da
naši frontovci razumejo naloge, da razu-
mejo gospodarsko in politično situacijo,
če jim je le-ta prikazana na dojemljiv
in poljuden način. Preko 150 sestankov
na katerih je znašala povprečna udelež-
ba 60% vsega članstva dokazuje, da je
frontna organizacija, kljub naporom nas-
protnikov, .kot graniten steber močna in
krepko povezana skupnost delovnih mno-
žic.
Tako je spontano prihajala do izraza
odločna volja naših delovnih ljudi, da do-
prinesejo vse, kar je potrebno^ da bo
naše gospodarstvo čimprej v stanju nu-
diti vse tisto, kar je potrebno za dvig
življenjske ravni, za dvig blagostanja de-
lavcev, delovnih kmetov in poštene in-
teligence, Pri tem pa naši člani dobro
vedo, da je dosega tega cilja odvisna od
njihovega doprinosa, od njihovega vla-
ganja vseh sil za čimprejšnjo izvedbo
gospodarskih nalog. Prav zaradi tega pa
se povsod pojavlja potreba in zahteva po
največji budnosti, po odstranjevanju vseh
negativnih elementov iz organizacije, to
je vseh tistih, ki so danes ali pa bi v
prihodnje, če bi jim dali možnosti, po-
skušali naše delo kakorkoli zavirati.
Obveznosti, ki jih sprejemajo člani Os-
vobodilne fronte tako glede volitev sa-
mih, dobre organizacije, udeležbe itd.,
kakor tudi za ustanavljanje obdelovalnih
zadrug, pospešeno nadaljevanje z delom
pri gradnji zadružnih domov, za izvaja-
nje frontnih planov in tako naprej, vse to
je nedvomen dokaz, da naši člani noče-
jo popustiti, da nasprotno kljub oviram
in težnjam nasprotnikov, smelo korakajo
z dvignjeno glavo naprej po poti k cilju.
Za delegate sprejemajo najboljše svoje
člane; take ki so predani in zvesti stvari
skupnosti, skupnim interesom, ki j:m tudi
dosedaj ni bilo žal truda in časa, če se je
šlo za utrditev organizacije, če so bile
na programu take naloge, katerih izvrši-
tev je pomenila neko korist za naše de-
lovno ljudstvo. Taki bodo v bodoče zve-
sti in marljivi sodelavci v socialistični
graditvi naše države. Že sedaj si delajo
načrte, kako bo izgledalo njihovo bodoče
delo, kako bodo razdelili delo in kako
vztrajno delali, da vključijo v Osvobo-
dilno fronto še tiste delovne ljudi, ki
stojijo ob strani. Sedaj predlagani in iz-
voljeni delegatje bodo pravi posredovalci
misli in dela med Okrajnim odborom
Osvobodilne fronte in med vasjo ter bo-
do res pravi tolmači linije dela Osvobo-
dilne fronte v veliki dobi graditve socia-
lizma. S takimi delegati in z novimi od-
bori, ki jih bomo še pred III, kongresom
LFJ izvolili bomo hitro in pravilno ures-
ničevali misli in delali po smernicah, ki
nam jih daje naša Komunistična partija.
Člani Fronte dobro vedo, da vsesplošni
dvig našega gospodarstva, od težke in
lahke industrije, elektrifikacije in kmetij-
skega zadružništva poraja pri naših nas-
protnikih besno in neizprosno sovraštvo,
ki naj imata namen to dinamično silo
naših narodov čimbolj dušiti.
Vedo, da hočejo avtorji proslule reso-
lucije Informbiroa, da bi pri nas ne gra-
dili težke industrije, da bi ne gradili to-
varn, ne elektrificirali, da bi nasprotno,
ostali agrarna država, kakor je bila sta-
ra kapitalistična Jugoslavija z zastare-
lim in zaostalim načinom obdelovanja,
ki ni dovoljeval večjih hektarskih dono-
sov.
In prav to dejstvo, spoznavanje o vzro-
kih vseh napadov in klevet dela naše
frontovce močnejše in trmaste v težnji
čimprej uresničiti vse tisto, kar nasprot-
niki želijo, da bi ostalo odmaknjeno, ka-
kor sanje od resničnosti. Od nas je od-
visno, če bo socializem postal čimprej
resničnost in k temu hočejo in bodo čla-
ni fronte v našem okraju čimveč prispe-
vali. Na to kažejo sklepi, ki jih na večini
sestankov sprejemajo.
Obveznosti organizacij Osvobodilne
fronte v našem okraju za pospeševanje
zadružnih ekonomij, ustanavljanje ob-
delovalnih zadrug nižjega tipa, za dvig
hektarskih donosov, za splošno politič-
no in organizacijsko utrditev organiza-
cij samih je klasičen primer zagrizeno-
sti in volje, s katero se hočejo v bodo-
če še bolj oprijeti planskih nalog in
planskega dela.
Vaške in krajevne organizacije tek-
mujejo med seboj. Tako je v Šentjur-
skem sektorju odbor Tratna napovedal
tekmovanje Šentjurju, Dramlje-Poni-
kvi, Store-Teharjai.., Svetini, Sentlcv-
rencu. Celoten sektor Gomilsko je na-
povedal tekmovanje sektorju Vransko,
organizacijo sektorja Gomilsko pa tek-
mujejo še posebej med seboj. V Gomil-
skem hočejo biti prvi, kar se tiče ude-
ležbe, okrasitve in tako^dalje. Posta-
vili bodo slavoloke in volitve zaključili
do 12. ure stoodstotno.
Vseh šestnajst sektorjev okraja tek-
muje prav tako med seboj ter s tem
poživlja že itak pestro predvolivno raz-
gibanost in živahnost.
Tudi tekmovanje, ki ga je Okrajni
odbor OF Celje okolica napovedal
okraju Krško naj prispeva k čim boljši
aktivizaciji in boljšemu političnemu
delu s člani Osvobodilne fronte. To naj
da volitvam globljo vsebino t. j., da
bodo vsi člani vedeli, da je izvedba
našega petletnega plana za gospodar-
ski in socialni dvig ter splošno blago-
stanje potrebna in da so v zadnji stop-
nji vsi ekonomsko-politični ukrepi na-
menjeni samo dosegi tega cilja.
Nedeljske in potem naslednje volitve
bodo tudi v našem okraju dokaz bor-
benosti, enotnosti in pripravljenosti
članov Osvobodilne fronte, dosledno
in neomahljivo vztrajati na liniji dela,
ki jo nakazuje našim narodom, našim
delovnim ljudem Komunistična partija
Jugoslavije,
Taki smo vsi in taki hočemo ostati,
za nasprotnike in omahljivce pa v
Osvobodilni fronti tako ni me:.ta
ZADRUŽIVIŠTVO
je najboljše sredstvo za zboljšanje
življenja knnetov, za gospodarski,
politični in kulturni dvig vasi sploh
POVEČAJMO NAŠE USPEHE
V IZGRADNJI INDUSTRIJE,
ki bo dala kmetijstvu moderne stroje, potrebne
za veliAO proizvodnjo kmetijskiln pridelkov!
Okrajni odbor OF okolice Celja
bo zmagovalcem v tekmovanju razdelil
lepe nagrade
Vaški odbori v okraju Celje-okolica
tekmujejo med seboj v pripravah za
volitve, ter sprejemajo obveznosti, ki
naj zasigurajo najvišjo volivno udelež-
bo.
Okrajni odbor OF Celje-okolica je
tekmovalne točke konkretiziral, ter
razpisal za tri najboljše odbore nagra-
de, če izpolnijo naslednje točke:
1.	Itje bodo ob udeležbi vseh članov
volitve najprej zaključene.
2.	Kateri odbor bo imel najboljše
pripravljen ^ predvolivni sestanek.
3.	Kje bo na predvolivnem sestanku
zajet najvišji odstotek članstva iz ti-
stega kraja in kje bodo z ozirom na
; volitve in bodoče delo sprejeti najbolj-
ši sklepi, ki jih je takoj javiti okrajne-
I mu odboru.
j 4. Kateri vaški odbor bo imel naj-
i boljšo propagandno ekipo in najboljše
organizirano poročevalsko službo.
5. V katerem vaškem odboru bo so-
i razmerno pridobljenih največ novih
: članov.
1 Tekmovanje velja za volitve delega-
! tov in volitve v vaške sekretariate.
I Nagrade so:
• 1. radio aparat,
2.	knjižnica v vrednosti 2500 din,
3.	celoletna naročnina na 5 časopisov
in revij.
Frontovci Marija gradca
stolno izpolnjujejo tekmovalne obveziiosti
člani OF v Marija gradcu so pred
tedni napovedali vsem krajevnim or-
ganizacijam OF predvolivno tekmovanje.
Redkokdaj se je pred tem ime Marija
gradeč pojavljalo v naših časopisih. Se-
daj pa se je majhen krajevni odbor,
skoraj nepoznan, postavil na čelo kra-
jevnih odborov OF s svojo tekmovalno
napovedjo.
Krajevni odbor Marija gradeč pa tega
ni storil zgolj iz vzroka, ker se je prvi
domislil, da lahko napove tekmovanje.
Uspehi frontovcev pred napovedjo tek-
movanja pričajo o tem, da se je njiho-
va organizacija OF razvila pod vod-
stvom Komunistične partije v delovno
politično skupnost, ki ima za seboj ve-
čino prebivalstva, pripravljenega pri-
spevati k izpolnitvi programa OF.
Lep dokaz zato je delovni plan kra-
jevne organizacije Marija gradeč za 1.
1949., kakor tudi plani vaških organiza-
cij OF Sv. Peter, Laziše in Žagaj. Ob-
širni plani vsebujejo mnogo politično
vzgojnega dela, organizacijskih nalog in
visokih obveznosti vasi in kraja.
V Zagaju so se obvezali v letnem
planu, da bodo nabavili radio-aparat,
ob katerem bi se vaščani sestajali v
prostem času. Za frontni kotiček se te-
daj še niso odločili, ker niso našli zato
primernega prostora. Na predvolivnem
sestanku pa so rešili tudi to vprašanje.
Po tekmovalni napovedi vsem krajev-
nim odborom, so se odločili celo za dva
frontna kotička. Enega bodo imeli v sa-
mem Zagaju pri Manfredovih, drugega
pa pri Sv. Miklavžu. V ta namen so že
zbrali potrebna sredstva, dobili nakaz-
nice, le radio-aparatov v Ljubljani ni
bilo trenutno na zalogi. Toda frontovci
bodo še šli v Ljubljano, kajti do voli-
tev hočejo frontne kotičke urediti. Tudi
pri prostovoljnem delu so marljivi. Va-
ški vodnjak v Plazovju že betonirajo
in bo prav gotovo končan pred zadanim
rokom.
Zelo živahno je bilo v Zagaju v ne-
deljo, na predvolivnem sestanku. Ude-
ležilo se ga je nad 85% članstva. Ko je
tov. Drnovšek orisal pomen volitev in
izvedbo, so zborovale! sklenili, da bo-
d/ prvi izvršili svojo dolžnost. Volitve
bodo v Zagaju do devetih dopoldne za-
ključene. To so sporočili tudi v Lazišče,
Sv. Peter in Marija gradeč. Verjetno
tudi tam ne bodo dovolili, da jih v Za-
gaju prebite. Zlasti v Sv. Petru, kjer so
tudi pri prostovoljnem delu med prvimi
v kraju. Obvezali so se popraviti nad
2000 metrov cest in za popravilo mo-
stu. Svoje obveze že izpolnjujejo, saj je
vsak dan na delu po 12 članov.
Glede samih volitev so v Zagaju vzeli
zelo oster kriterij. Ko so pregledali
članstvo, niso sicer nikogar izključili,
temveč sprejeli 7 novih članov, skle-
nili pa so, da bodo izključili vse tiste
člane, ki bi zaradi malomarnosti iz-
ostali pri volitvah. Skrbno so se pri-
pravili na volitve tudi v Sv. Petru. Vo-
lišče bodo napravili pri kmetu, ki ima
radio-aparat, da bodo lahko sledili po-
teku volitev v ostalih krajih Slovenije.
Osvobodilna fronta ima v krajevnem
odboru Marija gradeč res značaj mno-
žične organizacije, ki dosledno usmer-
ja življenje vasi na pot v socializem.
Z dobro izvedenimi volitvami se bodo
njeno organizacije še bolj okrepile in
osamosvojile, da bodo kos važnim na-
logam, ki jih postavlja Osvobodilna
fronta pred našo vas.
Hočna predvolivna razgibanost
v okraju Ceiie-okolica
Priprave za volitve delegatov za II.
kongres Ljudske fronte Jugoslavije so
močno razgibale ves obsežni teren okra-
ja Celje-okolica, razgibale so delav-
nost frontnih odborov. Okrajni odbor
OF Celje-okolica je naredil podrobni
načrt predvolivnih sestankov, krajevni
odbori fronte sami, pa so ta načrt še
povečali v tem, da zaradi obsežnosti
svojega terena prirejajo predvolivne
sestanke.
V okraju Celje-okolica so 203 frontni
odbori, katerih število pa se bo po izvr-
šenih volitvah še znatno povečalo, kar
bo pomenilo še večjo utrditev fronte na
vasi. Okrajni aktivisti, ki odgovarjajo
za pravilno politično in tehnično izved-
bo volitev v določenih predelih, so vo-
dili sektorske konference s člani front-
nih odborov ter dobrimi vaškimi akti-
visti. Na teh konferencah so jim do-
dobra tolmačili pomen- teh volitev, naše
politično in gospodarsko življenje, ka-
kor tudi vsa organizacijska vprašanja
v zvezi z volitvami. Okrajni oktivisti so
si med seboj napovedali tudi tekmova-
nje, in sicer v tem, kateri predel okra-
ja Celje-okolica bo izvršil najboljše po-
litične in organizacijske predpriprave,
kje bo največja udeležba na volitvah,
kje bodo volitve najprej zaključili. —
Okraj sam pa je napovedal tekmovanje
okraju Krško.
