KBEt:ZlNt h tvojih potih. Na rokah te bodo nofili, de ne sadenefh ob kamen s’ fvojo nogd, Pfal. 80, 11. 12. — Glejte, de ne sanižhiijete koga. tih malih, ker pevem vam, de njih angelji v’ nebefih vedno gledajo oblizhjc roojiga ozheta, kteri je v’ nebefih. Mat, 18, 10. — Ko fi s’ fol- sami molil, roerlizhe pekopoval, in satorej od vezherje vdajal, in merlizhe po dnevu v’ fvoji hifhi fkrival , in jih po nozhi pokopov.il, fim jelt tvojo molitev pred Gofpoda nofil. Tob. 12, 12, — In drugi angelj je prifhel, in Ital pred altarjem, in slato kadilnizo je imel, in veliko kadila fe mu je dalo, de je daroval molitev vfih fvetnikov na slatim altarji, kije bil pred tronam boshjim , in dim kadila, molitev fvetnikov, je fhel is rok angeljanakvifhko pred Boga. Skriv. raso d. 8,2—4. p) To je Jeremija prerok boshji, kteri ljubi brate in israelfko ljudftvo, To je mosh, kteri veliko 51 De katolfhka žerkev podobe ima in jih zhafti, ni soper pervo boshjo sapoved; ta nam- rezh le prepoveduje podobe delati, de bi jih molili Katolfhki kriftjani zhafte podobe , ker nam kaj zhaftitljiviga, poftavim: boshjo perlhono, ali mater boshjo, ali angelja, ali fvetnika pred ozki ftavio. Zhefhenje ni namenjeno podobi, ampak temu, kogar podoba pomeni. V’ drugi sapovedi je prepovedano bdshji- mu imenu nezhaft delati. Boshjimu imenu fe nezhaft dela: 1. S’ v fakini greham r). 2 Pofebno s’ b^gokletftvam s); kadar fe od Boga, od prave vere in od fvetnikov sanizh- ljivo govori. 3. Kadar kdo bres potrdbe, ali pa zelo po krivim perfeshe tj. moli sa ljudftvo in sa vfe fveto metlo. 2 Mak. 15-14. Glej Trid. sb. £ej. 25. kakor sgorej. q}Ne delajte fi malikov, in tudi ne sresanih podob, de bi jih molili. Mojs. 26, 1. r) Hvalil‘li Te s’ poftavo , in Bogu nezhaft delafh s’ prelomljenjem poftave. Rim 2, 23. s) Kdor preklinja ime' Gofpodovo, naj umerje. Vfa obzidna naj ga kamnja, bodi fi rojak ali ptuji Kdor koli ime Gofpodovo preklinja, bodi umor¬ jen. 3 Mojs. 24, 16. t) Jeft pak vam rezhem zelo ne perfegati; ne per nebu, ker je boshji tron; ne per semlji, ker je podnoshje njegovih nog; ne per Jerusalemu, ker je mefto velikiga kralja. Mat. 5, 34. Ne perfegaj po krivini per mojim imenu, in ne delaj nezhafli imenu fvojiga Boga. 3 Mojs. 19, 12. 52 4. Kadar fe Bogu 1'torjeM obljuba pre¬ lomi u). 5. Kadar fe boshje ime bres potrebe in bres zhafti isrekuje v). N. 6. Kadar kdo bdshjo befedo ali kaskali pa napak obrazka iv j. V’ drugi sapovedi je sapovedano boshje ime pofvezhevati, in zhaltitljivo isrekovati. Pofvezhujemo boshje ime: 1. Zhe Boga naravnoft pred vfim fvetam fposnamo Pred vfim drugim pa, moji bratje, ne per- fegajle ne per nebu, ne py?r semlji, ne per kaki drugi rezhi; temuzh vafhe govorjenje bodi: Je je, ni ni; de pod fodbo ne padete. Jak. 5. 12. u) Ako fi obljubo ftoril Gofpodu fvojimu Bogu, je ne odlafhaj dopolniti; sakaj Gofpod tvoj Bog jo bo terjal od tebe; in zhe odlufhafh s’ njo, ti bo v’ greh perfhteto. Ako riozkefh obljubiti, fi bres greha. Kar je pa obljubljeno, fpolnuj in flori, kakor fi obljubil Gofpodu fvojimu Bugu, in ka- horfi proftovoljno s’ fvojimi uftmi govoril. SMojs. 23, 21—23. v) Ne isrekuj po nemarnim imena Gofpoda fvojiga Boga; sakaj per Gofpddu ne bo nedolshen, kdor ime Gofpoda fvojiga Boga po nemarnim isrekuje. 2 Mojs. 20, 7. w) Mi nifmo, kakor je njih veliko, de bi boshjo befedo kasili. 1 Kor. 2, 17. x) Hvalil te bom, moj Bog in kralj, in tvoje ime Vedno in vekomaj zhaftil. Hvalil te bom vfe dni, in tvoje ime vedno in vekomaj povsdigoval. Pfal. 144, 1. 2. Kdor me bo pred ljudmi fposnal, ga bom tudi jeft fposnal pred fvojim ozhetam, Mat, 10,32, 2. Zhe Boga v’ dufhnih in telefnih potre* bab, ' ' n - ' ' f prizh verjame z). 4. Zhe Bogu ftorjene obljube svelid spol- nemo d). 5. Zhe befedo boshjo pridno in s’ pobosh* nolljo poflufhamo bj. 6. Zhe vfe, kar pozhnemo, k’ zhefhenju in zhafti boshjiga imena Itorimo, ali Bogu da¬ rujemo c). y) Poklizhi me na pdmozh od zhafu nadloge, in te bom otel in me bofh hvalil. Pf. 44, 15. To je upanje, ki ga imamo v’ njega, de naf uflifhi v’ vfim, kar ga po njegovi volji profitno. 1 Jan. 5, 14. z) Boj fe Gofpoda fvojiga Boga, in njemu famimu flufhi, in per njegovim imenu perfegaj. 5 Mojs. 6, 13. a) Obljubite in fpolnujte obljube Gofpodu fvdjimu Bogu vi vfi, ki fte okrog njega in mu nofite da¬ rila, njemu llrafhnimu; kteri odjemlje tiapuh- njeniga duha knesam, in je ftrafhan kraljem na seinlji. Pfal. 75, 12. 13. b) Boshja befeda naj obilno med vami prebiva; uzhite in opominjevajte fe med feboj s’ vfo mo- drofljo, s’ pfalmi, s’ hvalnimi in duhovnimi pefmi, in pojte Bogu s’ vefeljem v’ fvojih ferzih. Kolof. 3, 16. — Blagor jim, kteri boshjo befedo poflu- fhajo in jo ohranijo. Luk. 11, 28. cj Sahvalite fe Bogu in Ozhetu vfelej savfe v’ ime¬ nu nafhiga Gofpdda Jesufa Kriftufa. Efesh.5,20. — Ali jejte ali pite, ali kaj drugiga dčlajte, vfe ftorito Ji* boshjj zhafti. 1 Kor. 10, 31. 54 V’ tretji sapovedi je zapovedano v’ ne¬ deljo, ktera je she od apolltelikili zhafov k’ fpo- minu Kriftuloviga vftajenja v’ nafii prašnik od- lozhena, od dela prenehati in pozhivati, in poboshne dela opravljati d). V’ tretji sapovedije prepovddano: 1. Vfe hlapzliovlko delo bres potrebe in bres praviga pervoljenja e). 2. Vfe druge opravila, ktere temu dnevu ali nezball; delajo ali pa njegovo pofvezhevanje odvrazhajo. §. 2, Od fedem poflednjih zapoved, Mere imajo v' febi dolshndfti do btishnjiga. V’ zheterti zapovedrje pofebno zapove¬ dano, de naj otrozi hoje ftarlhe ljubijo, f po[h- tujejo f j in jim f treske} o g); de naj jim bodo d} Spomni fe, de bofh faboto pofvezha). 2. Mojs. 20 , 8 , e) Sheft dni delaj iu vfe fvoje dela opravi. Sedmi dan je pa fabota (jpozhitek) Gofpdda tvojiga Boga; ne delaj n obe n/ga dela, ne ti , ne tvoj fin, ne tvoja hzlu, ne tvoj hlapez ne tvoja dekla, ne shivina ne ptujiz, ki je med vratini tvojiga m e 11 a. 2 Mojs. 20, 9. 10. f} Spoflituj fvbjiga ozlieta i:i hojo mater; to je perva sapoved, kteri je bila obljuba perltavljena. Efesli. 6, 2. Spoflituj fvojiga dzliefa in ne po- sabi bolezhin fvoje matere. Sir. 7, 29. g) Kdor fe Gofpoda boji, fpoflituje hoje barflic, in ftreshe njim, od kterih je Lil rojen, kakor fvojimu Gofpddu. Spoflituj fvbjiga ozheta s 1 dja- njem, s’ befedo, in s’ vfo poterpesliljivoftjo. Preg, 3, 8. 9. 56 v’viim, kar nisoper boshjo sapoved , pokorni h), jim v’ dufhnih in telemih potrebah, poma¬ gajo i) in sanja molijo k). V’ zheterti sapdvedije prepovedano otro- kam nepokornim biti fvojim ftarfhem l), jih fovrashiti m), sanizhevaii n), saframo - vati o), smer j ati ali preklinati p), jih v ’ h) Ofrozi! bodite ftarfhem v’ vfim pokorni; sakaj to je Bogu dopadljivo. Kol. 3, 20. Ofrozi! bodite pokorni fvojim ftarfhem v’ Gofpddu; sakaj to fe fpodobi. Efesh. 6,1. — Bogu fino dolshni bolj pokorni biti, kakor ljudem. Ap. djari. 