Na množičnih predvolivnih sestankih,
ki so se vršili v vseh frontnih odborih,
čo člani OF spolnjevali kandidatne li-
ste. Frontovci so temu vprašanju posve-
čali posebno skrb ter onemogočili, da
bi se na liste vrinili razni sovražni ele-
menti, pač pa so zastopani resnično sa-
mo delovni ljudje. Na teh predvolivnih
sestankih, katerim prisostvujejo tudi
okrajni aktivisti, razpravljajo frontne
organizacije o zadružništvu, kako je že
močno razgibalo ves okraj, o uspehih in
neuspehih frontne organizacije v pre-
teklem letu, o nujnosti množične kon-
trolo, davkih, razrezu, odkupih itd. Ži-
vo se interesirajo prav tako o medna-
rodnem političnem položaju, ter jim na
mnogoštevilna vprašanja odgovarjajo
okrajni aktivisti. Na teh sestankih prav
tako razkrivajo razdiralne elemente na
vasi, vaško bogataše, ki s svojim sabo-
tažnim delom zavirajo graditev socia-
lizma ter dvig kmetijstva^ kot je primer
bogatega kmeta Kolariča in njegove
žene v KLO-ju Dramlje, Ta človek ne
obdeluje svoje bogate zemlje, pšenice
še danes ni omlatil ter pravi, da morajo
živeti tudi njihove miši. Dopustil je, da
mu je zginilo seno na travniku in fi-
žol — lanskoletni pridelek, katerega
še do danes ni obral. Na drugi strani pa
je trd in neizprosen do malega človeka,
ki se v znoju trudi, da obdela najmanjši
košček zemlje. Tako je popolnoma upra-
vičena zahteva ljudstva, da se takemu
človeku zemlja odvzame ter da onemu,
ki jo hoče vestno obdelovati. V tem kra-
ju snujejo sedaj kmetijsko zadrugo, v
katero se bodo vključili zavedni in po-
šteni kmetje, ki bodo izgnali in onemo-
gočili tega in še ostale kapitalistične
elemente.
Jasno pa je, da ti predvolivni sestan-
ki pokažejo tudi napake, ki so jih de-
lali frontni odbori v preteklem letu. Ne-
kateri se sploh niso zavedali svojih
dolžnosti ter so več ali manj opravlj^
samo to, da so prirejali razne zabave
itd., izgubili pa z vida, da so frontni
odbori politična organizacija delovnega
človeka. Posledica tega je bila, da ljud-
stvo ni bilo podučeno n. pr, o gospodar-
skih uredbah ljudske oblasti, in padalo
pod vpliv sovražnikov socializma. Se-
danji predvolivni sestanki kažejo ravno
te osnovne napake ter zaradi tega vo-
livci v bodoče popolnoma upravičeno
zahtevajo, da bodo odbori njihove
frontne organizacije v resnici njihovi
politični predstavniki, usmerjevalci nji-
hovega političnega gospodarskega in
kulturnega življenja. In še nekaj, kar je
omeniti; na teh sestankih prihaja jasno
do izraza ravno diferenciacija na vasi,
ki poostruje politično borbo delovnega
človeka proti vaškim izkoriščevalskim
elementom.
Ves obsežen teren okraja Celje-oko-
lica je v tem tednu močno razgiban, V
zvezi z volitvami razpravljajo volivci
o svojih nalogah v letošnjem letu, ugo-
tavljajo dobre in slabe strani svojega
dela ter bodo s polnoštevilno udeležbo
na nedeljskih volitvah jasno povedali
kaj hočejo: socialistično preobrazbo svo-
je vasi ter onemogočitev še posameznih
vaških kapitalistov.
ObdelaJmo vso zemtjo
SKRBNO IN IZP O L N J U J M C
NAŠE OBVEZNOSTI DO
DELAVSKEGA RAZREDA!
V Solčavi se temeljito pripravljajo za volitve
Tudi v Solčavi se pridno pripravlja-
jo za volitve OF. V nedeljo 27. februar-
ja so sklicali predvolivni sestanek, ka-
terega se je udeležilo precej članov OF
Prostor, kjer se je vršil sestanek so
lepo okrasili z zelenjem in parolami.
Na sestanku so pretresali, kako se je
razvijala in delala OF med vojno in
kakšno nalogo ima sedaj v prvi petlet-
ki, Podrobno so razmislili o poteku vo-
litev, ki se bodo vršile prihodnjo ne-
deljo, Imeli bodo dva volišča, za kate-
ra so bile izvoljene volivne komisije.
Kandidatna lista je sestavljena tako,
da resnično odgovarja socialnemu se-
stavu kraja. Kandidati so sami najbolj
požrtvovalni člani OF. Na sestanku so
tudi sklenili, da bodo tekmovali z
ostalimi KLO-ji v okraju in sicer, kje
bo večja udeležba, kje bodo lepše pri-
pravili volišča in kje bodo volitve prej
končane.
Pripravljajo pa se tudi za »Dan že-
na«, ki bo 8. marca. Pionirji se učijo
kratko igrice »Vedeža«. »Zaplenjena pu-
ška«, »Pojdi mo so partizane« in nekaj
partizanskih pesmi. Skupno z mladino
bodo pripravili kratko prireditev. Zbra-
li bodo nekaj denarja in kupili knjige,
katere bodo podarili najboljšim ženam.
Tudi na zabavo niso pozabili. Sklenili
so, da bodo organizirali nekaj mleka,
moko itd, in jim priredili tudi družab-
no uro, katera naj bi bila organizirana
tako, da bodo prišli mlajši pionirji med
žene, ter se skupno malo porazgovorili.
Ob priliki te počastitve pa bo tudi
otvoritev »Rdečega kotička,« Organizi-
rali bodo, da bo na to prireditev prišlo
čimveč ljudi, ker le tako bodo žene za
svojo zasluge dobile resnično priznanje
Tudi na knjižnico in tisk ne bodo po-
zabili, Igral pa bo tudi radio, katerega
so prepustile množične organizacije
»Frontnemu kotičku«.	K, D.
naj bodo dokaz enotnosti
delavskega In knnečkega raz-
reda ter vseh delovnih množic
v borbi za socializem
V Ceiiu je posebno Gaberie močno
razgibano v preduolivni dejavnosti
Predvolivna kampanja za nove od-
bore OF je tudi v našem Gaberju, cen-
tru celjskega proletariata v polnem te-
ku. Novi prostori, kamor so se vselile
naše terenske masovne organizacije,
omogočajo izvedbo sestankov in zbo-
rovanj. Tako smo imeli minuli teden
kar tri masovne sestanke, katere je po-
setilo lepo število prebivalcev našega
terena.
V sredo dne 23. februarja se je vršil
Zbor volivcev, ki je bil dobro obiskan.
Referat o gospodarski politiki je podal
tov, Klarič, sekretar okrajnega OF od-
bora, V svojem izčrpnem in zanimivem
govoru je prikazal vsa pereča vpraša-
nja našega gospodarstva, nakazal smer-
nice za bodoče delo in na kratko ori-
sal dosedanje uspehe naše ljudske ob-
lasti.
Po končanem referatu se je množica
razgibala in se je udeležila diskusije,
tako da so bili nešteti problemi, ki za-
devajo naš teren temeljito razčlenjeni.
Pričakujemo, da bo že bližnja bodoč-
nost pokazala sadove tega resnično do-
bro uspelega zbora volivcev.
Prihodnji dan se je vršil predvolivni
sestanek, ki ni bil nič manj razgiban
in katerega se je udeležil član Izvršil-
nega odbora OF Slovenije tov. Kobe,
ki nam je v svojem zanimivem refera-
tu obrazložil pomen bližnjih volitev v
OF odbore.
Tudi tokrat se je diskusije udeležilo
veliko tovarišev in tovarišic, ki so iz-
našali stvarne predloge, tako da je de-
bata postala neobičajno živahna in so
bili sprejeti važni sklepi.
Prebivalstvo Gaber j a je sprejelo
mnogo obvez, ki jih bo izvršilo v letu
1949, Izvršilo bo na svojem terenu pri
regulaciji potoka Sušnice vsa potrebna
dela, da ne bo potok poplavljal zemljišč
in vrtov, kakor se je skoraj vsako leto
dogajalo. Ustanovila se bo delovna bri-
gada, ki bo v pomoč industriji in za
vsa potrebna dela na terenu. Vsak član
OF bo v letu 1949 izvršil najmanj 50
ur prostovoljnega dela.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto n. — Stev. 10.
Kmetje v Planini so vse dobro pre-
mislili in se odločili da ustanovijo
kmetijsko obdelovalno zadrugo
Preteklo nedeljo so imeli na Planini
pri Sevnici letno skupščino kmetijske
zadruge. Vprašanje trgovine, ostalih
odsekov in sploh delovanja dosedanje
zadruge so kmalu razčistili. Več so se
zadržali pri načrtih za prihodnost. —
Ustanovitev kmečko obdelovalne za-
druge, kdo bi vstopil, kako bo s skup-
nim obdelovanjem, pa še to in ono, jim
že več kot mesec dni ni dalo miru. Iz-
gledalo je, da bodo prvi, pa so jih le
prehiteli kmetje iz Marofa. Na nedelj-
ski skupščini so spet vsi skupaj .pre-
tresali o ustanovitvi obdelovalne za-
druge. Desetine vprašanj in težkoč pri
dosedanjem gospodarjenju se je stekalo
v en zaključek: »Rešili bomo vse pro-
bleme le z ustanovitvijo obdelovalne
zadruge.»
»Kako naj pridelam na svoji zemlji
več, ko pa nimam ljudi,« je dejal veliki
kmet, ki ni kos sam z ženo obdelati
24 ha zemlje. »Hlapec je odšel v voj-
sko, dekla v tovarno, sin v šolo, kaj
mu pa morem.«
Se ko je Andrej govoril, mu je se-
gel v besedo mali kmet Janez: »Noč in
dan lahko delamo vsi kar nas je pri
hiši, do komolca lahko izrabimo roke,
pa nam beračija ne more dati več ka-
kar nam. Trikrat preorjemo zemljo, de-
lamo in delamo, pa vseeno težko živi-
mo, oba s sinom sva morala oditi na
delo h gozdnemu gospodarstvu.«
Se tam iz kota je nekdo pristavil:
»Kdo bo sploh še delal na kmetih, vsa
mladina hoče v tovarne, mi stari naj
so do ramen izgulimo, da bi dali delav-
cem več kruha. Nihče noče ostati več
doma, samo tovarna, stroji, motorji,
elektrika, vse jim leti po glavi, samo
plug in kosa ne več. Zakaj vendar na-
ša mladina noče ostati na kmetih?«
»Bi že, v zadrugi, bi,« se je oglasil
tretji, »toda veliki kmetje bodo do-
bili več procentov, pa ne bodo marali
delati, gospodje bodo hoteli biti še na-
prej, jaz pa sem vse življenje garal in
nič imel od tega, ali ni tudi v zadrugi
tako?«
»Jaz bi vsaj vinograd rad še v na-
prej obdržal za sebe, rad ga imam,« je
še pristavil Janez.
Nešteto takih vprašanj jih je še moti-
lo, ko so pa dobili odgovor nanje, so se
jim obrazi vse bolj vedrili. Veliki in
mali kmetje se bodo združili v zadrugi.
Večji imajo toliko zemlje, da je sami
ne morejo obdelati, mali pa na pre-
majhnem prostoru preveč delovne sile.
Tako združeni bodo dosegli pravo so-
razmerje m.ed delovno silo in zemljo
ter lahko znatno dvignili produkcijo
na sedaj nedocela Izkoriščeni zemlji.
Pri tem pa bodo še imeli velike pred-
nosti za nabavo strojev ter drugih pri-
pomočkov. Dela, pa tudi jela bo za vs5
dovolj.
Zakaj mladina noče ostati na kme-
tijah? Zatq, ker je dosedaj čutila, da
nima na vasi ob tako razdrobljenem
gospodarstvu nobene bodočnosti, nika-
kega razvoja. Mlad kmečki fant bi se
rad v nedeljo postavil na vasi, prav ta-
ko dekle, oba gledata svoje vrstnike, ki
so zaposleni v tovarnah, kako so oprav-
ljeni, se izobražujejo, odhajajo v šole,
tečaje, v kino, dosegajo priznanja, čast-
no naslove in odlikovanja.
Naša mladina si pa vsa želi napred-
ka, novih spoznanj, uspehov, ne samo
delavska. Cim bomo spremenili gospo-
darstvo na vasi> da bo korakalo v raz-
i voj vzporedno z industrijo, pa bo mla-
I dina bolj vzljubila vas. živino, žitna
polja, gozdove, sadovnjake, čebele, go-
vedo in vse. Mladinec sedaj hrepeni,
da bi bil šofer, potem bo hrepenel, da
bi vozil traktor, ki bo oral plodne pla-
njave, žel težko pšenico. »Ko se bomo
združili,« je dejal tov. Dobršek iz Pla-
nine, »bomo lahko naučili našo mladi-
no ljubiti svojo zemljo, ljubiti tako,
kakor smo jo ljubili mi, ko smo se za-
njo borili s puško v roki. Jaz bi lahko
živel na svoji zemlji do smrti, ker pa
vidim, da nam razvoj kaže boljšo pot
pri skupni obdelavi, ker nam kaže, da
bo vsak zadružnik živel tako, kakor se-
daj živi veliki kmet. ali pa še boljše,
bomo z veseljem gledali na naše njive.
In tako bo tudi mladina ostala doma
ter ljubila zemljo in vas.«
Kako pa veliki kmetje, ali bodo res
lahko le komandirali, delali pa ne?
Za kar imajo skrb predvsem mali, bo
odvisno od zadružnikov samih. Izkušnje
imamo, da so veliki kmetje v veliki
meri izšolali, ker so imeli možnosti
marsikaj bodo lahko svetovali, veliko
jih imamo, ki so v delo zaljubljeni, ti-
sti redki, ki bi pa hoteli samo koman-
dirati, se bodo pa že morali pokoravati
volji večine zadružnikov, ki strmijo
odnosno bodo strmeli za enakim delom
in po delu pravilnem zaslužku.
»Kaj pa Janez, vinograd bi rad imel
zase; ga boš pa imel, kar boš dal v za-
drugo bo obdelovala zadruga, kar boš
imel sam, boš obdeloval sam.«
Debata pa je tekla dalje in domala,
da se ni spremenila že v ustanovni obč-
ni zbor obdelovalne zadruge.
»170 ha zemlje je že v skladu za za-
drugo,« je dejal tov. Repar. »Treba je,
da se pomenimo, do srede se naj vsak
odloči in takrat bomo postavili vod-
stvo.«
V marofu ob Planini bi lahko redili
več krav mlekaric, ker je sedaj neiz-
koriščen. Splanirali ga bomo, porav-
nali krtin je. pripravili, da bo lahko ko-
silnica gladko grizla travo,« je glasno
razmišljal Dobršek.
Jasno moramo videti pot pred seboj.
V tako razdrobljenem kmetijstvu kakor
dosedaj, ne bi mogli dvigniti življenj-
skega štandarda na vasi. Kočarji, ki
komaj živijo, ali pa, kakor rečemo, v
svojih bajtah ne morejo živeti in ne
umreti, se ubijajo dan in noč za bomo
življenje. Kmetom primanjkuje delovne
sile, da zemlje ne bi mogli obdelati, niti
zadostiti obveznostim. Pot je samo ena,
zadružništvo je edini izhod ...
Vsak je razmišljal, sestanek v sredo
pa bo odločal koliko zemlje bo imela
zkdruga.
Sklenili so, da bo zadružni dom v
enem mesecu pod streho. Za samo za-
drugo pa bodo dvignili 2 milijona din
kredita za investicije, ter postavili no-
va gospodarska poslopja. »Naša zadruga
bo živinorejska,« se oglasi tam nekdo.
»Naša živina je bila znana po vsej Slo-
veniji,« je drugi pristavil. Tretji je še-
le dokončal misel vseh: »Zadružna pa
bo poznana po vsej Jugoslaviji.«
S pravočasno izvedbo Spomladanske setve
bomo storiii važen ukreo v borbi za
dvig večjih pridelkov
Čeprav se je vreme v zadnjih dneh
pomaknilo nekoliko nazaj v zimsko ob-
dobje, so vendarle blagi spomladanski
vetrovi že pustili svoje sledove. Na
vlažnih travnikih so vzcveteli zvončki,
po sončnih obronkih pa rumene tro-
bentice.
Pred dobrim tednom je sonce že kar
prijetno grelo grabljice, ki so čistile
travnike rjave navlake. Vsepovosod so
zažigali ogiije tako, da so se stebri di-
ma vrstili po vsej dolini. Med tem, ko
so ženske grabile travnike, so imeli
otroci opraviti okrog ognjev, moški pa
so vlačili izpod kozolcev poljsko orod-
je, ki ga bo treba pripraviti za novo
delo. Plugi in brane so prišli najprej
na vrsto.
Na enem izmed zadnjih sestankov so
sprejeli krajevni setveni plan. V jeseni
so pravočasno zorali in posejaM ozimino,
pa so sklenili tudi zdaj. Pogovorili so
se tudi o tem, da bodo vse storili za
pospešeno rast ozimine, ki je sicer raz-
meroma dobro prezimila, le na obron-
kih ji je mrzel veter nekoliko škodil.
Bila pa je letošnja zima suha in se je
po poljih napravila trda skorja, ki jo
bo treba razbiti z brano in tako zrah-
ljati zraku in vlagi pot do korenin.
Na splošno brananje ne dela kmetom
pomislekov. Saj ni vezano na nobene
stroške, le v roke je treba pljuniti. Ti-
sti, ki so branali lani, so tudi drugim
pokazali, da se izplača, saj je bil njihov
pridelek vsaj za 10% večji. Na okraju
pravijo, da bo pobrananih letos naj-
manj 60% ozimin.
V zvezi z letošnjim setvenim delom
se je pojavila še ena novost. Lani so
nekateri kmetje, predvsem v bližini
Celja, poizkusili z apnenjem njiv, po-
sebno kislih zemljišč. Stvar se je do-
bro obnesla. Zato bo letos Okrajna po-
slovna zveza nabavila več sto vagonov
tega apna, tako zvanega suturacijskega
mulja iz sladkornih tovarn. Tako bo
lahko kmet oplodil svoje njive, posebno
za krompir in koruzo.
Skrb za letošnjo setev pa ni prepu-
ščena le kmetom samim. Vso pomoč jim
daje naša ljudska oblast, ki skrbi za so-
cialistični razvoj kmetijstva. Z dobrimi
pripravami za setev je tudi okraj Celje-
okolica že napravil prvi korak v to
smer.
Okrajno kmetijsko poverjeništvo je
v .sodelovanju z okrajno kmetijsko zve-
zo pravočasno"in skrbno sestavilo okraj-
ni delovni kmetijski plan za prvo če-
trtletje, v katerem obsega plan za ma-
rec predvsem priprave za spomladan-
sko setev. Za uspešno izvedbo tega dela
plana je ustanovljena okra.^na setvena
komisija, v kateri je zastopanih 28 čla-
' nov-aktivistov množičnih organi^.tc;j.
1 med njimi član uprave industrijskih
j ekonomij, državnih posestev, načelnik
. oddelka za kmetijstvo pri OZKZ, dva
i poverjenika za kmetijstvo in 19 naprcd-
I nih kmetov iz vseh področij okraja,
i Pri sestavi plana so maksimalno upo-
i števali lani spiejet okrajni plan rajoni-
j zac!je. Pri razbitju plana na krajevne
' odbore pa so prav tako preudarno do-
; ločali kulture, ki v določeiiiii predelin
i uspevajo. Ta plan pa je služil le kot
j okvir za določanje setve v posameznih
I krajevnih odborih. Končen plan je bil
I sprejet šele potem, ko so predložene
■ plane na krajevnih odborih pregledali,
i jih sprejeli na množičnih sestankih in
z eventualnimi dopolnitvami vrnili. Pri
tem so imele glavno delo krajevne set-
vene komisije, ki jih je v celoti 76 in
predstavljajo močno koordinacijo setve-
no akcije na terenu. Člani teh komisij
aktivno tolmačijo kmetom vsebino set-
venih planov in imajo ves čas se^ve na-
logo opravljati delo svetovalcev in po-
litičnih aktivistov. Dosledna izvedba
setvenega plana v posameznem kraju
ne pomeni le pot delovnega kmeta k
izboljšanju življenjskih pogojev, tem-
več predstavlja tudi sredstvo učinkovite
kcnirole nad saboterji.
S setvijo bodo v celjskem okraju pri-
čeli v prvi polovici marca. Da bo okraj-
no kmetijsko poverjeništvo lahko sle-
dilo poteku setvenih del in nudilo hi-
tro pomoč, kjer bo to potrebno, so po-
svetili veliko pozornost organizaciji po-
ročevalske službe. V to delo so priteg-
nili mladino.
Vsak četrtek bo mladinec stopil do
posameznega kmeta, ki bo dal podatke
o posejanih površinah in o izvršenih
agrotehničnih ukrepih: o brananju, gno-
jenju itd. Mladinci bodo v petek oddali
poročila krajevnim kmetijskim poroče-
valcem, ki jih bodo pravočasno dostav-
ljali okraju. Zaradi različnih krajevnih
klimatskih razmer bodo tudi roke za
setev posameznih kultur določali kra-
jevni odbori, oziroma setvene komisije.
Okrajno kmetijsko poverjeništvo je
posvetilo vso skrb kvaliteti semen,
predvsem čiščenju in razkuževanju ja-
rih žit. Kot pri jesenski setvi, velja tu-
di sedaj načelo, da vzklije po naših nji-
vah samo zdravo, razkuženo seme. Ra-
zen privatnih in zadružnih trijerjev ter
razkuževalnih bobnov, je kmetom na
razpolago 7 čistilnih centrov: v Polzeli,
Žalcu, Vojniku, Sv. Juriju. Kozjem, Ri-
fengozdu in Planini. S tem so dani vsi
pogoji, da se očisti vse žito in je more-
bitno izjeme pripisovati zgolj malomar-
nosti posameznikov.
Pred okrajnim kmetijskim po ver j e-
ništvom, zlasti pa pred strojnimi od-
seki kmetijskih zadrug, se pojavlja še
ena važnih nalog: pritegniti k delu čim
več kmetijskih strojev, ki jih imata naš
socialističen in privatni sektor. Sejalne
stroje imajo posamezni kmetje v Sa-
i vinjski dolini, posedujejo pa jih tudi
I strojni odseki KZ, venSar doslej še ni-
so bili maksimalno izkoriščeni. Ce jih
bomo znali dobro, z načrtno organizaci-
jo pritegniti k delu in jih do najvišje
možnosti izkoristiti, bodo lahko kme-
tom, ki bi se znašli v delovnih težavah,
v učinkovito pomoč. Seveda je za to
poleg načrtnosti potrebna uvidevnost
lastnikov in zavest, da gre za izpolnje-
vanje planskih dolžnosti v kmetijski
I proizvodnji, ki je letos tudi v okraj-
! nem merilu znatno večja od lanske.
Življenje v naših vaseh se je še posebno
pred volitvami močno razživelo
v Parižljah so na dobro obiskanem
vaškem sestanku dobili člani pojasnila
kako se bodo volitve izvajale, razprav-
ljali so o tekočih nalogah, o zadruž-
ništvu in prišli do zaključka, da bo sa-
mo notranje močna organizacija uspeš-
no pristopila k reševanju mnogih pro-
blemov. Zato so iz Fronte izključili ne-
kaj nasprotnikov in škodljivih elemen-
tov, istočasno pa pridobili 24 novih čla-
nov.
V Bučah na Kozjanskem se odlikujejo
z dobro organizacijo. Vsak član mora
vedeti za kaj so volitve, vsak mora za-
vestno prispevati k dokazom o enotno-
sti Osvobodilne fronte. Pravočasno so
razdelili ves vaški odbor na manjše
skupine hiš, za katere odgovarjajo po-
samezni aktivisti, ki vodijo sestanke.
Tudi več volišč bodo imeli za to, da bo-
do čimprej pritegnili 100% članstvo.
Tratna je poznana po dobri frontni
organizaciji. Zato pa ima tudi nekaj
prav zagrizenih nasprotnikov, v svoji in
sosednji vasi Stopče in Grobelno. Raz-
krinkovali jih bodo in izključili iz OF.
Nasprotnikom graditve socializma in
protiljudskim elementom ne sme biti
mesta v naši skupni organizaciji. Krep-
ki in samozavestni so zato. ker vedo,
da je pot, po kateri stopajo, pravilna.
Na vaškem sestanku, ki je bil dobro
obiskan, kakor so vsi pri njih, so po-
novno potrdili odločnost stoodstotno
izvesti plan, ki so si ga napravili. Ena
od nalog je tudi pobuda za ustanovitev
obdelovalne zadruge nižjega tipa. Tek-
mujejo tudi za najboljše urejen front-
ni kotiček, ki je pri njih vedno prav
dobro obiskan.
Šešče so v našem okraju že poznane.
Dobra frontna organizacija, neupogljiva
odločnost in pripravljenost članov pri-
spevati čimveč za skupnost, to je tista
sila, s katero so uspeli v enem mesecu
zgraditi enonadstropni zadružni dom.
Zato pa so si priborili v trajno last pre-
hodno zastavico lOOF Slovenije. Pribo-
rili so pa tudi prepričanje, da se s
skupnim delom more res vse napraviti.
Preko sto se jih je zbralo na predvo-
livnem sestanku, na katerem so se po-
drobno seznanili z volitvami. Sprejeli
so sklep, da bodo svoj zadružni dom
čim prej popolnoma izgotovili, uredili
bodo prostor in cesto, ki vodi do za-
družne trgovine. Za kandidate so izbrali
najboljše, tiste, ki so že pri gradnji za-
družnega doma pokazali, da hočejo biti
dobri graditelji socializma. Kakor jim
je uspelo postaviti zadružni dom, tako
bodo gotovo tudi med prvimi, ki si bodo
osvojili zadružne oblike preobrazbe vasi.
Telefonsko-telegrafsKi
uslutbenci bodo na dan
volit&v brezplačno oprav-
ljali svojo službo
Članstvo sindikata poštno-telegraf-
sko-telefonskih uslužbencev v Celju se
zaveda velikega pomena volitev v od-
bore OF na dan 6. marca 1949. Zato
bomo na ta dan predpisano celodnevno
telefonsko službo od strani tt. direk-
cijo izvršili brezplačno. S tem bomo
zmanjšali izdatke OF Slovenije, ki bi
morala sicer za vršenje telefonske služ-
be na dan volitev izdati večji denarni
znesek. Da bi pa služba potekala čim
boljše, smo napovedali tekmovanje
vsem sindikalnim podružnicam ptt.
Slovenije v sledečih točkah:
1.	Katera podružnica bo procentual-
no izvršila največ prostovoljnih ur na
dan volitev in za koliko s tem zmanjša-
la izdatke OF?