5, 29. i) Zhe ima pa vdova otroke ali fvojih otrok otroke, nai fe uzhi popred v* fvoji laftni liifhi gofpodi- njiti, in fvojim ftarfhem dobro s* dobrim povra- zhevati; sakaj to je Bogu prijetno. 1 Tim. 5, 4. — Moj fin! podperaj fvojiga ozheta v’ njegovi ftarofti in ga ne shali v’ njegovim shivljenji. Zhe tudi njegov um ofiabi, imej poterpljenje s’ njim, in ga ne sanizhuj v’ fvoji mozhi; sakaj dobrota, ki jo fkashefh fvojimu ozhetu, nebo posabljena. Sirah. 3, 14. 15. k) Sdaj te pa lepo profim, de naj fe pred vfimi rezhmi opravljajo profhnje , molitve , profivne in sahvalne molitve sa vfe ljudi. 1 Tim 2, 1.2. l) Ljudje bodo, kteri bodo polni laftne Jjubesni, la¬ komni, hvaleshelni, ftarfhem nepokorni, nehva- leshni in hudobni. Takih fe ogibaj. 2 Tim. 3, 25. m) Glej, kar fe je sgodilo s’ Abfolonam, v’ 2 buk. kralj. v. 15. do 18. pogl. n) Poflufhaj fvojiga ozheta, ki te je rodil, in ne sa- nizhuj fvoje matere, ko fe je poftarala, Sirah. 23,22. o) Kdor fvojiga ozheta saframuje, in mater fvojo porodnizo sanizhuje, naj mu krokarji per poto¬ kih oko iskjujejo in mladi orli naj ga fnedo, Prip. 30, 17. p) Kdor fvdjiga ozheta ali fvftjo mater preklinja 56 potrebah sapuftiti, ali pa jim fhkodo- vati (Q. Otrokam, kterim to sapoved fpolnujejo, je dolgo slavljenje, in f rez ha obljubljena r). Otrokam, kjeri te sapovedi ne fpolnujejo, fe je bati prav hudih zhafnih in vezhnih fhtra- feng- s). Zheterta sapoved ne sadene le otrok xn pa ftarfhev, ampak tudi podloshne in vfe njih duhovfkeva. deslielfke goppofke, ravno tako vfe uzhenike, in tudi tihe, ki fo savolj fvoje f tar o f ti in veljave zhafti vredni. Podloshni fo dolshni proti fvojim viklhim in gofpolkam, bodo naj dobri ali hudi, fe tako sadershati, kakor otrozi proti fvojim ftarfhem. Vezhi del vfe, kar je otrokam do njih ftarfhev sapovodano in prepovedano, je tudi bodi umorjen, njegova kri naj pride zhesnj; fvojiga ozheta ali Tvojo mater je klel. 3 Mojs. 20 9. q) Kdor fvojiga ozheta ali Tvojo mater bije, bod umorjen. 2 Mojs. 21, 15. Kdor fvojimu ozhetu ali Tvoji materi kaj vsame, in pravi, de to ni greh, je ubijavzov tovarfh. Sir. 28, 24. rj Spoflituj fvojiga ozheta in Tvojo mater, kakor ti je zapovedal Gofpod tvoj Bog, de bofh dolgo shivei, in de ti bode dobro v’ desheli, ki ti jo bo dal Gofpod tvoj Bog. 5 Mojs. 5, 16. s) Preklet bddi, kdor fvojiga ozheta in Tvoje ma¬ tere ne fpofhtujej in vfe ljudllvo naj rezhe: Amen, 5 Mojs. 27, 16. 57 podloshnim do njih vikfhih sapovedano in pre¬ povedano t). V’ peti sapovedi je prepovedano umoriti ali pa pofhkodovati /eoga dnig-iga ali pa farnima febe u ). t) Ubogajte Tvoje vikfhi in jim bodite pokorni; zhu- jejo namrezh, in oni To, ki bodo odgovor dajali sa vafhe dufhe , de s’ veTeljem to flore in ne sdi- hovaje: sakaj to bi ne bilo k’ vafhimu pridu. Hebr. 13, 17. — Mafhnikam, kteri Tvojo flushbo svcfto opravljajo, gre dvojna zhafl; fofebno pa tiftim, kteri Te trudijo s* befedo in natikam. 2 Tim. 6 , 17. Vfak zhlovck bodi vikfhi oblafti podloshen; sakaj le od Bogajd vfaka oblafl, in vil kteri imajo oblafl, To od Boga poftavljeni. Rim. 13, 1. — Torej bodite vfim zhloveThkim flvarčm savolj Boga pokorni; bodi Ti kralju, njemu nar vikfhimu, bodi Ti oblaftnikam od njega poflanim v’ mafhe- vanje hudodelnikov, in v’ hvalo pravizhnih. 1 Petr. 2,113. 14. — Hlapze opominjaj, de naj bodo Tvojim gofpodarjem pokorni, in v’ vfih rezheh dopadljivi; de naj jim ne govore soper, in de naj v’ nobeni rezhi nesvefli ne bodo; temuzh de naj Te v’ vfib rezheh svefti Tkastijejo, de bodo nauku Boga naThiga svelizharja v’ vfih rezheh zhafl delali. Tit. 2, 9. 10. Illapzi! bodite pokorni Tvojim goTpodarjem, v* vTim ftrahu, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi zhmernim, 1 Pet. 2, 18. u) MaTheval boni vaTlio kri nad vTimi shivalmi, ktere To jo prelile. Shivljenje zhlovekovo bom terjal is roke mosha in njegovigo brata, ktera ga bo umoril. 1 Mojs. 9, 5. — Kdor zhlovdThko kri prelije, bo tudi njegova kri prelita; sakaj zhlovek je po boshji podobi ftvarjen, 2 Mojs, 9, 6. 58 V’ p6ti sapovedi je tudi prepovedano: jesa v), fovrashtvo wj, pohujfhanje x) in vfe rasshaljenje blishnjiga y). V’ peti sapovedi je sapovedano: 1. Mir in edinoft imčti s’ flehernim, tudi s’ ti Iti mi, ki fo naf rasshalili z). 2. Slehernimu dobre sglede dajati a). 3. Blishnjimu dufhne in teleine dobrote fkasovati bj. V’ fhefli sapovedi fo prepovedane vfe nezhifte dela, nezhifto obndfhanje, in ne- v) Jest pak vara povem, de vfak, ktdrffejesi nad Tvojim bratam, je fodbe ki iv, kdor pa fvojimu bratu rezhe raka, je sbora Kriv, kdor ma pa rezke norcz , je pekldnfkiga ognja kriv. Mat. 5, 22. w) Kdor fvojiga brata Tovrashi, je ubijavez, in snano vam j6, de noben ubijavez nima vdzhniga shiv- Ijenja v’ Tebi. t. Jan. 3, 15. x) Kddr pohujfha ktdriga tih malih, ki v’ me varu¬ jejo, bi mu bil* boljfhi, de bi Te mu bil mlinfki kamen obefil na vrat, in de bi Te potopil v’ glo- bozhino morja. Gorje fvetu savolj pohujfkauja! Pohujfhanje fzer mora priti, ali vender gorje zhloveku, po ktcrim pohujfhanje pride. Mat, 18, 6. 7. y) Kakor hozhete, de vam ljudje flore, ravno tako tudi vi njim ftoritc, Luk. 6, 31. z) Ako je mogozhe, kolikor vaf sadene, imejte mir s’ vfimi ljudmi. Rim. 12, 18 , in tudi tri potlej- fhine verfte. a) Naj fveti vafha luzh pred ljudmi, de vidijo v.,fhe dobre dela, in zhafte vafhiga ozbeta, kteri je v* nebefih. Mat. 5, 16. b) Vi pa, ljubi bratje, ne nehajte dobriga delati, 2. Tefal. 3, 13. 59 zhifte besede c ), radovoljno dopadajenje in pervoljene p er nezhiftih mi/lih in sheljdh d) , tudi vfe, kar v' nezhiftoft sapeljiije . V’ nezhiftoft napeljuje: Nezhimerna in neframoshljiva noflia, lenoba e), nesmer- noft v' jedi in p jaz hi f), preprijasno pez/ta¬ nje s ’ perfhonami drugiga ppdla, rado (/led¬ no ft oz hi g), in branje nezhiftih bukev. c) Dela mefa pa fo snanc, in fo te: kurbanje, ne¬ zhiftoft, neframnoft, pohbtnoft-, od kterih vam napovem, kakor Tim vam she napovedoval, de, kteri take rezin' delajo, ne bddo boshjiga kraljeftva dofegli. Gal. b, 19—21. Varovajte fe kurbanja. Vfi grebi, kijihzhlo- vek flori, fo sunej jsluvota, kdor fe pa kurba fe pregrefhi nad laftnim shivotam. 1 Ker. 6, 18. Kurbanje pa in vfa nezhiftoft naj fe fhe zelo ne- imemije med vami, tudi ne neframue befede ali pa gerdo govorjenje. Efesh. 5. 3. 4. p) ,Slifhali fte, de je bilo ftarim rezheno: ne pre- fhefhtvaj; jcft vara pa povem: Kdor slično s’ po- shelivoftjo pogleda, jeshes’ njo v’fvojimferzu pre- fhefhtoval. Mat, 5, 27. 28. Ne ogleduj devize, de te njena lepota ne pohujfha; sakaj savolj lepote shenfkih je she veliko ljudi v 1 pogubljenje prifhlo, S’ tem fe namrezh huda posheljivoft ognju enako sashiga. Sirah. 9, 5. 