2.	Katera podružnica bo najboljše
organizirala telefonsko službo na dan
volitev, da bi se te čim boljše izvedle?
3.	Katera podružnica bo najboljše or-
ganizirala tehnično službo v svrho pre-
prečevanja, odstranjevanja in trajanja
napak na medkrajevnih in krajevnih
telefonskih linijah.
RADO ZAKONJSEK-CANKAR:
Kaj jim je manjkala v Slani rebri?
Felicijanov Primož iz Slane rebri ]e
postavljal uganke sam sebi. Polno glavo
sč je zdaj pa zdaij počohal za ušesom, si
pomikal klobuk naprej, po desetih kora-
kih pa zopet nazaj na tilnik skratka,
klobuk mu je bil danes kar odveč. Kot
da mu je pretoplo, toda veter s Pohorja
doli ni bil nič kaj prijazen. Z desnico je
rinil kolo po gozdnem kolovozu, s škor-
nji štorkljal preko korenin in se včasih
spotaknil. Zamišljen, s polno glavo novih
misli, ki so mu jih nasuli v Celju v mo-
žgane, je premleval, ugibal in si skušal
razvozlati te vozle, ki so se mu zdeli na
konferenci brez slehernega zamotljaja,
zdaj pa, ko je zapustil mesto, se ločil od
ostrih udeležencev in zavil proti pod-
nožju domačih hribov, zdaj pa se mu ti
vozli vedno bolj motajo, se zvijajo v ve-
lik vprašaj in zdi se mu, da se vedno bolj
bliža težki uganki.
Konferenca na okraju je bila dolga.
Malokdaj so sekretarji vaških odborov
Osvobodilne fronte sklicani v Celje in
potem je polno problemov, ki jih nasuje
pred nje organizacijski sekretar na okra-
ju. Prav za prav to niso več problemi,
sekreitar jih postavi pred nje že razvo-
zlane, jih razvija iz kolesja, ki mu pra-
vijo razvoj naše družbene stvarnosti, oni,
vaški sekretarji pa so poklicani, da tudi
v svoji domači vasi pomaknejo razvoj, to
veliko kolo za en zob naprej.
Kako ga bo porinil Felicjanov Primož
v svoji Slani rebri? Sekretar je tako lepo
povedal, čisto enostavno se mu je zdelo,
ko ga je poslušal. Oglasili so se še drugi,
skratka, stvar je bila na'konferenci teme-
ljito obdelana. Saj je bilo prav tako te-
meljito dokazano, kako je ta stvar tudi
potrebna- In takrat med samim govorom
je že snoval načrt, kako bo začel, kako
bo navdušil ljudi, jih prepričal za stvar
in kako bo potem ponosno poročal na
okraj, da je nalogo izvršil. Morebiti prvi,
kdo pa ve?
Zdaj pa niti toliko, da bi prav do doma
prišel, pa že mu je, da bi vrgel puško v
kcruM.
Mislil je na težave, ki jih ima v svoji
Slani rebri. Tako težko dobi ljudi na se-
stanke. Treba bi pa bilo, saj je vedno kaj
novega. Vedno bi se bilo potrebno o tem
ali onem pomeniti z ljudmi. In nekje bi
ljudje res morali imeti neki prostor, kjer
bi se shajali in pokramljali, tako po do-
mače, Tu je okrajni dobro zadel. Tudi v
Slani rebri pogrešajo en tak kot, Gostil-
I ne ni več. Mlakar je zaprl svojo frakla-
I rijo, pa naj jo le. Sicer dobi še včasih
pa včasih kako pletenko žganja, toda te-
ga spije sam s svojo bratovščino, če pa
pride aktivist ali kdo tujih na vrata —
»Ja saj nimamo nič, — nič nam ne da-
jo!« Včasdh je lahko lazil bo^vekam za
pijačo, zdaj pa čaka, da bi mu sod za-
valil na gantnarje. denar bi potem že
pobral, zraven pa KLO-ju figo kazal, nam-
reč mesto davka.
»No, nič mi še nisi povedal, kaj je bilo
v Celju novega?!«
Tako ga je zvečer vprašala Bina, ko
sta se spravljala spat. Pri tem sta imela
vsak svojo navado. Bina, čim je odkod
prišla, je brž odprla svojo torbo novic in
postregla z njimi. Primož ima pa to grdo
navado, da je nekaj časa kar tiho, kadar
pride odkod. Tako je tudi ta večer sedel
k mleku, si zraven lupil cel krompir, pri-
grizoval in pil. Ona, Bina je že vse po-
spravila, že zdavnaj je nehala ropotati s
posodo —. sedla je k peči in čakala. Ko
sta se vlegla, pa ni vzdržala več,
»Salamenski ded«, je z skrito nejevoljo
pomislila — »da si tako dolgočasen vča-
sih!«
»No ja, vidim, da trpiš« se je zdaj po-
šalil Primož, »tiče se te pa tudi, ta stvar!«
In začel ji je pripovedovati, da so go-
vorili o organiziranju Frontnih kotičkov
po vaseh, Bina je sprva mislila, da ima to
z vojno opravka ali s kako pravo fronto,
no, kdo bi ji zameril, vsega pa človek tu-
di še ne more vedeti.
Govoril ji je, kot da bi se šlo za stra-
hovito težavno stvar.
»Veš kaj, to pa ne bo tako hudo na-
praviti. Kak štiblc se bo že našel, malo
večji mora biti. Zmeniti se bo treba z
ljudmi. Pa če dobimo radio, kaj misliš,
kaj bo to za naše ljudi!«
Kakor je Primož dru-^ače počasen, zdaj
pa se mu je le nekam mudilo. Čez dva
dni je že sklical sestanek, na nerodno
pisanih plakatih je vabil vse oefarje, čla-
ne Zveze borcev, Afežejevke in mladino
na skupen sestanek. Udeležba res ni bila
velika, vsega kakih petintrideset ljudi,
»Zaradi mene — je ali pa ni!« je pol-
glasno godrnjal zadaj blizu vrat Mihov
Anza, Vsa leta že hodi na sestanke, pa
vseskozi samo godrnja. Jezen je, doma mu
stari ne da grunta, ker ga rad čuka, ka-
kor vsi stari samci — zato je pa jezen
na ves svet.
Nekateri so tudi rekli, da nimajo časa,
da bi hodili pogosto na sestanke. Mislili
so, da bodo morali. Drugi so se pa že ta
večer zagrfzli v stvar, Čuježev Tone
predsednik Zveze borcev je pa kar po-
tegnil s Primožem in kmalu jih je bilo
precej za to. da si napravijo vaški front-
ni kotiček. Dolgo so ugibali, kje bi našli
primeren prostor. Pa ni bilo kaj primer-
nega
»Saj ni treba kaj posebnega — dobra
je navadna soba,« je trdil Primož.
»Dobra, dobra! Če bi le bila!« se je
oglasila Huševa Meta,
»No, če je že tako, bi pa v naši hiši
napravili — za ta čas, dokler ne bo dom
dograjen. Bova pa s staro hodila na vrh
spat! Če vam je prav,,,?«
Gregorc si je pogladil svetle brke in se
ozrl po ljudeh,
»Odlično! Živijo Gregorc!«
l judje so postali navdušeni.
Zdaj pa oprema. Frontni kotiček naj
bo tak, da bo sam vlekel ljudi k sebi.
Da se bo vsak prijetno počutil v njem.
Ta soba bo last vseh članov Osvobodilne
fronte in naj bo taka, da bo vsak član
ponosen nanj. Tako nekako je povedal
okrajni na konferenci in primož je to po-
vedal svojim ljudem,
»Takale je —, če mi spravite kakih
petnaist ali dvajset desk skupaj, bi pa
jaz naredil, kar bi bilo treba za noter, če
ste za tb ,,, ?«
Kakor prej Gregorc, se je zda) oglasil
Koprivšek, vaški mizar in tesar, vse ob-
enem, nekoliko krivega hrbta, v čepici,
s svinčnikom za ušesom.
»Živijo Koprivšek!«
»Kvečjemu, če mi pride kdo pomagat
zoblat deske.«, je še pripomnil mizar. Ni
tako srečen, da bi imel skobelni stroj,
»Bomo! Deske dobiš in zoblali jih b'"
mo!«
Določili so tri člane, ki bodo zbrali
deske po hišah. V vsej vasi bo že toliko
desk, ni šment.
»Zda pa še nekaj — kako priti do de-
narja za radio?« je vprašal Primož,
Nekaj časa je bilo vse tiho. Kar se
oglasi Tinčkova Rozka;
»Napravimo veselico!«
»Saj res, veselico napravimo, nam bo še
ostalo denarja!« so hitro pograbiU neka-
teri od mladih,
»Jaz bi ne bil za to!« je odmajal se-
kretar Primož, Okrajni ni omenjal veselic,
ko so na konferenci ugibali, kako priti
dp denarja,
''»Pa igro napravimo!« je predlagal Mu-
hovčev,
»Takrat letos ne bomo imeli kotička!
Še veš, ko ste tri mesece učili »Divjega
lovca« pa še danes ne vemo, za koga!
Sami za sebe ,,, ha ha!«
»Če so nam pa trije ušli na tečaj!« se
je opravičeval Muhovčev,
»Kaj pa, če bi zbirali od članov? Naj
vsak pokaže, koliko mu je do Osvobo-
dilne fronte. Bomo videli, če smo še vsaj
^ od daleč podobni samim sebi v tistih le-
' tih iz partizanov.«
Ni zastonj predsednik zveze borcev.
; je pomislil Primož in se razveselil. V tem
' pa se že oglasi Dolinar;
»Jaz sem zato, da se denar zbere. Dam
prav Čuježevemu! Jaz bom dal eno drc-
, vo, cmreko, ki bo dala najmanj en kubik.«
I »Oho!«
j »No, kaj pravite drugi?«
t
i Stvar je šla naprej. Nekaj so spravili
lesa skupaj, nekaj denarja, Močnikova
i Treza je drugi dan prinesla petelina k
' Primožu na dom, Primož jo je debelo gle-
dal, ni se takoj spomnil,
j »Jaz nimam lesa, petelina pa dva in se
stalno ravsata.«
Pod večer se je oglasil k Primožu mi-
j zar. Govorila sta nekaj časa in Primožu
so se v mraku svetile oči. Tako je bil
zadovoljen s tem, kar mu je Gregorc po-
vedal. Kljub vsemu se je stvar le zavlek-
la, da je pretekel že tretji teden, ko je
bila otvoritev kotička. Sobo so nanovo
prebelili, žene pa so poribale in očistile,
kar je bilo potrebno. Kako pa drugače
stvar napreduje, pa ni Primož izdal ni-
komur. Gregorc je skrbno skrival, kaj de-
la, Nekateri so mislili, da jih že misli po-
tegniti za tiste deske,
»Bomo videli. Legitimacijo mu vzame-
mo, če nas bo ogoljufal!«
Takrat pa, ko je bila otvoritev, so
člani — zijali, vam pravim! V sobi je bilo
novo pohištvo in še kakšno! Miza, klopi,
ob steni, stoli, vse je bilo narejeno v
kmečkem stilu. Široke, nekoliko izdol-
bene klopi so se kar -^otegnile, da. si se
vsedel nanje. In stoli, vse lepo politirano,
sredi naslona je bilo vrezano srce. Okus-
no, pristno domače, in soba je nudila že
na prvi pogled nekaj toplega in prijetne-
ga.
No, tu bo pa res lušno biti!«
»Kaj pa tega ali ga ne vidite?«
Primož je pritisnil na gumb in zabrnelo
je,
»Kako lep radio! A to so že tisti, ki
jih doma izdelujemo!?« so se čudili.
Na mizi so bili časopisi in nekaj knjig.
Na steni je visela nova slika maršala, na
drugi strani pa Prešernova in Cankar-
ieva,	,
»Poročila ,,,« Vsi so zrli v radio m po-
slušali, »Zdaj vam bo pa zaigral na har-
moniko , , ,«	T , 1 ,, • .
Ko je odigral harmonikaš v Liubliani, ie
Primož zasukal gumb, da je igralo bolj
tiho in otvoril prvi študijski večer,
»Malo bomo študirali, malo se pome-
nili o tem in onem. pa bo. Želim vam
vsem, da bi se dobro počutili v našem
frontnem kotičku, da bi radi prihajali ni
da bi imeli veliko koristi od tega. Sam
pri sebi nisem verjel, da bo tako lepo
šlo. čeprav sem vedel, kako nam je po-
treben tak kotiček, pa - zamerite
mi, nisem zaupal v vas, da se boste tako
navdušili za to stvar. Zahvaljujem se
in , , ,<
Frontni kotiček v Slani rebri ni noben
večer prazen. Primož pa je nekoč pri-
znal svoji Bini: »Samo tega nam je manj-
kalo«.
Leto II. — Stev. 10
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Pred 8. marcem
Delamo za srečno življenje naših otrok
Osmi marec — mednarodni ženski
dan — doživljajo žene Jugoslavije letos
z velikimi delovnimi zmagami vsega
ljudstva pri graditvi socializma v svoji
državi.
Zene Jugoslavije so praznovale 8. ma-
rec že pred vojno. Kljub preganjanju
policijo in nasilju takratnih oblastni-
kov so mednarodni ženski praznik - v
naši državi praznovali tudi v najtežjih
okoliščinah. Z demonstracijami po za-
porih, ilegalno in v raznih oblikah so
dan žena praznovali v znamenju zdru-
ževanja žen za borbo proti neljudskim
režimom, proti fašizaciji države in pro-
tisovjetski politiki, za enakopravnost
in svobodo žene, za povečanje mezd.
Zahteve žene so bile obenem zahteve
delovnih množic zatiranih narodov.
Mednarodni ženski dan smo prazno-
vali tudi v dobi vse. narodno-osvobo-
dilne borbe v znamenju čim bolj mno-
žičnega zbiranja žena okoli narodno-
osvobodilne fronte. Ta dan so žene pre-
vzemale nove obveznosti in črpale no-
vo moč za junaška dejanja, za osvobo-
dilev države za zmago ljudske revolu-
cije.
Po osvoboditvi smo praznovali 8. ma-
rec v naši državi v znamenju mobili-
ziran j a širokih ženskih množic za
obnovo in graditev po vojni opustošene
države, za utrditev miru.
Naša demokratična ustava dosledno
odpravlja ostanke ženske neeakoprav-
nosti, ko pravi: Zene so enakopravne
z moškimi na vseh področjih državne-
ga, gospodarskega in družbeno politič-
nega življenja. Zene se vključujejo v
politično življenje države in se okori-
ščajo s svojo enakopravnostjo kot orod-
jem za utrjevanje ljudske oblasti, da
bi ohranili in razvijali pridobitve na-
še ljudske revolucije, ki je edino poro-
štvo lepše bodočnosti.
S pridobljen jem aktivne in pasivne
volivne pravice so bile žene izvoljene
v najvišje upravne in politične forume.
V zvezni skupščini je 22 žena ix)slancev,
v republiških pa je 46 žena ljudskih po-
slancev. Zlasti je veliko žena, ki so čla-
ni okrajnih in krajevnih ljudskih od-
borov.
Postopoma bolj in bolj se vključujejo
žene v vse panoge državnega, družbe-
nega in gospodarskega življenja. Danes
že imamo v Jugoslaviji žene ravnatelje
podjetij, veliko je število ravnateljic
gimnazij, upravnic zdravstvenih usta-
nov itd. Najdemo jih tudi na najvišjih
znanstvenih ustanovah in sicer je na
treh univerzah 60 žena asistentov, 3 do-
centi in 3 vseučiliški profesorji. Ženi
Jugoslavije je omogočeno v vrsto stro-
kovnih, srednjih in visokih šol, da tam
dobi potrebno znanje, od osnovnega do
najvišjega. Na naše univerze so pri-
čele prihajati prve žene delavke. V
skupini 25 delavk, ki so se vpisale na
razne fakultete, so tudi 3 žene študent-
ke visoke tehnične šole.
Položaj žene-delavke se je temeljito
spremenil. Za enako delo je delavka
enako plačana kakor moški, še bolj po-
membno pa je, da so ji dane vse mož-
nosti za strokovno izpopolnjevanje in
da zavzema ista delovna mesta kakor
moški, v kolikor to ne škoduje njene-
mu zdravju in materinstvu.
V bivši Jugoslaviji je ženo najpogo-
steje naganjala k delu siromaščina. Da-
nes pa delajo žene zato, da bi si izbolj-
šale gospodarski položaj in se gospo-
darsko osamosvojile, kakor tudi zato,
da bi pomagale graditi socializem, ker
vedo, da z graditvijo socializma delajo
zase, za lepšo prihodnost svojih otrok.
Od skupnega števila udarnikov je 32%
žena.
V	Celju tisoče žena proslavlja 8. ma-
rec v znamenju borbe za plan. V to-
varnah, podjetjih, ustanovah, v kamno-
lomu Pečovniku, zavestno sodelujejo
za izgradnjo socializma. Pri tem lahko
ponosno govore o velikih uspehih na
svojih delovnih mestih.
V	celjski tkalnici hlačevine so zapo-
slene pretežno same žene. Mnoge med
njimi so pustile svoja najlepša leta v
tovarni, pri delu pa so mlade in ne-
utrudne. Dobro vedo, da je napočil čas,
za katerega je vredno dati svoje naj-
boljše moči.
V	tkalnici nenehno tečejo po statvah
tenke niti na osnutke in z njih dalje na
čolničke.
Vešče ro-
ke petkrat-
ne udarni-
ce Kristan-
škove Ane,
Pa, jih
spretno
uravnava-
jo. Ze 20
let je Ana
pri stat-
vah. — V
pesmi stro-
jev pa šele
sedaj sliši
prizvok ra-
dosti de-
lavca —
zmagoval-
ca. Štirje stroji brezhibno tečejo pod
njenim nadzorstvom. Ko prepušča po
osmih urah svoje stroje drugi delavki,
kaže diagram vselej okoli 20% nad
dnevno normo. Kmalu bo šestič progla-
šena Za udarnico.
Prav tako je z Ribežl Vero, ki je ne-
koliko mlajša od Kristanškove in dela
v tovarni že 11 leti Noče, da bi jo sta-
rejše prehitele in se bori že za peti
udarniški naslov.
Na štirih statvah dela tudi Berton-
celj Marija, proletarka, ki je v rani
mladosti začela delati za stroji Tkalnice
hlačevine. Med bele niti vpleta misli na
svojega edinca, ki ima lepšo mladost,
kot je bila njena. Normo preseže često
za 32% in bo kmalu med šestkratnimi
udarnicami.
Tudi ostale žene v Tkalnici hlačevine
so zavestno vključene v plan. Na obč-
nem zboru so sprejele osebne obveze
za dvig proizvodnje in bodo letos dale
vse od sebe, da izvršijo svoje naloge do
29. novembra.
V emajlirnici Tovarne emajlirane po-
sode v Celju tekmujejo med seboj mla-
dinske brigade in brigade »starejših«^
V eni izmed slednjih v brigadi Aleša
Beblerja dela Drev Albina. Z gobo in
vodo briše notranji emajl. Tiha, nežna,
pri svojem
delu pa
urna, da ji
nosilec
emajla ko-
maj sledi.
Maja 1947
je prvič
prejela na-
slov udar-
nika in od
tedaj dalje
se je njena
storilnost
še stopnje-
vala. Se
štirikrat je
potem pre-
jela udar-
niški na-
slov. Tudi pri zadnjem proglašanju bi
morala dobiti priznanje, pa so jo po-
motoma izpustili. Toda Albini ni vze-
lo delovnega poleta. »Saj ne gre za na-
slove,« pravi, »gre za to, da bo našim
otrokom lepše, kot je bilo nam.« Pri
tem misli na svojo hčerko, ki hodi v
2. gimn., kamor ona ni imela dostopa.
V	oddelku z Drev Albino delajo še
tri udamice Gole Alojzija, Brežnik
Antonija in trikratna udamica Golo-
granc Marija. Ramo ob rami z moškimi
delavci dosezajo pomembne uspehe.
Nov čas je prodrl tudi med žene, ki
so bile v stari Jugoslaviji najbolj od-
maknjene od gospodarsko-polLtičnega
življenja delovnih ljudi: naše bolničar-
ke, medicinske sestre in instrumentar-
ke. Usmiljenke so zahtevale od njih
slepo pokorščino in jim zapirale vsak
vpogled izven bolniškega zidu. Vzga-
jale so jih po načelih, da je glavna od-
lika človeka, če se zna čim globlje
utapljati v molitev. Pri tem pa so lju-
bosumno skrivale pred dekleti svoje
strokovno znanje.
Drugače je v celjskih bolniških stav-
bah danes. Prostori so postali svetlejši
in prijetnejši. Mračnjaštvo in n.eiskre-
nost se je umaknilo novemu, pristne-
mu odnosu med uslužbenci. Seveda se
to ni zgodilo čez noč, temveč je bilo
treba precej časa in požrtvovalnega de-
la. K temu so prinesle svoj velik delež
neutrudne žene — zdravniške pomoč-
nice in ostale uslužbenke. Posebno po-
žrtvovalnost so pokazale moči. Namesto
10 instrumentark je bilo zdravnikom
na razpolago le 5 moči, od katerih je
imela dolgoletno prakso instrumentar-
ke le Šumenjakova Tončka. Toda ve-
dra. delov-
na Tončka
ni klonila.
Nesebično
in vztrajno
je prena-
šala svoje
znanje na
tovarišice,
da je delo
kmalu ste-
klo brez-
hibno. Pa
še danes se
Tončka ni-
ma prav
časa od-
dahniti,
kakor tudi
no ostale. Po 22 ur nepretrgane službe
in tri do štirikrat prekinjen san vsako
noč — to je heroizem teh žena. Kljub
vsem naporom pa imajo za bolnika ved-
no tolažilno besedo in jim nesebično
lajšajo trpljenje. Nobena operacija ne
čaka več jutranjih ur, kot je bilo to
včasih, ko je bilo na razpolago za zdrav-
niško službo več ljudi.
V	celjski bolnici delajo po vojni tudi
tri zdravnice: dr. Strasova, Jerucova in
Starklova. Te žene so v veliko pomoč
ostalim uslužbenkam pri njihovem
strokovnem, kakor tudi političnem dvi-
ganju. Vse bolj izginja prepad v odno-
sih med zdra-\mikom in nekvalificiranim
delavcem. Na zadnjem občnem zboru
je bila tov. dr. Starklova z večino gla-
sov izvoljena za namestnika predsedni-
ka sindikalne podružnice.
Tudi nekdaj docela brezpravna kmeč-
ka žena postaja nov človek, ki ima pra-
vico odločati ne le o lastnem življenju,
temveč tudi o življenju družine, vasi,
zadruge in države. Danes žene aktivno
sodelujejo pri izvajanju gospodarskih
ukrepov na vasi. Posebno do izraza pri-
haja njihova enakopravnost v zadru-
gah, kjer se jim odpira široka perspek-
tiva gospodarske dejavnosti. V udarni
zadrugi »France Prešeren« v Arji vasi
so žene vodilne članice v upravnem od-
boru, brigadirke in politične funkcio-
narke. Ena takih žen je predsednica
AFZ odbora Arja vas, zadružnica Ula-
ga Marija. V svojih mladih letih je
okusila vso grenkobo proletarske žene-
matere. Mož se je pehal za zaslužkom
kot vrtnar, sama pa kot kuharica, de-
kla in tovarniška delavka. V trdi živ-
ljenjski borbi pridobljene izkušnje se-
daj s pridom uporablja za procvit svoje
zadruge, ki jo ljubi, kot vsi zadružniki.
»Ne vem, kaj bi storila, če bi morala ži-
veti brez zadruge,« pravi, »še nikdar
nam ni bilo tako lepo.«
Marija je vodja vrtne skupine. Ima
tri otroke, najmlajši skače še za njo
po vrtovih, najstarejši pa je že v 2. gim-
naziji. Zraven svojega dela pa še uspe-
šno vodi žensko organizacijo v vasi.
Dvakrat tedensko se sestajajo žene na
šivalnem tečaju, en večer imajo študij,
naslednji pa bralni večer. Do 8. marca
bodo izvršile lOO ur prostovoljnega dela.
Zene zadružnice v Arji vasi so dopri-
nesle velik delež k naglemu napredku
gospodarstva. Leban Lucija je pri svi-
nj egojstvu dosegla ogromne uspehe. —
Njen ponos je bil lani čez 300 kg težek
črnucl. Med najboljšimi brigadirji je
Jelačič Stanka, ki vodi poljsko skupi-
no. Pa tudi ostale niso izjeme. Vse pri-
znanje zasluži mati osmih otrok Krajnc
Antonija, ki je imela lani kljub mate-
rinskim dolžnostim narejenih 400 tru-
dodni. Kmalu bomo med zadružnica-
mi v Arji vasi imeli tudi borbo za večji
hektarski donos.
Nov svet, ki vstaja pred očmi naših
j narodov iz dela lastnih rok, spremlja
I zavest osvobojenih žena, da lahko s
j svojim delom v borbi za mir doprine-
sejo toliko, kot so doprinesle med voj-
no za poraz sovražnika.
Žene v Celju pridno tekmujejo, da bi tako
čim veličastnejše proslavile mednarodni
ženski dan
Organizacije AFZ Celje-mesto so si
v počastitev 8. marca napovedale med
seboj tekmovanje. Vsak teren je skle-
nil izdelati kolikor mogoče velik letni
plan do 20. februarja. Zene vseh tere-
nov bodo v najkrajšem času pričele s
prostovoljnim delom pri gradnji Did-jv,
stanovanjskih zgradb in kopanju jar-
kov, ustanovile bodo več delovnih bri-
gad za delo v tovarnah. Posebno vest-
no pa bodo delale in pomagale na raz-
nih ekonomijah in skrbele, da bo naš
trg stalno založen s povrtnino. Zada-
lo so si še mnogo drugih nalog, ki so
za posamezne terene primerne in zna-
i čilne.
j Da bodo 8. marec dostojno pioslavile,
j pripravljajo proslavo z bogato vsebino.
I S skrbno pripravljenimi politično-go-
spodarskimi referati boao vplivale
predvsem na one žene, ki stojijo še ob
strani in niso še nikjer vključene v
delo. Zene se zavedajo, da bo imel
letošnji 8. marec le tedaj pravo vsebi-
no, če bodo vključile nove žene v na-
šo plansko graditev.
Iz poročil sekretark zadnje seje dne
28. februarja t. 1. na okrajnem odboru
AFZ je razvidno, da se žene niso samo
obvezale, ampak so že pridno pristo-
pile k delu. Vsi tereni se pripravljajo
Za proslavo. 8. marca. Kjer nimajo za-
dostne vsebine, se bodo združile in ta
dan skupaj proslavile. Prav posebno
so aktivne pionirske čete predšolskih
otrok, ki se pridno pripravljajo s pet-
jem in recitacijami.
Poleg tega žene tekmujejo v pred-
volivnih pripravah za volitve v OF. V
tem se zlasti odlikuje teren Jožefov
hrib, kjer sta dve ženi spisali volivni
imenik, 10 do 12 žena pa je prevzelo
vso agitacijo za volitve. Na predvoliv-
nem sestanku je bilo udeleženih 60 že-
na. Imele so en študijski krožek z 18
vključenimi ženami, izmed katerih je
15 novo pridobljenih.