9. e) Glej to je bila pregreha Sodome tvoje feftrc: na¬ puh, poshrefhnoft, in njer.a in njenih hzlieri lenoba. Ezeh. 16, 49. f) Kb i’im jih bil nafitil, fo sazheli prefhefhtovati, in nezhiftoft uganjati v’ hifhi kurbanja. Jerem. 6. 7. — Ne upijanite fe s’ viuam , v’ kterim je ne¬ zhiftoft, temuzh napolnite fe s' fvetim Duhom. Ef. 6. 8.' g}' Saveso fiat ftoril s’ fvojiini ozhmi, de ne bom na nobeno divizo miflil, Job, 31, 1. OberniJVbje 60 V’ fhefti sapovedi je sapovedano, fe na dufhi in na telefu z/iifto sadershati, in fzer tudi v' miflih, befedah in v' obnafkanji h); tudi je sapovedano fe vfik pregrefhnih per- ioshnoft varovati i). V Jedmi sapovedi je prepovedano: Tat¬ vina k), goljfija per meri in vagi 1), per- dershanje ptujiga blaga m) in saflusheniga plazhila n), odertija per pofojevanji, in vfe ozhi od polifhpane shenfke, in ne pogleduj ra¬ dovedno v’ lepo poftavo ptujke, Sirah. 9. 8 . h) To je volja boshja: vafhe pofvezhenje de fe sdcrshite kurbanja in de ve flehern med vami Tvoje telo v’ fvetdfti in zhafti ohraniti, ne pav’ uefpodobni poslieljivofti, 'kakor neverniki, kteri Boga ne posnajo. 1 Tef. 5, 3— 6 . Ker imamo tedcj te obljube, preljubi, fe ozhiftimo od vfiga omadeshanja na dufhi in na telefu, in dokonzhajmo pofvezhevanje v’ flraliu boshjim. 2 Kor. 7 , 1. i) Ne isdaj fe neframnim sluhifkim, de ne sapra- vifh fam febe s’ premoshenjem vred. Sirah. 11, 6 . k) Ne kradi. Mat. 19, 18. fj Imejte pravizhne vage , pravizhne mernike in pravizhne bokale. 3 Mojs. 19, 36. m) Zhlovek, kteri fe v’ tem pregrefhi, de utaji, kar je bilo njegovi svetlobi isrozheno, ali komu kaj po fili vsame, ali mu fzer filo in krivizo dela, ali de kaj sgubleniga najde , in utaji, in vcrh tega fhe po krivim perfeshe 5 ali zhe fe fzer k. j pregrefhi v’ takih rezhch, v’ kterih fe ljudje pre- grcfhujejo: naj krivizc preprizhan vfe popoh.ama povernc. 3 Mojs. 6 , 2—5. n) Gorje mu, kteri fvojo hifho s’ krivizo , in fvoj hram s’ goljfijo sida; kteri fvojiga blishnjiga po nedolshnim satera, iti mu ne da saflusheniga plazhila. Jerem. 22, 13. 61 pofhkodovanje blishnjiga na njegdvim pre¬ mo shenji in v' njegovih pravizah p). V’ Jedmi sapčvedije sapovedano, vfakimu fvčje puflili, dati in opraviti (/), ukradeno poverniti rj in ftorjeno fkhodo popraviti s). o) Ako pofodifh dnarjev kakimu ubogimu smed mojiga ljudflva, kteri per tebi prebiva, ne delaj s’ njim, kakor terjavez,inne sateraj ga s’obreftmi. 2 Mojs. 22, 25. ® p) Ne delaj krivize fvojimu blishnjimu in ga ne sateraj s’ filo. Ne podershuj do jutra plazhila najemniku. 3 Mojs. 19, 12. 35. Ne delajte krivize ne per fodbi, ne per vatlu ne per vagi, ne per meri. 3 Mojs. 19, 12. 35. q) Dajte vfakimu, kar fie mu dolshni: davek, ko¬ mur grd davek, zol komur gre zol. Rim. 13, 7 . Dajte zefarju, kar je zefarjoviga in Bogu, kar je boshjiga. Mal. 22, 21. r) Zhe pa rezhem hudobnimu: Gotovo bofh umeri, on pa pokoro flori sa fvoje grehe, in flori, kar je prav in dobro, in ravno ta hudobnesh poverne saflavo, ki jo je bil ropal, in shivi po sapovedih shivljenja, in krivize vezli ne dela, on bo gotovo shivel in ne bo umeri. Ezch. 33, 14. 15. s) Ako kdo pofhkodova njivo ali vinograd, in pulti fvoji shivini, de fe pafe na ptujim, ta naj po ženitvi fhkode poverne od nar boljfhiga, kar ima na fvoji njivi ali v’ fvojim vino gradu. 2 Mojs. 22,5, 62 V 6fmi sapdvedi je prepovedano: krivo prizhovanje t ), kriva toshiba u), vfe lashi, tudi lashi fhale (norzhije) in v' pili v), obre¬ kovanje iv), opravljanje x), krivo natolzo- vanjey), predersna fddba z),podpihovanje n) t) Kriva prizha ne bo bres fhtrafenge, in kdor lashi govori, ne bo odThel. — Kdor lashe, bo poginil. Pripov. 19, 5, 6. u) Krivizhna prizha Te pofmehuje Todbi, in ufla hudobnih poshirajo krivizo. Pripov. 19, 28. v) Ne legajte. 3 Mojs. 21, 11. — Poloshiteodfebe lash, in flehern naj govori reihizo s’ Tvojim blishnjim; Tej Trno udje med Teboj. Efesh. 4,25. wjNeobrekvovajte eden drugiga bratje! Kdornam- rezh od Tvojiga brata huuo govori, ali ga Todi, govori hudo od poltave in Todi poitavo. Zhe pa poftavo TodiTh, niTi njeni Tpolnovavez, ampak njeni Todnik. Jak. 4, 11, Deni prezh hudobne ulla, in opravljivi shuabli naj bodo delezh od tebe. Sir. 6, 24. y) Nihzhe naj v’ Tvojim Torzu ne miTli kaj hudiga soper Tvojiga blishnjiga, Zahar. 8, 17. z) Kdo Ti ti, ki Todish ptujiga hlapza ? Svojimu GoTpodu Hoji ali pade. Stal pa bo; sakaj Bog je sadolti mogozhen ga po konzu dershati. Rim. 14, 4. a) Prekle't je podpihovavcz in jesizhnik na dve plati: sakaj med mnogimi, ki imajo mir med Teboj, bo sdrashbo napravil. Sirah, 33, 15. 63 V’ ofmisapovedi je sapovedano: Ref niza, V) odkrito ferzhnoft v' nafhim govorjenji in djanjt c), poganjanje sa dobro ime blishnjiga d), prekliz obrekovanja in opravljanja. Dve poflednji sapčvedi prepovedujete vle posheljenje tega , kar je drugih ljudi. V’ dveh poilednjih sapovedih je sapove- dano: Zhiftoft ferzd e), krotenje hudiga poslieljenja f), pofebno nobenih shelja ne imeti do tega, kar ni nafhe g). b) Slehern naj govori reTnizo s’ Tvojim blishnjim. Efesh. 4, 25. c) To molim , de naj vafha ljubesen vedno bolj in bolj rafte v’ nauku in v’ vfim fposnanji, safo de prevdarite, kaj de je nar boljfhi, de bi shi- veli priprofto in bres Tpofike do dneva Kriftu- foviga. Filip. 1, ft. 10. Nobeniga greha ni ftoril, in v’ njegovih uftih ni bilo nizh krivizhniga naj- deniga. l.Pet, 2, 22 . d) Govori befedo sa mulza in sa potrebe popotiiiga ptujza. Govori in fodi , kar je prav, in delaj pravizo reveshu in ubogimu. Pripov. 31, 8. 9. e) Blagor jim, kteri To zhiftiga ferza; ker Boga bodo gledali. Mat. 5, 8. f) Torej ne puftite grehu v’ Tvojim umerjozbim teleTu (akd goTpodovati, de bi mu bili v’ njegdvih sheljah pokdrni. Rim. 6, 12. — Kteri To pa Kri- ftuTovi, To Tvoje meTd s’ pregrehami in hudim posheljenjem vred krishali. Gal. 5, 24. g) Ne posheli Tvojiga blishnjiga hiThe; ne posheli Tvdjiga blishnjiga shene: ne njegdviga vola, ne njegoviga oTla, ne kaj drugiga, kar je njegoviga, 2 »lojs. 20, 17. 64 Bog * 1 je tudi naflie shelje in nafhe poshe¬ ljenje poftavi podvergfel, de nam pokashe: 1. Deje Gofpod nafhih ferz h). 2. De mu ni nizh fkritig-a od teg-a, kar fe v’ nafhim ferzu godi i). 3. De je njegova podava veliko boljfhi, kakor vfe zhlovefhke poftave, ktere nam le sunanje dela sapovedati samorejo , pa ne obfe- shejo tudi nafhih notranjih mifel k). 4. De, greh satreti, je treba ga prezej per isviru, kar je hudo posheljenje, sadufhiti l). Is dveh poflednjih sapoved fe uzhimo , de ni sadofti, de kriftjan sapovedane dolshnofti le sunanje fpolnuje, temuzh de mora tudi snotrej voljo imdti, to je, is^ vliga ferza perpravljen biti vfe ftoriti, kar je sapovčdano, in vfe opu- ftiti, kar je prepovedano m). h) Kraljevo ferze je v’ mozhi Gofpoda , kakor po¬ toki s’ vodo: oberne ga, kamor hozhe. Pripov, 21. 