Prav tako so zelo aktivne žene v IV.
četrti in na Lavi. Četrta četrt je usta-
novila dva aktiva in to aktiv obisko-
valk starčkov in otrok in aktiv za po-
moč nosečim materam, ki so dvema že
nudile pomoč. Pridobile so 56 podpor-
nih članov za SKUD Fr. Prešeren ter
zbirale prostovoljne prispevke za obda-
ritev socialno potrebnim starčkom in
j otrokom. Pomagajo tudi v predvoliv-
j n"h pripravah in so obljubile 100"c;
j odeležbo na volitvah. Štiri žene so ob-
i iskale manj aktivne terene Zagrad in
I Pečovnik, kjer 5-0 pridobno 23 naročnic
1 »Kmečke žene« in prodale 10 izvoaov
! >'>Kmečke žene« ter 1 izvod »Naše že-
I ner.
j Zene na Lavi so ustanovile aktiv za
j čuvanje otrok, kjer sodelujejo 4 žene,
aktiv za zajčjerejo in aktiv za izdelo-
vrnje igrač, kjer sodeluje 6 žena. Aktiv
za čuvanje otrok že deluje, čeprav se
jo zdelo nekaterim ženam praktično iz-
vajanje tega aktiva nemogoča stvar.
Prav tako je v teku aktiv zajčjereje,
imajo že 10 zajcev, volno pa bodo da-
jale Jaslim in Didom.
Zene .v Zavodni tekmujejo v čitanju
leposlovnih knjig in je v februarju
prečitalo 14 žena 44 knjig. Razen tega
so pridobile 5 naročnic »Kmečke žene«
in 3 naročnice »Prešernove knjižnice«,
udejstvujejo se tudi v prostovoljnem
delu.
Po vseh terenih tekmujejo za prido-
bitev novih žena v študijske krožke. V
tem so se izkazale na Zg. Hudinji, kjer
so k 14 ženam, ki posečajo študij, pri-
tegnile 9 novih žena. Organizirale so
predavanje zdravstvene vsebine, kjer
je bilo udeleženih 33 žena. Predavanja
o kmečkih obdelovalnih zadrugah pa
se je udeležilo 27 žena.
Na Dolgem polju hodijo žene redno
šivat v Dečji dom, razen tega so orga-
nizirale bralni krožek, vključene so v
predvolivnih pripravah ter si prizade-
vajo za pritegnitev žena v študijski
krožek. Organizirale so vrtnarsko pre-
davanje, za katero je bilo veliko zani-
manje med ženami.
Zene sodelujejo tudi v gospodar-
skih akcijah. Na Sp. Hudinji je v me-
secu februarju sodelovalo 30 žen pri
kopanju jarka in so opravile 202 de-
lovne prostovoljne ure. S tem so pri-
pomogle k pridobitvi 45 ha plodne
zemlje. V študijski krožek so pritegni-
le 10 novih žen. Organizirale so vzgoj-
no predavanje, katerega se je udeležilo
45 žena.
* Z delom bodo naše žene dokazale,
da se zavedajo svoje velike vloge za
zgraditev socializma, svoje dolžnosti in
odgovornosti do skupnosti.
V TAJGI
K premieri v celjskem Ljudskem gledališču
Značilnost del mladega tragično
umrlega sovjetskega dramskega pisca
Aleksandra Nikoiajeviča Afinogenova
ie v tem, da se krije v njih neka svoje-
vrstnost v prikazovanju likov in oko-
lja, v katerem ti liki žive in delajo.
Revolucijska doba in pozneje doba 'iz-
graditve socializma v zemlji je dala pi-
sateljem toliko snovi, da nadvse talen-
tiranemu dramatiku ni bilo težko najti
objekt in okolje, katerega naj bi ob-
deloval. V širokem mladem krogu
dramskih pisateljev po revoluciji Afi-
nogenov ni našel vzorov in zato ni
ubral poti svojih tovarišev. Zavedal se
je, da je mnogo premalo junake in njih
borbo nekako šablonizirati in vse sku-
paj podčrtati z otipljivo propagandno
tendenco. Ta način pisatelja ni mogel
pritegniti. Zvest svojemu literarnemu
manifestu se je mojstrsko poglobil v
problematiko rastoče socialistične do-
movine s tisto svojevrstnostjo, ki ga je
pripeljala v krog najplodnejših in naj-
vidnejših dramatikov dobe pred osvo-
bodilno borbo, namreč, z idejnostjo nje-
govih del, brez vsiljive tendencioznosti
in z globokim psihološkim dognanjem.
To je potrdil zlasti v svojem najbolj-
šem delu »Čudak«. Vsa njegova dela
preveva čist realizem s prav malen-
kostnimi, za delo popolnoma neškod-
ljivimi, komaj zaznavnimi romantični-
mi odtenki, ki dajejo vsem njegovim
stvaritvam neko posebno draž.
Celjsko ljudsko gledališče je v re-
žiji upravnika Vale Bratina uprizorilo
eno takih njegovih svojevrstnih del,
svojevrstnih ravno po zamisli okolja,
igro »V tajgi«. Površno pregledano de-
lo, ponavljam površno, ne postavlja
pred režiserja nobenih večjih zamisli
in problemov. Dejanje mirno teče, se ;
pravilno razvija brez gromkih pretres- j
Jjajev, vanj so vloženi celo vložki ru-.j
Eke narodne pesmi itd. vse v posebnem
okolju, majhnem železniškem izogibo-
vališču v tajgi, »kjer niti vlak ne sto-
ji«. In ravno to je menda zapeljalo re-
žiserja, da je v postavitvi dela zgrešil
mnogo grobih osnovnih napak, ki so
delu odvzele polno vrednost, igralce pa
popolnoma onemogočil, dasi so dosedaj
v raznih komadih pokazali svojo spo-
sobnost in talent (Grobelnik, Zorko, Se-
dej, Svegl). Imeli smo vtis, da je bilo
režiserju vseeno kako, kjer koli in ka-
dar koli se je vse zgodilo, brez tiste
specifičnosti, katero brez dvoma delo
ima z ozirom na idejnost in okolje. Re-
žija se je skoncentrirala na slikanju
karakterjev žal popolnoma napačno
(igra Vere, pojava Glaše, nesoliden ka-
rakter Makarova, nepravilen lik Lju-
bov), spustila pa najvažnejše. Ni našla
osrednjo idejno nit, ki se vleče in dvi-
ga skozi VSa dejanja in doseže v pri-
zoru med Matvejem in Vlasom svojo
kulminacijo, torej v osrednjem do-
godku te črte. namreč, da v Sovjetski
zvezi ni borec samo komunist-boljše-
vik, ampak vsak državljan tudi ne-
partijec, ki se je pošteno vključil v iz-
graditev nove domovine. Ta osrednja
nit se ni mogla čutiti, torej ni bila po-
dana — postavljena. Zato je bilo de-
janje razbito in na te delce ruševin je
režiser postavil osrednji dogodek. Za-
radi nesolidnega fondamen+a tako tudi
ta moment ni prišel do tiste podčrta-
nosti, ki bi jo moral imeti pri ostalih i
prebivalcih izogibovališča Daljokoje. i
Ta osnovna nepravilnost se je pokaza- '
la zlasti pri igralcih, ter se na njih ma-
ščevala. Opazilo se je nervozno pod-
zavestno iskanje in želja povezati de-
janje, iskanje glavne magistrale dela,
na škodo tempu in zlasti igranju. Ne-
hote so hoteli rešiti to, kar je režiser
zgrešil. Opravljali so dvojno delo, se-
veda brez uspeha, ker tega nihče ne
zmore. Na igranje je tudi vplivala
zgrešena zasedba. Neprimerno boljša bi
bila zamenjava med Zorkom in Smreč-
nikom itd.
Po podajanju sodeč je vložil v vlogo
največ napora Svegl. Hotel se je na
vsak način otresti uglajenosti, ki nje-
govim likom daje pečat parketnih kre-
acij. Imel je jasno pred očmi prvega
sovjetskega generala, ki se ne boji pre-
nočiti danes v pastirski koči, jutri na
mahu, danes kbmandovati in uradovati
v komandi, jutri voditi diplomatske
razgovore. To se mu je le deloma po-
srečilo, tako da predstave o generalu
boljševiku nismo imeli. Zlasti je bil
tudi nervozen v iskanju zgrešene osno-
vo, kar je razumljivo, ker njegov lile
stoji v ospredju in direktno na njej.
Nepravilna igra Cervinkove je. mno-
go pokvarila njegov nastop. Glasovno
jo bil dober, mnogo pa je grešil v pra-
vorečju. Tudi je želeti, da bi bil v
gestikulaciji, v kateri je precej bogat,
spontan in .neprisiljen.
Od Cervinkove smo pričakovali mno-
go več. Od vseh je bila njena igra naj-
bolj napačno postavljena, igralsko pa
izumetničena, daleč od prave komuni-
stke. Teža niene kreaciie je sione^Ci na
tem, da bo Vera izgubila moža, ne pa
na tem, da bo narod zgubil voditeln.
Tako je legendarni heroizem sovjetskih
žen, zlasti komunibtk, izgubil v tem-de-
lu svojega najiasneišega predstavniica.
Sm^-ečnikov Korjuško ni bil igralsko
sproščen lik. V zadnjem času Smieč-
nik precej nastopa in jo opazili, da ga
vloge vselej zadrgnejo, da dobi nekak
igralski krč. Posledica tega je viis di-
lemntskega nastopa. Smrečnikova igra
jo še na poti razvoja, ki pa se je že
toliko razvila, da »ne mori«. Dihalno
tehniko ima neskladno, kretnje nelo-
gično, pravorečno ni izdelan, pohvaliti
pa je vsekakor ambicijo, ki jo ima.
Njegov Korjuško je bil poleg pravilne
»copate« ,napram Matveju preveč li-
zunski.
Golobova v I/jubov tokrat ni dala
to. kar smo bili pri njej vajeni. Namreč
pristnost. Tokrat nam je hotela Lju-
bov vsiliti. Tudi njen lik ni bil pra-
vilno podan. Ljubov ni prav nič zajed-
ljiva, ampak energična, ne pohlepna
(prizor s puško), ampak odkrita tova-
rišica. Glasovno tona ni zadela, dasi je
bila pravorečno precej izdelana. V mi-
miki pa je bila gotovo najboljša.
Vedra pojava izogibovališča, polna
optimizma, poleta, volje do dela in živ-
ljenja, je komsomolka Zenja. Ona je
izrazit reprezentant nove sovjetske mla-
dine. V Zenji je še dokaj naivnosti, ka-
tero pa življenje pravilno usmerja. To
poanto Vrečkova ni izdelala, pač pa je
s svojo ostalo pravilno, temperamentno
in naravno igro dejanje močno razgi-
bala in lahko rečemo, rešila predstavo.
Prirodnost in srce so njene odlike. Ob
marljivem študiju lahko pričakujemo
od nje še marsikaj.
Grobelnik in Zcrko tokrat nista po-
kazala vse svoje vrednosti. Grobclniku
ni uspelo podati razdvojenega človeka,
ki bi mu verjeli, Zorko pa se je šele v
iretjem. dejanju v kratkem prizoru raz-
živel, dasi je posebno drugo in tretjo
pesem, /arel čustveno. Oba sta bila ne-
kako oddaljena od dogajanja, neprisotna,
dasi sta ivotela za vsako ceno sodelo-
vati. Krivda je oač na zgoraj omenje-
nih dejstvih. Zal močna igralca nista
mogla doprinesti k predstavi ničesar.
Nosilcc vloge Makarova je oil Golob,
ki pa '^okrat ni prepričal. Zapeljalo so
ga dolge tekstovne pavze, da ni sode-
loval take, kot bi moral. Tako je gre-
šil na tempu. Pravorečno je bil dober;
zahvaljujoč svojemu basu v tonu od-
ličen.
Od vseh likov igre »V tajgi«, je Gla-
šin lik najbolj določeno formuliran.
Točno vemo iz teksta, da je to otrok
tajge s prirojenim šestim čutom in z
izredno naravno inteligenco. Je doma-
činka-Jakutka. Nič ni na njej izumet-
ničenega, od kod naj bi to tudi vzela.
Silno zanimiv lik, ki naj bi gledalcem
prikazal pravega vzhodnjaka, prebival-
ca Poamurja. Pri tej osebnosti bi mo-
ral biti režiser posebno previden. Do-
bro bi moral preštudirati ta lik, preden
ga je zasedel. Ti ljudje so nam nepo-
znani in bi bilo zanimivo preko rampe
spoznati pravo mentaliteto teh daljnih
prebivalcev, o katerih vemo in slišimo
kaj malo. S čisto .šolskim primerom bi
nam te ljudi režiser lahko pokazal.
Seveda je zato potreben študij, katere-
ga ni bilo, če pa je bil, je bil prepo-
vršen ali nezadosten. Glaša Durinijeve
ni bila ne eno ne drugo, ne tretje. Niti
ni odgovarjala njena pojava in zuna-
njost, niti ni za Glašo igralsko zadovo-
ljila. Zlasti njena hoja in drža. Surovo-
sti tajge in gracija nimajo nič skupne-
ga, takih Glaš v tajgi ni.
Nekako najbolj lahkotno je odigral
svojo vlogo Sedej, kar je razumljivo,
ker Vlas po idejnosti ni vezan na osred-
njo nit. Kot izobčenec kolektiva je
Vlas v dogajanju prost in je to Se-
dej spretno izrabil. Dobro podano igro
pa je kot običajno malo podčrtal s ka-
rikiranjem, kar je bilo v škodo poda-
janju. Želeti je tudi, da je v artikula-
ciji jasnejši.
»Oko in uho« komandantovo je rde-
čearmejec Sulin. On naj bi bil pred-
stavnik jedra velike sovjetske armade.
Seveda Spiler kot začetnik to ni mo-
gel biti. Tega pa ni on kriv. Podčrtati
pa moramo velik njegov napredek.
V. G.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IL — Stev. 10.
Letoinii proračun MLO-ia ie za cez
20 milijonov din večji od lanskega, razodeva
pa skrb za čimprejšnji dvig blagostanja
prebivalstva mesta
Pravočasno sprejetje vsedržavnega,
kakor tudi republiških proračunov, je
letos omogočilo, da je Mestni ljudski
odbor sprejel proračun 26. februarja,
medtem ko je istega za preteklo leto
sprejel šele 16. junija 1948.
Da lahko sprejmemo proračun že v
začetku leta, je tolik uspeh, ki doka-
zuje, da smo v glavnem že premagali
temeljne težave v našem planskem go-
spodarstvu, to je. da nam je v temelju
uspelo obvladati način planske sociali-
stične graditve. Iz proračuna je raz-
viden nagel porast naše gospodarske
moči, pa tudi velik napredek v izpol-
njevanju našega petletnega plana, če-
tudi smo naleteli na razne zapreke.
Ce pregledamo strukturo letošnjega
proračuna vidimo, da je za 20,443.000
din višji od lanskega. Preračunan je na
80,547.000 din dohodkov in prav toliko
izdatkov.
Za kritje vseh izdatkov letošnjega
proračuna so v glavnem predvideni
lastni dohodki, dočim so bili izdatki v
letu 1948 kriti predvsem iz dohodkov
uradov in ustanov, dohodnine ter pri-
spevka od davka na promet proizvodov.
Poseben pojav pri dohodkih v letoš-
njem proračunu je tržni dobiček lokal-
nega gospodarstva, ki bo znašal 43 mi-
lijonov 238.000 dinarjev. Ta dobiček se
bo ustvaril s prodajo lokalnih proizvo-
dov po višjih komercialnih cenah.
Velik del dohodkov je predviden tudi
Iz dohodkov uradov in ustanov, in si-
cer 32,000.000 din. Značilen je predvi-
den dohodek davka od dohodka kme-
tov, obrtnikov in drugih prostih pokli-
cev. Za vse te davčne stopnje je pred-
videnih v proračunu le 539.000 din. To
ustreza napovedi o relativnem zniža-
nju davka, na drugi strani pa je posle-
dica dejstva, da je v celoti odpravljena
krajevna dohodnina in da smo v lan-
skem letu likvidirali velike zaostanke
iz let 1946 in 1947. S tem prehajamo v
normalno obdavčenje doseženih dohod-
kov po novih lestvicah, ki pravilneje
upoštevajo odnos davčnih zavezancev
do skupnosti, ker se ravnajo po tem
ali kmet prodaja po vezanih cenah ali
na prostem trgu, ali dela sam ali s tujo
delovno silo, ali obdeluje vso zemljo ali
jo zanemarja itd.
Izdatki po proračunu pa nam še po-
novno dokazujejo skrb ljudske oblasti
za vsesplošen dvig življenjskega blago-
stanja delovnega ljudstva mesta Celja.
Samo za izboljšanje in ustanavljanje
ekonomij je predvideno 2,288.000 din
investicij za kapitalno izgradnjo. Z
vzornim vrtnarjenjem bodo na teh eko-
nomijah pridelali toliko povrtnine, da
bo celjski trg založen z vsem potrebnim.
Na eni teh ekonomij bo zgrajen velik
kokošnjak, 600.000 din bo vloženo za
ureditev toplih gred, 700.000 za nabavo
živine itd.
Za ostale družbeno koristne investi-
cije bo financirano iz proračuna 4 mi-
lijone 813.000 din. Od tega je predvi-
deno za razširitev kanalizacijskega in
vodovodnega omrežja 774.000 din, za na-
daljevanje gradbenih del v bolnici pa
4,813.000 dinarjev.
Med proračunskimi izdatki zavzemajo
vidno mesto visoke postavke za pro-
sveto in ljudsko kulturo. Izdatki, tako
za vzdrževanje vseh šol, mestnega mu-
zeja, študijske in centralne knjižnice,
dijaškega, mladinskega in doma igre
in dela ter ostalih panog in akcij zna-
šajo 20,525.000 din. Ta vsota zajame
25.48% vseh izdatkov proračima in je
od lanskih večja za 69%.
Prav tako kakor kultura in prosveta
bo po letošnjem proračunu deležna še
večje denarne in materialne podpore
socialno zdravstvena zaščita ljudstva.
V tem delu so predvidena proračunska
sredstva za okrajno zdravstvo, sanitar-
no epidemiološko postajo in sanitarno
inšpekcijo, uprave zdravstvene službe,
javne bolnice, zdravstvenega doma,
dečje domove, otroške jasli, domove
onemoglih in izvendomsko zaščito one-
moglih in mladine.
Skupni izdatki za vse to so predvide-
ni na 32,850.000 din ter so od lanskega
leta za 4,103.963 din višji.
Ogromna sredstva, ki so pritekla iz
ustvarjalnega dela širokih ljudskih
množic, so tako tudi v okviru našega
mestnega ljudskega odbora skrbno raz-
porejena in racionalno izkoriščena. V
celotnem proračunu pa je vidna temelj-
na linija naše ljudske oblasti: čim hi-
trejši gospodarski in kulturni dvig dr-
žave, krepitev njene obrambne moči in
skrb za dvig življenjskega blagostanja
delovnega ljudstva.
FIZKULTURA
OKRAJNO TEKMOVANJE V AKA-
DEMIJSKIH TOCKAH
Izvedba tekmovanja v akademijskih točkah
pomeni nov korak k napredku in poživitvi
dela v naših telovadnih društvih. Pri tem
tekmovanju se ocenjujejo posamezne telo-
vadno sestave, njih izvedba, težina vaj, fiiiio-
loško dejstvo vaj, režija, kakor tudi glas-
bena spremljava, kar predstavlja novo obliko
dfcla v telovadni organizaciji. Najvišja mož-
na ocena za posamezno sestavo je 100 točk,
a za vsako pon'anji':ijivost se odbije soraz-
merno število točk.
Preteklo nedeljo je Okrajni telovadni od-
bor Celje in okolica izvedel te vrste tek-
movanja v Žalcu. Tekmovanju je prisostvo-
val zastopnik Telovadne zveze Slovenijo tov.
ing. Lintner iz Ljubljane. Tekmovanja se
je udeležilo 6 telovadnih društev in sicer:
TD Celje I., TD št. Pavel pri Preboldu, TD
Laško, TD Vojnik, TD št. Peter v Sav. dol.
in TD Petrovče in sicer z 9 različnimi se-
stavami. Najtemeljiteje se je za tekmovanje
vsekakor pripravilo TD št. Pavel pri Pre-
boldu, ki je nastopilo z dvema kvalitetni-
ma točkama: »Kazačok« in »•Sita«. Izid tek-
movanja je sledeč:
1.	mesto: sestava »Kazačok«, mladinke TD
Št. Pavel pri Preboldu; ocena 84 točk,
2.	mesto: sestava »Soči«, članice TD Voj-
nik; ocena 72 točk,
3.	mesto: sestava »Vaje z zogamic, mla-
dinke TD Celje II, ocena C9 točii.
Vse tri sestave pridejo v poštev za rejiu-
bliško telonovavje v akademd.tih točkah, ki
se bo vršilo 19. in 20. marca v Ljubljani.
Popoldne ob 15, uri se je pričela akade-
mija za občinstvo. Poleg že omenjenih dru-
štev so sodelovala še TD Žalec (članice na
dvovišmski bradlji in preskoki mladincev
čez konja (TD Celje II — preskoki pionirjev
čez mizo), TD Celje I in II (člani spraške
vaje«) ter člani raznih društev v. vajami na
bradlji. Ugajali so pionirji TD Celja II.
ki so z vrhunskimi preskoki čez mizo bili
deležni bogatega aplauza.
Tekmovanje v akademijskih točkah, kot
akademija naj bosta društvom, i-la-sti enim,
ki še niso izvedla svojih akademij, pobuda
za njihovo delo v tolovadnici.
NAPliED (SISAK) — KLADIVAB (CELJE)
4:1 (0:1)
Tudi z Napredkom iz Siska Kladivar ni
imel sreče, kljub temu, da je nastopil v oja-
čeni postavi. Res je, da so gostje predvedli
lepo in tehnično dovršeno igro in s tem po-
kazali, da si zaslužijo mesto v hrvatski ligi,
toda ni bilo potrebno, da so domačini izgu-
bili. Videlo se je posebno v drugem delu
igre, da manjka našim fantom kondicija in
prav to je mnogo pripomoglo k porazu, del-
no pa ga je kriva leva stran napada, ki ni
napravila ves čas tekme ničesar koristnega.
Obramba je bila na mestu, posebno sta u-
gajala oba branilca in celotna halflinija, ki
jo mnogo pripomogla, da rezultat ni bil še
večji. Toda krilcem še manjka prepotrebna
graditev igre in tako podpora in povezava z
napadom. Tega pa žal v nedeljo nismo vi-
deli. Vratar je bil precej nesiguren in se
često ni znašel. Napad je zatajil, edino do-
bra sta bila Belcer in Jelen, ki pa sama
tudi nista mogla dosti opraviti. Krize, v
katerem se naše moštvo nahaja, Kladivar
žal še ni prebolel in v rak-rani napadu bo
treba temeljite operacije. Obramba je za-
dovoljiva, toda to ni vse. Dokler ne bo pri-
šlo v napadu do uspešne izpremembe, ni ra-
čunati na uspehe v bodoči sezoni.
ŠAH
SŠD CELJE MOŠTVENI PRVAK
CELJSKEGA OKROŽJA
V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo
moštvenega prvenstva celjskega šahovskega
okrožja.
Izidi so naslednji: SSD Celje-Bratstvo
6 ni pol : 1 in pol, SŠD Hrastnik-Edinstvo
5 : 3, Rudar-Savinjčan 4 : 3 in ena preki-
njena partija. Ne glede na izid prekinjenih
partij je Sindikalno šahovsko društvo osvo-
jilo prvo mesto z 32 točk od 40 možnih. Sle-
dijo Rudar, Trbovlje 25 (2), Savinjčan, šent-
peter 19 (4), Edinstvo, Rogaška Slatina 15
in pol, SŠD Hrastnik 15 in pol in Bratstvo,
Rogatec 8 točk.
Po ocenitvi prekinjenih partij se vrstni
red na tabeli ne bo izpremenil. S to zmago
se je SŠD Celje kvalificiral v nadaljnje tek-
movanje za prvenstvo Slovenije.
Turnir tretje-kategornikov ea prvenstvo
Celjskega okrožja
Okrožni šahovski odbor v Celju razpisuje
turnir tretje-kategornikov za prvenstvo celj-
skega šahovskega okrožja. Turnir se bo
igral v Celju v dneh od 26. marca do 5,
aprila. Pravico udeležbe imajo vsi igralci
tretje kategorije, verificirani v celjskem
okrožju.
Prijave je poslati najkasneje do 13. marca
na okrožni šahovski odbor.
Prvenstveni turnir SŠD Celje
V	sedmem kolu turnirja za prvenstvo SŠD
Celje so bili doseženi naslednji izidi: Lor-
bek-Hočevar 1 : O, Kompan-Fajs O : 1, No-
vak-J. šnajder O : 1, partije Modic-Mirnik
in dr. Cerin—Kastelic so prekinjene. — F.
Šnajder-Vučkovič in Lečnik-Krušič so parti-
je preložili. Cijan je bil prost.
V	ponedeljek je bilo odigrano osmo kolo
z naslednjimi izidi: Mirnik-dr. Cerin 1 : O,
Fajs-Lorbek 1 : O, Hočevar-Modic, 1 : O, Vuč-
kovič-Novak 1 : O, Cijan-Kompan 1 : O, Ka-
stelic-Lečnik prekinjeno, Krušič in F. šnaj-
der preloženo. J. šnajder je bil prost.
Z osmim kolom je bila odigrana nad po-
lovica turnirja. Do konca je še sedem kol,
ki obetajo napeto borbo za vrstni red na
tabeli. Za osvojitev prvega mesta ima naj-
več zgledov Cijan, ki Se ni izgubil partije.
Stanje po osmem kolu je naslednje: Cijan
G (1), Lorbek 6, J. šnajder 5 (1), Hočevar 5,
Modic in Vučkovič 4 (1), Fajs 4, Mirnik
3 (1), Kastelic 2 in pol (2), F. šnajder 2 (3).
dr. Cerin 2 (1), Novak 2. Lečnik 1 (2), Kom-
pan 1 in Krušič pol (2) točk.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo
razpisuje natečai za sprejem v enoletno
iolo za otroške negovalke v Celju
Pogoji za sprejem so: 1. starost od
16 do 25 let; 2. telesno in duševno
zdravje; 3. dokončana višja osnovna
šola (le v izjemnih primerih tudi manj).
Prošnji, kolkovani s kolkom za 10
din, je priložiti: a) rojstni list, b) zad-
nje šolsko izpričevalo, c) potrdilo o
vpisu v volivni imenik za tovarišice, ki
so stare 18 let, d) lastnoročno pisan
življenjepis (kolek 5 din).
Stanovanje s hrano v internatu je
brezplačno. Prošnje, naslovljene na Šo-
lo za otroške negovalke v Celju, Gre-
gorčičeva 4. Prednost imajo interesent-
ke iz Celja.