1. — Gofpod ferza t6hta. 2. v. i) On, ki ferzu na dnd vidi, in ki je svelizhar tvoje dufhe, fe ne da goljfati. Sirah. 24, 12. k) Kje je tako imenitno ljudftvo, kfero ima takd pravizhne naredbe, in fodne poftave kakor je vfa ta poftava; ki vam jo danf pred ozhi polo- shim? 5 Mojs. 4, 8, — Vemo, de je poftava du¬ hovna. Rim. 7, 14. l) Slehern je fkufhan , ko je od fvojiga posheljenja napeljevan in vabljen. Ko je po tem posheljenje fpozhčlo, rodi greh, greh pa, ko je ftorjen, rodi fmert, Jak. 1, 14. 15. ni) Ne vfak, kteri mi pravi; Gofpod, Gofpod! pojde v’ nebefhko kraljeftvo, ampak le tifti ki flori voljo mojiga nebefhkiga Ozheta. Mat, 7,27, 65 Bog je tiftim kteri njegove sapovedi fpol- n ujejo, vezhno shivljenje n), in tudi na tem fvetu mnogo frezho in fhegen obljubil oj. IV. Rasdelik. O d z er k v enih sapo ved fploh. Dolshni fmo zerkvene sapovedi fpolno- vati p): 1, Ker nam zheterta boshjasapoved dolsh- ndft naloshi, duhovfko in deshelfko gofpofko ubogati. m 2. Ker je Kriltuf, nafh boshji poftavodaj, v’ evangelii naravnoft sapovedal zerkev pollu- fhati q). Zerkvene sapovedi, kterenam je p o feb n o treba vediti, in jin fpolnovati, fo tele ; 1. Pofvezhuj sapovedane prašnike. n) Ako hozhefh v’ shivljenje iti, fpolnuj sapovedi Mat. 29, 17. o) Njih veliko tavshent fkasujem ufmiljenje, tiftim namrezh, kteri me ljubijo in fpolnujejo moje sapovedi. p) Ubogajte Tvoje vikfhi in jim bodite pokorni; zhu- jejo namrezh, kakor taki, kteri bodo odgovor dajali sa vafhe dufhe, de bodo to s’ vcfeljemfto- rili in ne sdihovaje, to bi namrezh ne bilo dobro sa vaf. Heb, 13, 17. q) Ako tudi teh ne poflufha, povej zerkvi; ako pa zerkve ne poTlufba, naj ti bo kakor malikovavez in ozhiten grefhnik. Mat. 18, 17. Kerflianfki Nauk. E 60 2. B6di ob nedeljah in napovedanih prašnikih s ’ /podobno poboshnoftjo {dndoht- jo ) per fveti mafhi. 3. Pdfti fe sapovedane poftne dni, nam- rezh fhtirdefetdanfkipoft, kvaternein druge sapovedane poftne dni; sdershi /e tudi ob petkih in fabotah mefnih jedi. 4. Spovej fe fvdjih grehov poftavljenimu fpovedniku k ’ manjfhimu vfaj enkrat v' letu, in o velikončzhnim zhafu prejmi fveto refhnje telo. 5. Ne obhajaj shenifve o prepovedanih zhafih. V. R a s d e 1 i k. Od zerkv enih sapoved pofebej. §. 1. Od pervih dveh zerkvenih sapoved. A- Perva zerkvena sapoved: Pofvezhiij sapovedane prašnike. Zerkev sapove v’ pervi sapovedi prašnike ravno tako prasnovati, kaker nedelje, torej tudi o prašnikih pozhivati, ne delati, temuzn Bogu prijetne dela opravljati. — Zerkev pre¬ poveduje o prašniku vfe tifto, kar je prepove¬ dano v’ nedeljo; namrezh: 1. Vfe hlapzhevfke dela bres potrebe in praviga pervoljenja, ktere dela fo, kaker v’ nedeljo, zeli dan prepovedane. 67 2. Take opravila in rasvefeljevanja, ktere temu dnevu ali nezhaft delajo, ali njegovo pofvezhevanje opoverajo. B. Druga zerkvena sapoved: Bodi ob ne¬ deljah in sapovedanih prašnikih s /'podobno poboshnoftjo per poeti mafhi. V’ drugi zerkveni sapovedi^e sapovedano, ob nedeljah in sapovedanih prašnikih biti per zeli fveti mafhi s’ poboshnoftjo ali andohtjo. De nedelje in sapovedane prašnike po namenu zerkve pofvezhujemo , moramo ne le per fveti mafhi biti, ampak tudi pridigo pasno (samer- kljivo) poflufhati, fveta sakrame'nta pokore in altarja prejemati, duhovne bukve brati, per popoldanlki boshji fushbi biti, in druge dobre dela opravljati. V’ drugi zerkveni sapovedi je fofebno pre¬ povedana lenoba v ’ bdshji flushbi ob nedeljah in prašnikih; kakorfhna je poftavim: 1. Zhe kdo ni per zeli fveti mafhi, ali pa zhe ni per nji s’ poboshnoftjo, ali pa zhe je malokrat per pridigi. 2. Zhe le zhaf sapovedane boshje fhishbe potrati s’ jedjo, pijazho, igro in drugimras- vefeljevanjem, ktero od boshje flushbe od- vrazna. 1. Od fvete mapi e. a. Kaj de je fveta mafha., in kaj de fe per nji godi. Sveta mafha je nekervava daritev noviga tefiamenta, vedni Jpomin kervave daritve, ktero E 2 68 je Jesuf Kriftuf na krishi opravil r). Jesuf Kriftuf je daritev fvete mafhe per sadnji ve- zherji poftavil. 1. Je vsel kruh in kelih s’ vinam. 2. Je oboje poshegnal in rekel nad kruham: To je moje telo; in nad keliham: T6 je kelih mdje kervi. 3. Je dal oboje prizhujozhim apo- fteijnam savshiti. 4. Je sapovedal: To delajte k' mdjirnu fpominu sj Per fveti mafhi fe nevidno Jesuf' Kriftuf fam daruje sa naf fvojimu nebefhkimu ozhetu; vidno pa mafhnik to daritev opravlja t). Malhnik opravlja daritev fvete mafhe : 1. Sposnati nar vilhi gofpoftvo boshje, in nar vezhi oblaft, ki jo ima zhes vfe ftvari. 2. Se Bogu sahvaliti sa vfe njegove do¬ brote. 3. Dofezhi od Boga odpufhenje grehov. 4. Sprofiti od Boga vfih tiftih gnad, kterih potrebujemo. r) Trid. sbor v’ 22, feji; 1. pogl. Nafh Bog in Gofpdd Jesuf Kriftuf, je per sadnji vezherji tifto nozh, ko je bil isdan, daroval fvoje telo in fvojo kri Bogu Ozhetu pod podobo kruha in vina, in pod unanjimi snamnji teh rezin' je to dal de fo vsšlitifti, kijih je takrat poftavil mafhnike noviga teftamenta; ravno takrat je pa tudi njih naftdp- nikam v’ duhovftvu sapovedal opravljati fo dari¬ tev s’ befedami: To ftorife k’ mojimu fpominu. s) Mat. 26,26—28. Mar. 14. 22—24.Luc. 22.19.20. t) Vef nauk katolfhke zerkve od daritve fvete mafhe je najti v’ 22. fdji Trident. sboaa. 69 Daritev Ivete mashe fe daruje in fe fme darovati le famimu Bogu, Opravlja jo mafhnik sa shive in mertve. b) Kako de f e mora p er poeti mafhi biti. Per zeli Iveti mafhi moramo biti, nobe- niga njenih imenitnifhih delov ne fmemo po nemarnim samuditi; ni pa sadoDi, de fmo le prizhujozhi, kadar fe bere, ampak moramo tudi 1) pasno (samerkljivo), 2) zhaftitljivo, 3) pobosono (s’ andohtjo) per nji biti. Nar imenitoifhi deli fvete mafhe fo: evan¬ geli, darovanje, povsdigovanje in obhajilo. Per evangelii fe fpomnimo, de je dolsh- nolt evangelfki nauk posnati, ga tudi pred viim fvetam terditi, fe sanj pognati, in po njem shiveti. — Per derovanji fvojo mifel s’ mafh- nikovo miflijo fklenimo, in fe Bogu darovajmo. — Per povsdigovanji Jesufa Krillufa pod po¬ dobi kruha in vina molimo in Iposnajmo, ko fe na perii terkamo, de fe nafhi grehi Jesufove fmerti krivi. Obshalujmo Tvoje grehe in obu¬ dimo vero, upanje in ljubesen. — Per mafhni- kovim obhajilu, zhe k’ obhajilu ne gremo, ftorimo to v’ duhu, te je, imejmo shelj'6 telo Jesufa Krillufa vredno prejeti. 70 2. Od pridig. Pridiga, poflufhanje boshje befede, gre tudi k’ bdshji flushbi. Pridige moramo poflufhati: 1. Ker fe v’ pridigah boshja befeda os- nanuje in raslaga. 2. Ker prav malo kriftjanov refnize fvete vere raslozhno in do zhiftiga ve; ker jih ve- , ' 1 ’ 1 1 r ' “ha dolgo zhpfa insa- verine in djanfke refnize do zhiftiga raskladajo. De fo pridige komu k’ pridu, mora 1) bres raftrelenja in prav samerkljivo poflufhati; 2) to, kar je rezheno, mora nafe obrazhati in ne na druge; 3) poflednjizh mora ref- nizhno voljo imeti, in ii persadevati, de nauke pridigarjeve fpolnuje. §. 2. Od treh poslednjih zerkvenih sapoved. C. Tretja zerkvena sapoved: Pofti fe s a povedane poftne dni, namrezh fhtirdefet- danfki poft, kvdterne in druge sapoveddne poftne dni; sdershi fe tudi o petkih in fa~ botih mefnihjedi u). u) Od pofta govori (rident. sbor v* 25. feji p’pofeb- nim ukasu le fploh, in sapove terdo , de naj fe vfe to fpolnuje, kar je bilo site v’ drugih zerkve¬ nih sborih sapevedano. nauka, v kterim le Tretja zerkvena sapoved sapove, fe sder- shati o petkih in fabotah mefnih jedi, druge sapovedane pollne dni pa tudi vlih mlezhnih in jajzhnih jedi, zhe jih ne perpuiti jefti fploh vpljavna navada, karkorfhna je per naf in po nemfhkih deshelah. — De fe tretja zerkvena sapoved popolnama fpolne, li mora zhlovek o sapovedanih poftnih dneh tudi kaj pertergati, kar fe sgodi, zhe fe taki dan le enkrat do iitig-a naje. D. Zheterta zerkvena sapoved: Spovej fe foojih grehov poflapljenimu fpovedniku k' manjfhirnu vfaj enkrat v' letu, in o veliko- nozhnim zhapu prejmi fveto refhnje telo. Zheterta zerkvena sapoved sapove fpoved vfako leto, in tudi fveto obhajilo o velikonozh- nim zhafu. E. Peta zerkvena sapoved: Ne obhajaj shenitve o prepovedanih zhafih. Peta zerkvena sapoved prepove, od perve adventne nedelje do prašnika fv6tih treh kra¬ ljev ali Kriftufoviga rasglafenja, in od pepel- nizhne frede do perve nedelje po veliki ndzhi shenitvo obhajati. 72 IV. Poglavje. Od fvetih sakramentov. I. R a s d e I i k. Od ('vetih sakramentov /'ploh. Zakrament je vidno snamnje nevidne gnade, od Kriftufa Gofpoda h' nafhimu pofvezhe- vanju poflavljeno. f>veti sakramenti naf polve- zhujejo, ker nam eni navadno pofvezhujozho gnado in opravizhenje dodele, eni pa to gnado v’ naf pomnoshijo (ali pogmerajo). Pofvezhujd- zha gnada in opravizhenje fe nam navadno do¬ deli po sakramentih kerfta in pokore. Sakra¬ menti imajo fvojo djanfko mozh od svojiga sa- zhetnika Jesufa Kriftufa. Sedem sakramentov Je vi; imenujejo fe: i. fveti kirft. V} Trident. fbor v. 7. feji, i. kan. pravi: Zhe kdo pravi, de nifo vfi sakramenti nove save'se od Je¬ sufa Kriftufa Gefpoda nafhiga poftavljeni; ali.de jih je vezli ali manj kakor fedem , namrezh: kerft, birma, sakrament alfarja, pokora, poflednje dlje, maflmikovo pofvezhevanje in sakon; ali zhe prhvi, de eden ali drugi teh fedem sakramentov ni refnjzhno pravi sakrament, ta bodi od pravo vernih odlozhen. 73 2. fveta birma. 3. fveto refhnje teld. 4. fveto pokdra. * 5. fveto pdflednje dlje. 6. fveto mafhnikovo popvezhev atije. 7, fveti sakon. 11. R a s d e 1 i k. Od fvetih sakramentov pofebej. §. 1. Od sakramenta f. kerfta. Sveti kerft je pervi in nar potrebnifhi sakrament, v ’ kterim je zhlovek s' vodd in bdshjo befedo od poerbaniga greha, in od v (ih drugih f tor (enih grehov, zhe jih je kaj pred kerftam ftdril, ozhifhen in v' Kriflufu kakor nova ftvar prerdjen in pofvezhen. Svetimo kerftu fe pravi pervi sakrament, ker mora zhlovek popred kerfhen biti, preden kak drugi sakrament prejeti samore. Kerft fe imenuje nar potrebni f hi sakrament, ker ne more nihzhe, tudi noben otrok ne, bres kerfta svelizhan biti wj. Sakrament fvetiga kerfta dodeli: 1. Odpufhenje isvirniga ali poerbaniga gre- w) Jesuf pravi: Refnizhno, refnizhno (i povem; ako kdo ni prerojen is vode in fvetiga Duha, ne more priti v’ boshje kraljeftvo. Jan. 3, 5» 74 ha, in drugih pred kerftam ftorjenih grehov x), tudi vfih vezhnih in zhafnih fhtrafeng. 2. Per njem sadobi nafha dufha gnado boshjo, po kteri fmo opravizheni y), otrozi boshji in erbi vezhniga svelizhanja z). 3. Gredo tifti, kteri f. kerft prejmejo, v’ zerkev boshjo, in postanejo njeni udje a). 4. Dufhi fe utifne neisbrifljivo snamnje; torej fe tudi fveti kerft ne more vezh ko enkrat veljavno in bres fmertniga greha prejeti b). x) Bog naf ni r6fhil savolj del pravize: ki fmo jih ftorili, temuzh savolj fvojiga ufmiljenja fkos kerft prerojeuja in fkos ponovljenje fvetiga Duha. Tit. 3. 5. — Kdor veruje in je kerfhen, bo sve- lizhan ; kdor pa ne veruje, bo pogubljen. Mark. 16, 16. y~) Vi pa fte v’ imenu nafhiga Gofpoda Jesufa Kri- ftufa, in v’ Duhu nafhiga Boga omiti, jXjfvezheni in opravizheni. 1 Kor. 6, 11. z) Bog naf je — fkos kerft prerojeuja — refhil — — de fmo — fkos njegovo gnado opravizheni, erbi po upanji vezhniga slavljenja. Tit. 3,5.7. a) Mi vfi, Judje in ajdje , fushrii in profti fmo bili fkos eniga Duha k’ enimu telefu kerfheni in s’ enim Duham napojeni. 1 Kor. 12, 13. b) Glej: Trident, sbor, 8. fejo, 11, kanon od sakia- mentov fploh. 75 F’ fili fme v fak kerftiti; fzer imajo pa le fhkofje in fajrnafhtri pravizo kerftiti; s’ njih perpufhenjem pa fmejo tudi drugi ma/h- niki m djakoni kerftiti. Kdor kerfhuje, mora: 1. Mifel imeti tako kerftiti, kakor je Jesuf Kriftuf sapovedal. 2. Mora zhloveka, kteriga kerihuje, s’ pravo vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem tele befede isrezhi: Jeftte kerftim v' imenu Ozheta, in Sina, in fvetiga Duha. Botri in botre h v dolshni tifte, ki fo jih per fvetim kerftu dershali, v’ kerfhanfki veri dobro poduzhiti, kadar ftarfhev ni prizhujozhih ali pa kadar fo sanikerni. §. 2, Od sakramenta poete birme. Sveta birma j e sakrament, v' kterimje kerfheni zhldvek s’ fveto krismo in bdshjo befedo od fvetiga Duha v' gnadi poterjen, de fvojo vero ftanovitno fposnd in terdi, in po nji shivi. Birma tudi dodeli pomnoshenje Q>ogme- ranje) pofvezhujozhe gnade c), in da polebno c) Bog naf je s’ vami v’ Kriitufa poterdil in masi- lil, on naf je (udi sapezhatel, in djal saftavo Duha v’ nafhe ferza, 2 Kor. 1, 21, 22, 76 gnado, de kerfheni zhlovek vero ftanovitno lposna in terdi; in po nji shivi. Vdfne tudi aufhi neisbrifljivo snamtije; torej tudi zhlovek ne more vezh ko enkrat birman biti. De kdo f. birmo vredno prejme; mora biti v’ ftanu gnade boshje; odrafheni morajo pa fhe verh tega v’ veri, in pofebno , kar ta sakrament tizhe, dobro poduzheni biti, in tudi s’ molitvijo in s’ drugimi dobrimi deli fe k’ tčmu perpravljati. Tudi k’ birmi fe botri in botre volijo. §. 3, Od sakramenta prefvetlga refhnjiga tele f a. Sakrament fvetiga refhnjiga telefa je nar fvetejfhi sakrament, je pravo tel6 in prava krinafhiga GofpodaJesufa Kriflufa pod podobo kruha in vina d). d) Kadar To pa vezherjali, je vsel Jesuf kruh, in gaje pofvetil in raslomil, in ga dal Tvojim uzhen- zam, in je rekel: Vsemite in jejte; to je n oje telo. In je vsel kelih, je sahvalil in jim dal iek?ozh: Pite is njega vfi; sakaj to je moja kri nove savese, ktera bo sa njih velrko prelita v’ opduThenje gre¬ hov. Mat. 26, 26—28. 77 1. Pod podoba kruha je shivo telo Jesufa Kriftufa prizhujozhe, torej je tudi njegova kri in njegova dufha prizhujozha, 2. Pod podoba vina ni le kri ampak tudi telo Jesufa Kriftufa: pod vfako podobo, tudi v’ nar manjfhi drobtinizi ali kaplizi je zeli Kriftuf prizhujozh kakor Bog in zhlovek. Is tega fe vidi: l.De moramo Jesufa Kriftufa v’ prefvetim sakra- mentu altarja moliti. 2. De tifti, kteri sakra- ment altarja tudi le pod eno podobo ali tudi le en kofznik fvete hoftje savshije, zeliga Kri¬ ftufa prejme, to je, ne le njegovo leto, ampak tudi njegovo kri. 3. De Kriftul tako dolgo, dokler podobe nifo pojshite, pod njimi smirej prizhujozb oftane, Jesuf Kriftuf je sakrament altarja per sadnji vezherji poftavil, ko je s’ fvdjimi uznenzi (jogri) velikonoznno jagnje jedel: 1. V’ fpomin fvojiga terpljenja in fvoje fmerti e). 2, De daje dufham vernih kriftjanov shi- vesh sa vezhno shivljenje f). e} To ftorife k’ mojimu fpominu. Luk. 22 , 19. Ko- Jikorkrat bofe jedli (a kruh, in (a kelih pili, bote fmert Gofpodovo osnanovali, dokler ne pride. 1 Kor. It, 26. f) Itefnizhno, refnizhno vam povem: Ake ne bote jedli mefa ,Sinu zhlovekoviga, in pili njegove kervi, ne bote imeli shivljenja v’ febi. Kdor je moje mcfo in pije mojo kri, ima vezhno shivljenje, in jeft ga bom obudil poflednji dan. Jan. 6, 54 . 55 , 78 Bolshni fmo sakrament fvetiga refhnjiga telefa prejemati, ker ga je Jesuf Kriftuf preje¬ mati terdo sapovedal in ga sa to poftavil, de nam v’ njem daje shivesh sa vezhno shivljenje. Po zerkveni sapovedi Imo dolshni pod fmert- nim grehain, sakrament altarja vfaj enkrat v’ letu, in fzer o velikonozhnim zhafu prejeti. Prejeti je treba ta sakrament tudi v’ [inertni nevarnofti, ker je popotniza v’ vezhno zveli- zhanje ; zerkev tudi sheli, de bi ga vernivezh- krat v’ letu prejeli, ker je duhovna jed in shi- vefh dufhe. a. Od perprave k’ vreanimu vshivanju tega sakramenta. Kdor hozhe sakrament fvdtiga refhnjiga telefa vredno prejeti, fe mora k’ temu prav iu fkerbno perpraviti gj Perprava ktera je potrebna k’ vrednimu savshi vanju fvetiga refhnjiga telefa, je dvojna ena sadene dufho, ena pa telo. Perprava, ktera sadene dufho, je zhiftoft vefti in poboshnoft (ali andoht) ferzd. Zihifto veft imeti fe pravi vlaj fares vlili fmertnih grehov biti, to je, biti v’ ftanu pofve- zhujozbe gnade boshje.* poboshnoft ferzd obftoji v' tem: g) Naj prefddi zhlovek fara febe, in tako naj je od tega kruha, in pije od keliha. 1 Kor, 11,28, 79 1. De obudimo vero, upanje in ljubesen. 2. De molimo prefveti sakrament altarja. 3. De fe hvaleshno fpomnimo fmerti Je- sufa Kriftufa, kterimu v’ fpomin je ta sakra¬ ment poftavljen, in nam sapovedano, de ga vshivamo. 4. De fe vadimo v’ pohlevnofti in drugih kerfhanfkih zhednoftih, pofebno pa v’ ljubesni do blishnjiga. Prelveti sakrament altarja vredno prejeti mora zhlovek j zhe ni nevarno bolan. 1. Od dvanajfte ure pretezhene nozhi telh biti; 2 Mora fpodob^o oblezhen priti, in s’ vfo mogozho zhaftjo k’ miši Gofpodovi perfto- piti. b. Od tega, kar je treba ftoriti per savshi- vatiji prefvetiga refhnjiga telega, Kadar fe pred obhajilam konfiteor, to je ozhitna fpoved moli, fe mora fbe enkrat gre- venga in shaloft savolj fvojih grehov obuditi. Kadar maihnik ljudem fveto hoftjo pokashe, jo moramo ponishno moliti, le na perii terkati in rezhi: Gofpod! nifim vreden, de grefh pod mojo ftreho; ampak rezi le besedo, in osdravljena bo moja dufha. Per prejemanji fvete hdftjefe ufta fpodobno odpro, jesik fe na fpodenj shnabel poloshi, beli pert, zhe je perpravljen, fe pred le 80 vsame, in tedej fe prejme in savshiie fveta hoftja,pa fe ne Ime ne svezhiti, ne dolgo v’ uftih imeti. c. Od tega, kar je po jvetrn obhajilu fto- riti. Po fvetim obhajilu fe: 1. Jesufu Kriftufusabvalimo sanefkonzhno f nado, ktero nam je fkasal, de le je ponishal ’ nam priti. 2. Ca v’ ponishnofti molimo; 3. Se mu darovajmo; 4. Ga profimo, de naj s’ fvojo gnado vddno per naf oftane: 5. Vero, upanje in ljubesen obudimo, in vfe ftorjene dobre fklepe ponovimo; 6. Mu vfe Tvoje aufhne in telefne teshave in potrebe potoshimo. §. 4. Od sakrumerita fvete pokore. Od [tega, kar je od tega sakramenta treba rediti, in od perprave ga vredno prejeti. Sakrament fvete pokore je sakrament, v’ kterim v’ to poltavljen mafhnik na boshjim meftu grčfhniku po kerftu ftorjene grehe od- pufti, zhe fe jih sgrevano in do zhiftiga fpove, in tudi refnizhno voljo ima fe pobojjfhati, in pravo pokoro delati h). h) Gofpod Jesuf je vdihnil v' fvoje uzhdnze, ter jim je rekel: Prejmi tefvetiga Duha, ktčrjm bole grehe odpuftili, fo jim odpufheni, in ktčrim jih bote sadershali, fo jim sadershani. Jan, 20, 22,23. 81 Ta sakraraent je vfim potreben, kteri fo po f. kerftu hudo grefhili i), V’ tem sakra- mentu sadobimo: 1. Odpufhenje grehov, 2. Odpufhenje vezhne fhtrafenge, 3. gnadoboshjo, 4. mir vedi. Pravo pokoro delati fe pravi, fe verniti k’ Bogu, od kteriga fe je grefhnik s’ greham odvernil k), fvoje grehe ftuditi, le jih refnizhno kefati, fe jih fpovedati In sanje saaoftiii. K’ sa- kramentu pokore je teh pet rezhl potrebnih: 1. Ispralhevanje vefti, 2. grevenga, 3. te'rden fklep (ali naprejvsetje}, 4. fpoved, 5. sado- ftenje. S a. Od is pr afhev atlj a vefti. Veit isprafhevati fe pravi pomifliti, kaj de fmo grelhili od sadnje fpovedi, ali pa od tiftiga zhafa , kar fmo sazheh greh fposnavatj. Per isprafhevanji vefti fe mora nar popred fveti Duh na pbmozh pokllzati, de naj nafras- i) Zhe fe pa fvojih grehov ispovemo, jc sveit in prav/zhen^ nam nafhe grehe odpufhii. in naf ozhilliii od vfe krivize. 1. Jan. 1,9. Kterim hote grehe odpuftili, fo jim odpufheni: in kterim jih hote sadershali, fo jim sadershani. Jan. 20, 23. k 1 ) Obirnite fe fpet k’ meni, vi pnntarfki olrozi, in osiravil vaf bom od vafhiga oditopa. Glej, pridemo k’ tebi; ti fi nainrezh nafh G fpod in Bog. Jer. 2,22. Sposnaj fvdjo hudobijo ker fi grcfhil soper Gofpoda fvojiga Boga. Jer. 2. 13. Kerfhanfki Na*k. F 82 fvetli, in nam da fposnati, kaj in v’ zhem fino grefhili l); V- ! po tem je trebe pomifliti: Sploh, Ali nifmo grefliili s’ miflimi, s’ sheljami, s 1 befddami, ali pa zelo v* djanji. Sraven 1» mora tudi mifliti na forto in fhtevilo velikih grehov, in tudi na okolfhine, ktere greh neko¬ liko vezhi flore, ali ga pa fpremene. Pofebno pa je treba premillili: 1. Ali fe nifmo pregrefhili soper defet boshjih sapoved, ali pet zerkvenih sapoved. 2. Ali nifmo krivi eniga ali vezli laftnih,. ali pa tudi ptujih grehov. 3. Ali nifmo opuflili dela usmilenja blish- njimu fkasovati, ali druga dobre ddla, ki fmo jih bili ftoriti dolshni. 4. Ali fmo dolshnofti fvojiga flanu fpolnili, ali jih nifmo fpolnili. Per ispralhevanji grefhnih mifel je treba pomifliti, ali fmo imeli nad njimi radovoljno dopadajenje ali n&; in per sheljah, ali fmo •vanje dovolili ali ne, deliravno fe djanje ni »go¬ dilo. Per fprafhevanji vefti fe fhtevila hudih I)g!.Pf. 17, 29. ia Pf. 23, 6. 83 grehov fpomnimo, zhe pomiflimo, ali fmo f reh vfak dan, teden ali meliz Itorili, in koli— okrat na dan, v’ tednu , v’ mdfzu. b. O d grevenge. Grevenga je Hud nad grčham , ki je nar vezhi hudo, in snotranja shalolt savolj rassha- lenigaBoga, fklčnjena s 1 refnizhnim fklepam Boga ne vezh rasshaliti. Grčvenga mora biti 1. notranja, 2. zhesnalorna, 3. zhes vfe, in 4. fpidffina. Grevenga je dotranja, kadar ni le v* uftih, ampak tudi v’ ferzu, to je, zhe grčfhnik ne rezhe le farno s’ hefedo , de ga grčva, am¬ pak je tudi v’ ferzu ginjen mj. Grevenga je zhesnatorna, zhe grefhnika gnada fvetiga Duha, in zhesnatorni nagibi (urshohi) k’ gre- vengi obudč n). Sgol natdrna je, zhe grelnnik farno is naturnih nagibov (ursnohov) greh ob- shaliije in ftudi, poltavim sato, ker je v’ zliafno nefrezho, in framoto ali fhkodo prilhel. Sgol natorna grevenga ne samore odpulhenja per Bogu sadobiti. Grčvenga je zhes vfe , zhe f rčfhnika bolj greva, deje Boga rassnalil, ka- or ko bi bil vfe na fvčtu sgubil. Grevenga je m) Bogu prijeten'dar je polerli duh; poterfiga in ponishaniga ferza ne bofh savergel. Pf. 50, X0. n) Shaloft, ktčra je po Bogu , dela pokdro k* rta- novitnimu svelizhanju, 2 Kor. 7, 10. P 2 84 j fplofhna, zhe obfeshe vfe grehe bres vliga išjemka. Zhesnatorna grevenga je dvojna popol¬ noma in nepopolnama. Popolnama grevenga je zhesnatorna sha- lolt in zhesnaturen ftud nad greham , ker je grefhnik Boga, nar vezhi dobroto, ki jo zhes vfe ljubi, rasshalil; memo tega mora pa grefh- nik refnizhen fklep ftoriti, Boga ne vezh ras- »haliti. Popolnama grevenga fe tako obudi: Moj Bog! vfi \n6ji ftor jeni grehi fo mi is ferza s hal, ker Jim tebe, fvojiga preljubes- hiviga Boga, tebevfo /\°loft in nefkduzhno dobroto, ki te is zeliga ferza ljubim, s’ njimi rasshalil. Ter dno Jklenem, s' tvdjo gnado fvoje slavljenje poboljfhati, in vfe, tudi fmert raji prelerpeti, kakor tebe fvdjiga Boga, tebe nefkdnzhno fvetoft in dobroto fhe kdaj s' kakim greham rasshaliti. Daj mi gnado ('polniti ta moj fklep ! to te profitu po nefkonzhnim saflushenji tvojiga bdshjiga čjinu, nafhiga Gofpoda in Svelizharja Jesufa Kriftufa. De popolnama grčvengo obudimo,*mora¬ mo 1. Boga sa njegovo gnado profiti; 2. Si k’ ferzu gnati in preinifliti, kdo de je tifti, ki fmo ga rasshalili; 3. Se moramo v’ obudovanjigre- venge vezhkrat vaditi. Zhlovek je dolshan po- { minama grevengo obuditi: 1. Kadar ima kak v6ti sakrament prejeti, pa ni v’ ftanu gnade boshje, in nima perloshnofti fe fpovedati; 2. Kolikorkrat je v’ kaki fmertni nevarnolli. Prav 85 koriftno in dobro je popolnama gifevengo vfaki dan obuditi, polebno pa preden fe fpat gre. Odpufhenje grehov dodeli tiftiin, kteri nimajo perloshnofti le fpovedali, pa imajo relnizhna voljo, kakor hitro bo mogozhe, k’ fpovedi iti. Nepopolnama grevenga je zhesnatorna shaloft in ftud nad greham, ali sa to, ker je greh fam na febi oftuden, ali pa sa to, ker greh sgubo nebel, in vezhno pekfenfko fbtra- fengo s’ feboj pernefe; sraven fe mora terdno fkleniti, Boga vezh ne ^asshaliti. Greihnik, kteri nepopolnama gr^TVengo obudi, (nora po saflushenji Jesufa Kriftula odpufhenje Iv o j ih grehov upati, in Boga sazhetnika vfe prav{ze in Ivojiga laftniga opravizhenja ljubiti s^zbeti Nepopolnama grevenga fe tako obudi: Moj Bog! is zeliga ferza mi je shal, de hm te rasshalil. Refnizhno ftudim in is ferza fovrashim fvoje grehe, nekaj savolj njih gnu- fobe, nekaj pa tudi, ker lim savolj njih nebefa sgubil in pekel saflushil, in kakor ref greh lo- vrashim in zhertim, tako ref ljubim oa $Jaj sa naprej pravlzo, in tebe o moj Bog! ki fi ftud<5- nezin sazhetnikvfepravize. l/pam od tvdjigane- fkonzhniga nfmiljenja po saflushenji Jesufa Rri- ftula, fvojiga Svelizharja, dofezhi odpufhenje fvojih ftorjenih grehov, in terdno fklenem sf tvojo gnado v’ prihodnje vezh ne grefhiti. 86 c. Od terdniga fklepa. Terden fklep jerefnizhna volja fvoje shiv- ljcnje poboljfhati in vezh ne grefhiti o). Kdor ima refnizhno voljo fe poboljfhati, mora fkle- niti: i Se varovati vfih grehov, in tudi blishnjih J ierloshnoft in nevarnoft, ktere v 5 greh nape- jujejo. 2. Se vftaviti vlimu nagnjenju k’ grehu, in le poflushiti vlih perpomozhkov k’ ohra- njenju gnade potrebnih, 3. Ptuje blago p^erniti, in tudi popra¬ viti pohujfhanje, ki le -s’ grčham napravilo, in flikodo, ki fe je blishnjimu na njegovi zhafti, na njegovim premoshenji, in kako drugazhi sgodila. 4. Viim fovrashnikam in rasshalnikam is ferza odpuftiti. 5. Vle dolshnolti fvojiga ftanu na tanko fpolniti, d. Od/povedi. Spoved je sgrevano fposnanje, v’ kterim fe gremnik pred mafhnikam, ki jo v’ to po- ftavljen in pooblaften fpovedovati, Ivojih ftor- o) Kako bi mi, ko frao enkrat grehu odmčrli, fhe ▼ njem shiveli ? Rim. 6,2. p) Zhe fe Tvojih grehov fpovemo, je Bog sveft in pravizhen, nam grehe odpuftiti, in naf ozhiftiti od vfe krivize, 1 Jan. 1, 9. 87 jčnih grehov obtoshi, de bi od njega odveso dobil. Spoved mora popdlna biti. t Spoved je popdlna, zhe fe grefhnik vlih fvojih fhe ne lspovedanih grehov pred fpoved- nikam na tanko, odkritoferzhno in bres hinav- lhine obtoshi, tako kakor fe po fkerbnim ispra- ■fhevanji vefti kriviga fposna. Zhe grefhnik velik greh is ftrahii ali fra- moshljivofti per fpovedi samolzhi, njegova fpo- ved nlzh ne velja, ampak tak grefiinik ftorinov 'in velik gr6h, s’ ktčriro^akrament f. pokore ofkruni. Grefhnik, je per fpovedi velik greh, aii s’ premimkam, ali pa is pregrefh- ne sanikernofti samolzhal, ni le dolshan samol- zhaniga grčha fe fpovedati, temiizh fe mora tudi obtoshiti: zbal. 1. Per kolikih fpovedih je ta greh samol- 2 Mora vfe fpovedi, ktere je po samol- zhanim grehu opravil, in fe per njih velikih grehov obtoshil, popolnama ponoviti, kakor tudi tifto fpoved, per kteri je greh samolzhal, zhe fe je bil per tifti fpovedi fhe kakih drugih velikih grehov obtoshil. 3. £ Se mora fpovedati, ali je , in kolikor- krat v’ takim pregrefhnim ftanu prefveti sakra- ment altarja prejel, in zhe fe je to tudi o veliko- ■nozhnim zhafu sgodilo. 4. Mora povedati, zhe je v 2 * * 5 tem pregrtifh- •nim ftanu tudi kake druge fvete sakramente prejel. 88 Per fpovedi fe nam ni treba framovatr* ali pa bati: 1. Ker fe nifmo framovali grefhiti pred Bogam, kteri vfe vidi, in ker fe nifmo bali od njega vezhno pogubljeni biti. 2. Ker je boljfhi Ivoje grehe fkrivej fpo- vedniku povedati, kakor pa v’ grehu nepo- kojno shiveti, nefrezhno umreti, in lodni dan savolj tega pred vfim fvetam oframoten biti, 3. Ker tudi fpovednik sa fvoje flabofti ve, in savolj tega s’ grelhnikam lahko ufmiljenje ima. v , 4. Ker je IpovedriV *\od fmertnim grčham in pod lilno djfirimi zhafnimi in vezhnimifhtra- fengami molzhati dolshan. Grefhnik naj: 1. per fpovedi vfelej raslozhno, in kar je mogozhe, s’ pofhtenimi befedami govori. 2. Tako naj govori, de ga bo le fpovednik flifhal, ne pa tudi okoli ftojezhi. Malih grehov fe nifmo dolshni ^povedati; todeprav dobro in koriftno in fvetovati je, tudi teh fe fpovedati. Preden fe zhlovek fvojih grehov sazhne- fpovedovati, poklekne, flori fveti krish, in rezhe fpovedniku: Prolim, duhovni ozhe! sa fveti shžgen, de fe fvojih grehov prav in zhillo fpovem. Po tem ko je prejel shegen od fpo- vednika, moli, zhe zhaf in okolfhine perpuftč,- ozhitno fpoved ali konfiteor. Tako fe moli: Jefl, ubogi grefhnik, fe fpovem Bogu vfigamogozhnimu , Marii materi bdshji, v fim ljubim fvetnikam in njim zhaftitljivimumafh- niku boshjimu namestniku, de jim po fvčji sadnji fpovedi, ki jim jo opravil (tukaj fepov& zhaf sad nje [govedi) velikokrat in obilno gr efhit v' rniflih, s’ befedami in djanjern; pofebna fe pa oblosliim, de fim i. t.d. Tnkej fe sazhne grefhnik tako, kakor je bilo sgorej rezheno, in kakor fe pred Bogam kriviga fposna, fvojih grehov fpovedovati. Spoved fe fklene s’ jzmi befedami: Ti in vfi moji drugi grehjjfki fe jih fpomnim in ne, ki fim jih ali jum ftoril ali pa kriv bil de fo jih drugi ffovili, jo mi is ferza s hal, ker fim Boga, njega farno fveto in prelju- besnivo dobroto s’ njimi rasslialil. Terdno f klenem nizh vezli ne grefhiti, in vfih per- loshnoft v' greli fe varovati. Vrb fim jih, du¬ hovni ozke, svelizhavnepokdrein fvete odvese. e. Od s adof ten j a. Sadoftenje, ki jek’ sakramentu fvete po¬ kore potrebno, fo tifte dela, ki jih mafhnik grefhniku naloshi sa pokoro savolj fpovddanih grehov. Defiravno je Kriftuf fa grehe sadofti ftoril, fo vender tudi grefhniki dolshni Bogu sadofto- vati: l.Ker morajo tifli, kteri kozhejo Kriftu- foviga sadoftenja deleehni biti, s’ njim sadofto- 90 vati, in farni toliko ftoriti, kolikor je mogozhe, de popravijo nezhaft, ki fo jo Bogu ftorili. 2. K.6r Bog grefhnike, kterim odpufti sadolshenje greha in vezhno fhtrafengo, fhe tudi doftikrat zhaftio fhtraluje. Sadoftenje je tako potreben del per sa- kramentu pokore, de ki bil fzer sakrament pokore nepopolnama, rasun ko bi bilo nemo- f ozhe sadoftiti. Moliti, poftiti le , ubogajme ajati in druge pokorivne dela, ki fo velikofti r,i r,- 1 permerjene, fe grefhniku • fe mora opraviti: 1. S’ ponishnim ferzbm. 2. Svefto , kakor je bila naloshena, 3. Bres odlalhanja, berfhkoje mogozhe. Odpuftiki fo tudi perpomozhki sa zhafne ihtrafenge sadoftiti. Perftavik od o dpuftika. Odpuftik je odpufhenje zhafnih fhtrafeng, ktere bi, po odpufhenim dolgu gr6ha, ali v’ fidanjim shivljenji ali pa po lmerti (v’ vizah) terpeti mogli. Katolfhki kriftjani morajo od odpuftika varovati: ■ 1. Deje prava zerkev od Jesufa Kriftufa oblaft prejela odpuftike deliti. 2. De je sa nai dobro in koriftno od zer- kve deljene odpuftike sadobiti. Odpuftiki fo popolnama, pa tudi taki, ki nifo popdlnama. Popolnama odpuftik je odpufhenje vlili zhafnih fhtrafeng, ki jih je M grefhnik saflushil, Nepopolnama odpuftik je pa tiIti, po kterim nifo vfe zhafne fhtrafeng-e od- pufhene, ampak le nekoliko njih. Taki fo od- puftiki od fhtirdefetih dni, od enig-a ali vezli let. Zerkev nam ne odvsame po odpuftiku po- polnama dolshnofti sa grehe sadoftovati; ona nozhe le 1. v’ nafduha pokore obuditi, in naf pla- zhati in obdariti sa g-orezhnoft, s’ ktero fpokorne dela opravljamo. 2. Hozhe nafhi flaboftUsa nesmoshnofti na pimozh priti, ker nam v^ 1 Jfi ni mog-ozhe Bogti tako sadoftiti, kakor f Šb dolshni. De kdo odpuftik sadobi, mora: 1. v’ ftanu g-nade boshje biti. 2. Mora sapovedane dobre dela opraviti. §. 5. Od sakramenta fvetiga poflednjiga 6lja. Poflednje olje je sakrament, v' Merim bolnik po masiljenji s' fvetim 6ljam, in po sapovedani mafhnikovi molitvi gnado boshjo prejme sa osdravljenje dnfhe in vezhkrat tudi tele f a q). p) Je k'lo bolan med vami, naj pofhljc po zerkvene maflmike; oni naj molijo nad njim, in naj ga pomashejo 3* oljarn v’ imenu Gofpoda; in verina molitev bo bolnika osdravila, in Gofpod bo dal, dc mu bo boljfhi, in ako je v’grehih, mu bodo odpufheni. Jak. 5, 14—15. 92 Temu sakramentu fe pravi poflednje olje, ker fe med vlimi fvetimi mašiljenji, ki jih je Gofpod, nafh svelizhar fvoji zerkvi sapovedal, poflednjizh deli. Pollednje olje dodeli: 1. Pomnoshenje pofvezhujozhe gnade boshje. 2. Odpushenje malih , in tudi tiftih fmert- nih grehov, kterih fe bolnik ali is nedolshne posabljivofti, ali pa is nesmoshnofti ni fpovedal. 3. Refhi od hudih naftopkov greha in nje¬ nih oftankov. 4. Dodeli mozh hudizhovimu sapeljevanju in njegovim Ikufhcuavam soperltati. 5. Dodeli pom<\-fi soper prevelik ftrah in trepet savolj fmerti, taj, le hlisha , in savolj fodbe, ki zhloveka zhaka. 6. Dodeli tudi vezhkrat telefno sdravje, zhe je dufhi k’ svelizhanju. Bolnik naj le k’ poflčdnjimu olju perpravi s’ shivo vero in s’ terdnim saupanjem v’ Boga in naj fe popolnama v’ boshjo voljo isrozhi; pred vlim pa naj fe ozhifti per fveti fpovedi, de bo v’ ftanu gnade boshje, ali pa, zhe mu ni mogozhe fe fpovedati, naj obudi pravo gre- vengo in shaloft zhes fvoje grehe. Pollednje olje ni k’svelizhanju takopatreb- no, de bi nobeden bres njega svelizhan ne mogol biti; vender naj pa bolnik ne opufha ga prejeti, in fzer savolj veliko gnad, kijih po njem prejme. §. 6. Od sakramenla rnafhnikoviga pofve- zhevanja. Sakrament mafhnikoviga pofvezhevanja Jplbh je sakrament, v’ kteritn tifti, ki fe 93 v' zerkveno flushbo podajo, duhovno oblafl in pa pofebno gnado prejmejo nektere zerk- vene opravila k' boshji zhajti, in k' sveli- zhanju dufh prav in (veto opravljati r ). Sak rameni mafhnikoviga pofvezhevanja pofebno je sakrament, v’ kterim fe tiftiin, ki fe mafhnilri pofvezhujejo, oblaft dodeli do pra- viga telefa Jesufa Kriftufa, in do duhovniga telefa Jesufoviga, kar fo verni kriftjani. Mafhnikove pofvezhevanje dodeli tole ob¬ laft : 1. De maflmiki kruh in^vino v’ pravo telo in v’ pravo kri nafhiga (»qf/oda Jesufa Kriftufa fpreoberniti, in nebelViimii Ozhetu darovati samorejo. 2. De samorejo vernim kriftjanam grehe odpuftiti ali jim jih pa perdershati. §, 7. Od sakramenta f sakona. Sakrament f. sakona je nerasvesjiva svesa .s) , s' ktero fe neoshenjen hriftjan in neomoshena kriftjana , mdshki in shenfka vsameta in sarozhlfd tako, kakor gre po po- flavi, de bi jima Bog po tem sakramenlu gnado dal, de bi v' fvdjim sakonfkirn ftanu do f'merit poboshno shivela, in fvoje olrdke po kerfhanfko isredila. Apoftel Pavl imenuje r) Opominjam te, de obudifh gnado boshjo, ki jev’ tebi po pokladanji mojih rok. 2 Tim. 1,6. m) Torej nifla vezli dva, ampak eno niefo. Kar je tedej Bog »vesa!, raj zhlovek »e rasvhshc. Mat 19,'6. 94 ta sakrament velik sakrament v’ Kriftufu in v* tzerkvi t), ker pomeni duhovno sveso Kriftula s’ njegovo zerkvijo. Sakonfki ftan je pdftavljen: 1. De fezhlovčfhki rod ohrani in mnoshitt); 2. De sakonfka v’ ljubesni sdrushena eden