Kovinarji v Štorati so prejeli
zasluženopriznanje
Minulo soboto je bil za kolektiv že-
lezarno v Storah pomemben dan. Zvez-
na vlada jim je podelila prehodno za-
stavo, diplomo in denarno nagiado 300
tisoč dinarjev, Z zastavami okrašena
poslopja so dajala zunanji videz praz-
ničnega razpoloženja št-^rskih junakov
dela, ki so bili med prvimi borci za
plan v preteklem letu.
Predaji odlikovanj so prisostvovali
vsi delavci dopoldanske izmene, katere
je pozdravil v imenu Zvezne vlade tov.
Perko Vencelj. »Današnja svečanost«,
jo dejal tov. Perko, »ni samo vaša ra-
dost in ponos, ta dogodek daje povod
za splošno radost in ponos vseh delov-
nih ljudi naše socialistične domovine.
Prehodna zastava, katero vam daje
Zvezna vlada, je obenem izraz prizna-
nja naše Komunistične partije, prizna-
nja naših narodov kot celote. Vaša
zmaga je posebno pomembna zaradi
tega, ker je to zmaga v oni panogi, ki
nosi težišče izgradnje naše socialistič-
ne graditve, Z vašo zmago ste posredno
omogočili tudi ostalim kolektivom in-
dustrijskih panog, da so izvršili in pre-
segli svoje planske naloge.«
Krasno izdelano zastavo z uvezenim
napisom Najboljšemu kolektivu črne
metalurgije FNRJ je sprejel v čuvanje
štirikratni udarnik Stanko Razinger,
predsednLk sindikalne podružnice tov.
Novak pa se je v imenu kolektiva za-
hvalil za odlikovanja, ki bodo dajala
delavcem pobude za nove zmage.
V	imenu direkcije črne metalurgije
jo pozdravil kolektiv tov. Serdarevič
Midhat, ki je dejal, da so štorski kovi-
narji s svojimi petimi saržami dnevno
postali slavni po vsej domovini, zlasti
pa v podjetjih črne metalurgije, kjer
v veliki meri sledijo njihovemu vzgle-
du. Pozval je zbrane, da ohranijo svoj
delovni elan in da ne puščajo iz rok
dragoceno zastave. Delavci so mu od-
govorili z vzkliki »Ne bomo pustili!« in
z manifestacijo Partiji in Titu.
V	resolucijah maršalu Titu, Central-
nemu komitetu KPJ in KPS, ministru
težko industrije Leskošku in glavnemu
direktorju črne metalurgije Kotniku
so izpovedali svojo predanost stvari so-
cializma, s katero bodo premagali vse
ovire na nnti do končne zmaee.
POSLEDNJA ETAPA
Grozovitosti nacističnih koncentra-
cijskih taborišč so bile predmet neka-
terih filmov kapitalistične filmske pro-
izvodnje. Ze pred drugo svetovno voj-
no so Amerikanci posneli film o ta-
krat najbolj znanem taborišču, o Da-
chau-u. Vendar so bili ti filmi Večino-
ma brezidejni in brez umetniške vred-
nosti. Izdelani so bili bolj zato, da s
svojo senzacionalnostjo pritegnejo gle-
dalce in prinesejo producentu denar,
kot pa da bi obtoževali zločinski faši-
zem. Resničen film o tem sramotnem
poglavju zgodovine so lahko ustvarili
samo filmski delavci Sovjetske zveze
in držav ljudskih demokracij, kjer je
film v rokah ljudstva.
Vsebina filma »Poslednja etapa« je
nekaj dogodkov iz življenja v zloglas-
nem taborišču smrti »Oswiecim«, kjer
so nacistični krvniki pomorili okoli štiri
in pol milijona nedolžnih žrtev.
Dve vrsti ljudi sta med jetniki. Na
eni strani velika večina mučenih, smrti
zapisanih, a na drugi strani malošte-
vilni sebičneži, ki se hočejo koristiti
ob ljudski nesreči in verno služijo fa-
šističnim zločincem.
Nacistični krvniki si izmišljajo vedno
nove načine uničevanja svojih žrtev.
Zaradi številnih transportov v tabori-
šče skušajo pospešiti ubijanje. Na
upravi taborišča je posvetovanje o upo-
rabi nove krematorijske peči, ki bo
omogočila sežiganje še večjega števila
ljudi.
Med tem pa v baraki skupina žena,
povezana v celici odporniškega giba-
nja, pripravlja protiakcijo. Poljakinja
Helena, Židinja Mar j a, Nemka Ana, Ju-
goslovanka Desa, Francozinja Michele
in ruska zdravnica Evgenija vzposta-
vijo zvezo z vodstvom odporniškega gi-
banja v moškem taborišču in razvijejo
živahno ilegalno delo.
Taborišče obišče mednarodna komi-
sija, kateri Nemci pokažejo barako, ki
so jo v ta namen vzorno uredili, toda
taboriščna zdravnica Evgenija pove čla-
nom komisije, kakšne so dejanske raz-
mere v taborišču, Gestapovci jo za nje-
no dejanje izmučijo do smrti.
V	barako pride nova zdravnica Lau-
ra, primer sebične in oportunistične že-
ne. Slučajno odkrije organizacijo in iz-
da Ano kot eno vodilnih članic odpor-
niškega gibanja. Ana umre junaške
smrti, ne da bi koga izdala. Po odkrit-
ju obstoja organizacije in begu dveh
jetnic začno Nemci še z večjim teror-
jem. Tik pred koncem njihovega go-
spostva skuša pobegniti prevajalka
Marta z načrti o uničenju taborišča,
katere se ji je posrečilo ukrasti. Njen
beg ne uspe in ponovno pride v roke
nacističnim krvnikom.
Zbrano je celotno taborišče. Marto
peljejo na vešala. Pred smrtjo hrabri
tovarišice in jih poziva naj nadaljuje-
jo boj s fašističnimi morilci. Se s svojo
smrtjo se zadnjikrat upre Nemcem, ko
si prereže žile preden jo obesijo.
Alarm. Nad taboriščem lete v strnje-
nih skupinah sovjetska letala — sim-
bol zmage nad fašizmom.
Film »Poslednja etapa« ni le pretres- i
Ijiv dokument o nacističnih grozodej- 1
stvih, temveč je tudi svetla pesem to- j
varištva, ki tudi v najtežjih trenutkih
no mine. Kljub kruti resničnosti, ki jo
film opisuje, veje iz vsega filma trdna
vera v lepše življenje človeštva. Za
umetniško višino filma imajo zaslugo
prav vsi ustvarjalci filma, predvsem
pa scenaristka in režiserka Wanda Ja-
kubowska. Film spada med najboljše
povojno filme in je dobil na III. med-
narodnem filmskem festivalu v Ma-
rianskyh Lažnih Veliko mednarodno
nagrado.
V	Celju ga predvajajo do 8. t.m. v
kinu »Dom«.
Novoporočeni v celjskem okraja
Janžekovič Alojz in žekar Angela iz Celja.
Arlič Stanislav iz Celja in Stropnik Marija ia
Celja-okolice. Kranjec Franc iz Vojnika iii
Videnšek Angela iz Celja. Turnšek Franc in
Gaberšek Marija iz Celja. Klenovšek Lov-
renc iz Trbovelj in Repar Zora-Marija iz Ce-
lja-okolice. Obreza Jernej in Vitanc Antoni-
ja iz Celja-okolice. Bizjak Fridolin iz Huma
in Jevšinek Ana iz Celja-okolice. Osebek Al-
bin iz Celja-okolice in Gregorčič Stanislava
iz Tolmina, šprah Albin iz Maribora in Ser-
bel Jožefa iz Poljčan. Knez Rudolf iz Celja-
okolice in Kolšek Marija iz Laškega. Arzen-
šek Anton in Cizelj Valburga iz Celja-okoli-
ce. Fon Janez iz Tolmina in Mastnak Ana
iz Celja-okolice. Manfreda Franc iz Tolmi-
na in Cvirn Marija iz Poljčan. Pavlin Stani-
slav izCelja in Tovornik Apolonija iz Ce-
lja-okolice. Mohorko Franc iz Ptuja in Ko-
res Alojzija iz Sv. Donata. Klep Henrik ia
Celja-okolice in Paulin Marija iz Celja.
Novoporočeni v mozirskem okraja
Hrastnik Jožef, Skorno in Pusovnik Ana,
Sv. Florijan. Jančar Franc, Globodol in Ja-
pelj Karolina, Topolščica. Mevc Valentin in
Hriberšek Cecilija iz Ravn. Strahovnik Ja-
kob iz Gavc in Bizjak Marija iz Velikega vr-
ha. Praprotnik Martin in Breznik Frančiška
roj. čevzar iz Mozirja. Vrabič Franc in Led-
nik Marija iz Lepe njive. Koren Ivan iz Sta-
re vasi in Kovač Angela iz Skal. Canč Franc,
Plešivec in Tamša Marija iz Šoštanja. Bo-
rovnik Mihael in Zaje Danica iz Bevč. Ram-
šak Martin iz Prelog in Avberšek Jožefa iz
Kozjaka, Dvorjak Anton iz Kozjaka in Vi-
demšek Frančiška iz St. Brica, Sedminek
Ivan iz Stare vasi in Glažer Ljudmila iz Pes-
jega Legvart Franc in Holcer Marija iz Sta-
re vasi. Ježovnik Baltazar in Novinšek Ivana
iz Pake. Jan Mihael iz Škal in Jerič Marija
iz Podgorja.
Umrli v celjskem okraja
Mrak Angela iz Celja, šteinberger Srečko
iz Pesja pri Velenju. Fidler Jože iz št. Ju-
rija pri Celju. Burja Alojzij iz Zreč. Udrih
Marija iz Sp. Grušovelj. Plešnik Marija iz
Celja.
Umrli v mozirskem okraja
Pustatičnik Jurij iz Plešivca. Verhovnik
Franc iz Stare vasi. Pusovnik Ivan iz Malega
vrha. Leskovšek Franc iz Velikega vrha.
Plivnik Peter, Gaberke, Kirnbauer Konrad
iz Ravn. Stagoj Kilijan iz Šoštanja. Videč-
nik Ivana, Gaberke.
POZIV
I
Vsem državnim in zasebnim podjet-
jem, zadrugam, uradom in ustanovam
mesta Celja.
Do 10. marca t. 1. morajo vsa vod-
stva podjetij, zadrug in ustanov za svo-
jo uporabo naložiti sezname vseh svojih
delavcev in uslužbencev z naslednjimi
rubrikami:
Tek. štev., priimek in ime, bivališče,
poklic, delo, ki ga opravlja, kategorija
živilske nakaznice in opomba.
Po tem roku se bodo morala vodstva
podjetij zadrug oziroma ustanov, ki ne
bodo imela teh seznamov, zagovarjati.
II
Vsem potrošnikom garantirane pre-
skrbe:
Pozivamo vse potrošnike garantirane
preskrbe, da svoja potrdila za mesec
april oddajo naj dalje do 10. t. m. pri
svojih terenskih pisarnah.
Iz pisarne poverjeništva za trgovino
in preskrbo MLO Celje.
MALI OGLASI
KNJIGE
izdaje Modre ptice. Hrama in ostalih za-
ložb kupuje v vsaki količini Knjigarna in
papirnica Tiskarne Družbe sv. Mohorja, Pre-
šernova ulica.
PERILO ZA PRANJE
vzamem na dom. Poizve se v uredništvu.
STAREJŠA ŽENSKA
ki ima rada otroke, se sprejme za nekaj ur
dnevno za pomoč k ISmesečni deklici. Na-
slov v upravi CT.
NEDELJSKA ZDRAVSTVENA SLUŽBA
6. marca: dr. Fišer Jože, Celje, Gregorčiče-
va ulica 7, Nedeljska zdravstvena služba od
sobote od 12. ure pa do ponedeljka zjutraj
do 8. ure.______
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ
z okroglim čolničkom, dobro ohranjen, ku-
pim. Naslov v uprav^CT.___
SPREJMEM SOSTANOVALKO
mlajšo in mirno, najraje uradnico. Naslov
v uredništvu Celjskega tednika.
KUPIMO
za kolarsko delavnico
akacijo, bresi in jesenov les
svež ali suh. Hlodovino ali žagano zamenjamo tudi
za kolarske in strugarske izdelke.
MIZARSTVO MLO CELJE
Stanetova ulica 22
MESTNA EKONOMIJA CELJE
sprejme takoj v službo na svoje vrtnarije
2 dobra vrtnarja in
8 vajencev
Vajenci, ki bodo v praksi pokazali uspeh in voljo za svoj poklic,
bodo po želji poslani v 1 letno vrtnarsko šolo v Celju. Ponudbe'
je poslati na MLQ Celje, - poverjeništvo za komunalne zadeve.
Kino udarnik Velenje
5.MARCA1949
6.	MARCA .949
SOVJETSKI UMETNIŠKI FILM
LOV NA KITE
IN SOVJETSKA
BAŠKERIJA
k=i=n=o=l=a=š=k=o
5.	marca
6.	marca
7.	marca
Sovjetski dokumentarni film:
Tretji udarec
9. marca
10. marca
Sovjetski film:
Kino Žalec
kino žalec
Sobota 5. marca
Nedelja 6. marca
Jug^oslovanski umetniški film
življenje je naše
Sreda P.marca
Četrtek 10. marca
Sovjetski umetniški film
AmeciUa
Predstave ob delavnikih ob 19. uri,
v nedeljo ob 15., Ih in 19. uri
Blagajna odprta 1 uro in pol pred
predstavo
BRIVSKO PODJETJE MLO CELJE
opozarja občinstvo na
NOVO OTVORJEN
BRIVSKI LOKAL
na Bregu, v hiši Sovine
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskarna