Hochlebl. k. k. Hofbibliothek,
Wien
V Gorici, 28. oktobra 1881.
„Softa" fcWj* vsak peiek i»   velja
apoSto prejemanj. kM * <5<)ri<; «a <toro
dofiiljana:
Vge ieto.....*•  *••"'<>
Pol leta.......'•*'>
Cetvrt leta.....I -'-''<
Pri ozjwnilili »:i    r.n- tuk'.        ../»>-
i:,„..';7*-" se plucuje z:nmviich!.( i.-.*i<>|.-
no vr«ti»
8 kr. 4e 8«" tiska I krat
Zr ve&» crk»»  |>o protfwi.
Te6aj XI"
Po^amoanc Stevilke se dobivajo po t.0 kr. v florid v tobakarnici v go-ip»ski iilid, Mixo „treh kron". na 'itarem tvga; in nunski ulici; v Trstu y fol»al>in Mich V.a dolla casenna it. 3 in v Ajdov§5ini pri trgovcu g. Doilencu'
Dopm naj «j blagovoljno poiiljajo tueduistvu ,.Socc'f v Oorici.v Hilarijanski tiHkarni,nmoeuino paopravnifitvu„So8e" na Korenji v Sticm-vi hiii It. 10 II, nadrttr.
Rokopisi ge ne vraCajo; dopUi naj »e blagovoljuo fraukujojo. — Dclslcem in drugini nepremoinim to aarotaina sniza, akoie oglaie pri urfidniitvu,
lolske razmere po vsem fclovenskem.     |
I Ni davno, kar sino sprfgovcrili besedo o Solskih | nwiuerah na Primorskein; v pogledu na to, da so , odpie kraalu zupet drzavni zbor, in da bo treba slo- i venskim poslancem na tem inestu odlocno postaviti ge nasproti sedan ji vladi, ne bo odved, ako m ozrerno glt'de na lolatvo po vseh poktajinah slovenskih.
Ztmnu je, da se koroSkim Sloveucem najhujSe godi; v prvi vrsti ji'ro iuga pogin po Solan, ki so po* polnem potujfcene. Koroski Nemci Sloveucev ve6 tie posterajc, drugi Nt-mci pa ^e dalj casa mislijo, da ^Wiudisuh" so bivali nicer nekdaj po Koroskem, ali da zdsj jih ui vvt Po taken) bi miel prav oui g. vit. Moro, ki je trdil v tlrl zboru, da na Koroskem Slo-vencem se ne godG uikakorSae krivice. Ou je prej ko ne hotel svetu naznanjati: Slovencev po iiemSkih poj-mih n\ na Koroikem vefi; torej se jim tudi krtvice goditi ne mcrejo. Isti vit. Moro pa vendar dobro ve, da tin na KoroSkem se tretjmt Sloveucev vsego pre« bivalstva; on upa samo, da jib kmalu vet ne bo. Na to dela zlusti iolska gospo^ka na Koro§kem. Na Ko-roik@m je 4t± iol.iki avift popolnem netnik; mcd i)jego?imi udi je cdin Slovrnec t g. Mttller, ki irna pa nalogo ianio ccrkov zastopati. Ako m gpominjamo n& dfi. L avet na m Goriiko kjer ae za Slovence nikdar mt ugodnt'ga ne ukrene, da ti §teje vendar nskaj udov slovemke kivi, potem utegnemo breat te* 2av ^klepati, da koroiki det i. avet uiioa nikdar mm za slovensko §oio. M dodo torej, ako je imenovaui sloveaophag vit. Moro v 14. seji kor. del ssbora sUi-vil ta-le prediog: Jieiehn zbor koroski izreka c. k. del Aolskeinn svetu, posebno pa njegovim izvtaujoCiin udom svoje priznauje, za pot, po kteri je isti Solskc po* stave intercsom in zahtevani vsega(?) prebivalstva do-zdaj izvrSeval*. Cuditi se ni takim pr^dlogora, ki pri-bajajo od najhujsih naiih nasprotnikov; Cuditi se je vlajnerau zastopniku, ki, kakor je videti, §e ve ne, kaj v taki zahiali tiCi. Del predsednik g. Schmidt-Zabierow ae je namree v '.menu dez. hvcla zahvaiil na j uavedeno zaopnico ter obijubil, da hote de 1 §. J svet tudi zatiaprej delovati vjednakem z ra i s I u. Torej d'ct. §. svet hoce kor. Slovence tudi zanaprej gerraanizovati, kakor do/.daj. Istemu dat. L svetu so na Koroikem podrejeni okr. s. sveti, kterim na ceiu so ali popolnem Nemci aU pa potujceni Slo-venci, iu kar je najhujSe, KoroSka Steje tri okr. S. nadzortnke, ki so bill nekdaj slovenski narodujaki, ki
US1EK
Potovanje o pocitnicah.
Nepreceuljivo je potovanje za mladino o poCitni-cah, kakor je tudi .Sofia" o Casu uCcncem nasveto-vala, oao je iiva odprta kojiga, ter preiene tesnosr-6ne predsodke, veboja nove misli in nazore, kaie sve-tovno omiko, uCi misiiti in po vtisih iivljenje uravaa-vatu S tein prepriCanjera se sedem oodan v goriSki gostilni z uiajim bogatim in vplivnin stricem k mizi, pri kateri je tudi tiial novolzvoljeni deielni poslanec. Stric, ki bode vselej tudi za visoeega politika veljati sirokoustno inodro ziue, rekoc: „Kaj mi, ubogi Slo-venci—Lain imajo bogastvo in vednost (intcligencijo) v roki, zato se spodobi njih vodstvo pod pi rati." Rad bi bil jaz strica tedaj zavrnil z onim paragrafom, ki ne podrejuje naroda narodu, ampak lepo vrsti enega poleg drugega kot enako veljavnega; a modrejSe se mi je zdelo, pri tej priliki prosttt ga za malo podporo, da bi mogel potovati v bogato Furlauijo. in obveljala je moja modrost ali zvijafa.
Devetak stnSevib iukov vteknem v Lep, in jo vdadm naravnost Cez Majnico v Furlauijo. IzvzemM holmeek Villanove in za narod izgubljeni Mrevletov ml in v Fari, me ni zanimivala do GradiSke nobena reC, Kolikor bolj gem se pomikal v enolicuo (ruuno-toasko) plaajavo, toliko bolj mi jebilo tesno pri «rcu,
so pa zdaj pravi rencgatje. Taki uadzomiki so pravi I pase, kterim m m milost in nemilosl uklanjajo uCi-telji, tudi ko bi bili drugo^e narodnega duha. Ali na i Korofikcm ge ufiteljeni, ki podu^ujejo slovensko mlu- I (lino, ni iroba vec tujditi in porenegatiti, ker niso bill na-rodno nikdar izrejeui. Oni so izrejeni v n i1 in skein du-hu, iu edina moc, ktera se ozira v njih na Slovence, je 60vra§tvo do vsega, kar je samo v rodu s sloveu-Si'ino. Zafo se tudi tukaj nididiti, ako sliSimo, daje eden tak ucitelj apodiktsko trdil: BV 50 letih mora KoroSka nemska biti.H Ti uLite)ji podudujejo slovensko mladino na ljudski Soli na Koroskem. Slovenicioe se nikdar niso ucili, ker uiiteljska pripravniinica na Koroskem ne iteje niti euega sluveiiskega profesorja. '1% sloven^ino je tu nastavljeu star ufitelj, ki ui bil nikdar izptasan, in solsko izpra§evalne komisije so zopet samo iz nemikih udov. Kandidat, ki bi hotel po drugi poti izuriti se v sloveii^ini, bi torej ie pri-like ne iniol, da bi ga izpralali.
UCitelji torej ne znajo sami slov. jezlka, in vendar Klovensko mladino podugujejo, Zato pa so vaseU, da del i, svet daje take 1 ukaze, vsled kterili se moiejo otroci u5iti le v 1, raziedu samo v nemlkem jeziku. Prve tedne jih u€e namri'C nekoliko slovenske Crke spoznavati, potesn pa nadaljujejo prek in prek v vseh razi edih samo v nems6ini vsc predmete. Vsted tega otroci v vigth razredih ljudtke sole pozabijo Se brali slovenski, in kateheti na tfh golah so bili prisiljeni pritoiiti se pri ekolijfitvu v Celovcu, da otroci ne znajo brati blovenski in torej tudi ne uCiti se krl&mskega nuuka iz slov. kateki/ma. Ta dokaz je najbujii proti onim, ki se drznejo trditi, da koroSkitn Sloveocem se ustavno nobena krivica ne godi 1 In del zbor koroski je del. s. svetu zahvalo izrckel za tako postopanje proti Slovcncem, in del predsednik je naglo in javno povedal, da del §. svet bo tudi zanaprej tak6 delo-val 1 Pojasnil za ta del ni veL potreba.
.Stajerska de^ela nima za Slovence bnljse vlade, nego je sedaoja za Slovence na Primorskem. Samo dosledno je torej, da ima ta pokrajina dva <lei. s. nadzornika, ki ne znata ne sIoven§Line, niti je ne priznata Slovencem tain, kjer bi morala gospodovati vsled pedagoskih zakonov. Eden teh 2 nadzornikov pripoznava in izvrSuje potrebo poduLevanja v materi-nem jeziku na ljudski ioli, ali tega naCela se drii samo zaKemcenanem§kembtajarskemvKa Slovence mu pedagogika narekuje U druga pravila.' Samo ob sebi se ume, da dei. 1 svet steje med svojimi udi samo
&eljno ogledujem slavni Oglej, Barbano in Grado, vse mi monumentalno, kakor na mirodvoru, prica, da tukaj, kjer se zdaj vidijo upadeni Cmi obrazi in nage kosti, moral je prebivati nekdaj zdravejsi, 6vrstejsi in srecnejSi narod. Od tod jo nagaem proti zahodu. Hodil sem tik rodovitnega polja, ogledoval krasne vile in palace, ogibal se sirokih senenih vozov, nef.i-raernih ko6ij, a nicesar nisem mogel obaeii a Sirokim in sploSniia pogledom; moj urn ni mogel pospeti se do tega, da bi tod narava razprostirala veliko bogastvo, ker mije bil vid pri vsi neiztuerni planoti pov-sod omojen po metru celd na dve, tri plante. Neu-godno vreme me sili pod strebo m videz bogategs. kmeta, ker tukaj so gostilne zarad prisiijene trezno-sti le redke muhe, torej si na drobno ogledujem ome-njeno kmetijo. Na mojo pohvalo, da kmet redi lepa goveda in celo koojiCka na lepi kmetiji, mi taino od-govori: „Da bi lo moja lastnioa bilo, a kar vidite je vse od gospoda N.. Samo to, kar tukaj na mizi lezl, je od rojstva do smrti v milosti gospoda moja lastni-na; konjicka pa le zarad gospode v svojo Skodo re-dim, ker gospod me za vsako vozojo v mesto odSko-duje samo s 70 soldi za mitnice iu vse druge izdat-ke.tt Na mizi vidim pa glavo lukovo (cesnikovo) in staro suho polento.
Iz nadaljojega pogovora yoizvem, da celaobCina tisocerih dus je posestvo treb velikaSov, ki Stejejo skup samo Stirnajstero droline. Med tem me lepo vreme sopet na prosto vabi. Tesno mi je bilo v mojem de-jnQUratiCaera srcu; veszamiiljen Stejem in premerjajn
Nemce. Dva okr. l^nadzornika, ki ogledujeta slovensko Ijudeke fiole na Stajerskem, ita se pokaesla prava nasprotnika Sloveticev tudi v tem, da easluge slov. Se tako piiduili ucitcljev prezirata popolnem, iu da po-spoSujeta edino to, kar ni alovenskega. Eden toll go-spodov je se grajal slov. ucltelje, da so prrbirali tudi slov. knjige, in drugi okr. S. nadzornik je ob ob priliki raztrgal pred slovenskimi uCenci slovensko knjiiSico! Nasledki za obuaSanje uCiteljev ljudskih sol so potem sami ob sebi umevni, ker si ne upajo drugaio postopati, kakor njih glavarji, t, j. loliki uad-zorniki zaukazujejo.
Na KranjBkem je tudi toliko strahovanja, da je vsled tega mnogo uCiteljev pokvarjenlh in takih, kl so ae slovenski narodnosti iznoverill. Tudi tara je znan 1 nadzornik, ki je bi! nekdaj inenda narodnjak, zdaj pa je najhujsi iciiegat. Dokler gospodujo tudi Y dee. '/Mom Kranjakcm ueuaravna, utnetao skrpana veClua, v kteri scde poleg z«|rizetlih oenlklb ustavovercov tudi rtovemkl rcnogatje, ki bo bo Nemcem in nem-^kutarjem postavili cel6 na Celo, nl upatl, da bi as kaj piavlcncga sklettilo m:lovensko solstvo, Nasprot-no so poslanci nam nasprotno vecino v del zboru Kranjskem takd predrzni, da so v istem zboru ravno tetos poslednje dui odloBili 500 gl. iz dez. blagajnlco za nemsko poducevanje v ljudski slovenski Soli. Slovenska ramijsina se jo temu ustavljttla t najveljavniSimi razlogl, pa vse ni uifi pomagaio. Na uLit. pripravniSnicah kraujskih poducdjejo takl go-spodje, ki bo skoro urn zgubili, ko so izvedeli, da bi se imelo nekaj prcdraetov poducevatl v vseh razredih teh zavodov v slov. jeziku.
Na Primorskem imamo take 3. nadzornike in Solske avetc, kakorSna je vlada tr2a§ka.
Eden teh nadzornikov Slovencem ni bil nikdar prijazen, in je prvotuo nemSkega duha, kakor njegovo irae. Drugi je sicer Slovenec, pa vendar ni toliko mo-gocen, da bi se naSe Ijudske Sole z vaddicami vred ne tujeile v vec"i meri, nego se je to godilo pod prej-Snjimi vladami, od kterih nismo raogli priucipijalno nicesar pricakovati. Pripravniinica za uciteljske kan-' didate je ie dolgo let v lahouskera, da ne reCemo irredentovskem gQJezdu tara ˇ Istri, v gnjezdu, zna-nem po imenu Koper. Gorifiki naS poblevni del zbor je Se letos sam svojo nejevoljo izrazil, da so naSi ucitelji na tak6 neugodnera kraji. PripravniSnica za 2enske v Gorici pa se ka2e posebno varcoa v denar-stvenem oziru zlasti tam, kjer bi potrabovale kandi-
Stevilke tisoiero trpefie raje in s°>mo Stiroajst prostih, in Se ti ariatokrttje. Bog mcl to ti je tedaj oni narod, katerega vodstvo podpira iu si ga zeli moj stric. Pa ko bi clovek zasledil tako ialostne razmere samo v eni Obcini! Kmet po Furlanskem tl at kmet, am-nak ubogi hlapec, ki celd iivljenje sluii v strahu in trepetu svojemu gospodu, in mu mora odSteVati toliko in toliko blaga vsako leto, naj si bo letina dobra ali slaba. 0 iuljih suhega, okostenelega laSkega ko-lona se debeli in pita bogato in pomehkuiene plem-stvo. Hudd je tako stanje preroiSljevati, in Se hujSe se pokaze, ko clovek izve, da iz istih vzrokov veg<i-tuje in hira ne samo naSa Furlanija, ampak veC ali manj vse italijansko kraljeatvo, in Se najbolj tam, kjer se vzdigujejo mogo6na stara mesta italijanske zemlje. Na to stran ital. narod v resnici izdihuje po reSitvi, in mu je bolj potrebna, nego .nereSene* de-Mb naSe velike Avstrije. Pa prezalostno je v tem za-miSljenji dalje ostajati; dobro je torej, da se mi oko na jasni sever upre. Tu ob solncnem zahodu obcu-dujem lesketajoCe se briske holmce (vinograde) — le viSe nsursum cordal" mi veleva bogati Kolovrat iu Stol, sivi Kuk in Km, sneSoi Prestreljeuik in oce Triglav: Pridi sem nieave sin, poglej do poduozja, kak* krepk stojim!
Zamiiijen, Iruden in lafien pri§ed5i v Gorico, sliSim povabila k veselicam v Ipavski trg, tedaj fur-lanskemu bogastvu hrbet obrcem, In hajdi, z ostalimi devetaki med svoje.
Ko hladm f wovee zapufltim, stopim ftiie Yprl*
dat'mje redflo razvrScenega poduka razmh predmetov v slovenskemjeziku.                                         % m
Kaka jc vadnica za slov. deflce v Gonci, smo ze ondan povedali. Rljubu zabivanju nemSCiue bolj ali manj v vseh razredih, je morala vcndar ista vad-nica doiiveti, da so ji poslali cetrtino sie*. declcov v zopetkii poduk, ko niso inogli narediti po volji spre-jemne skuinje za gimnazijo. Gospodom revnatcrjem srednjih Sol pa« ni taka prikazen po v»lji, ker se boje\ da bise Slovenci ueoglasili zoper senaravne aa-prave in naredbe srednjih Sol, in vsled tega tudi zoper necaravni ustroj ljadskih Sol in bodi si najviSe vrste. Prej ko ne so isti ravnatelji iznetiadjeni to da-si Sloveneem ne privoSfiijo nifesar, karsama pedago-gika zahteva, imeli bodo roorda 2e prifcodnjo leto to-liko oswUJenja do slov. de&ov, da jib ob aprejemu
ˇ  srednje sole ne bodo preostro praiali. To twmijje-nje ne bo izviralo iz rtaravnih zakonov pedagogike, ampak iz bojatni, da bi na§i poslanci v del in drl tborih ne ponovili krivic, ki se nam gode v nizih in srednjih Solan. Med Solakim letoni bodo pa zlasti le-tea na ravnatelje Stirirazrednic, na uiitelja se obsto jece pripravljaviuce za deike mestne sole in v obce na ljudske Sole vseh vrst toliko bolj pritiskali, z na-rnenom, da bi nemSeino otrokom se intenzivniSe za-bijtli v glavo, na Skodo vsega dnigega poduka. Del b. svet bo ze skrbel za to, da se dozdanje naredbe se poojstre. Ravnatelji pa bodo ukazomkaj radi s!e-dili, ker jih bodo oziroma kot udje del §. svetov sa-mi kovali, in ker jih po svojih nazorih sami iele. Ravoatelji so oamrec na Slovenskem ali sami Nemci, nasprotm Sloveneem, ali pa so Slovenci, pokord nem-skeiau dubu in duhu nam nasprotnih te in one vrste 8. nadzornikov.
Italijani pri nas takemn pocetju nasproti bolj ali manj molie, prvic zato, ker na Primorskem imajo dovolj pi Hike izoriti svoje otroke v italijanScmi v ital. uradih m po poti ital. ob&mja, kateremu se tudi po-hlevue ovcice slovenske uklanjajo, in drugic zato, ker se boje, dabi se Sloveuci ne izurili prevec v svojem jetiku. I?»!ijani vedd, da se mi ne naufiiino toliko sloverSciue, da bi vsaj naSe odvetnike silili poslovati
ˇ  naSem jeziku, ako si sami ne upamo slov. vlog napravljati. Italijani vedd, da po sedanji poti SoI§, sisteraa imajo samo oni dobicek od nas v socijalncm in kouecno tnd; v pol. oziru. Od Italijanov nam ni tedaj piicakuvati vec pomoci za skupuo borbo, da bi nam vlada prestrojila sole, kakor bi Sloveneem edino agajale. Skupna borba za narodne srednje Sole na Primorskeni ie zatrdoo pienehala* od kar so naSi ital. politiki izpoznali, da bi taka borba raorda ne bill vec — brezvspeSnal NaSim zastopnikom dober poduk I
Kolikor se razvidi, Solstvo po vsera Slovenskem je tako, da v Cloveku nikakor ne vzbuja srenosti. Na zgorej in na zdolej je organizaeija Sloveneem nasprot-trn. Povsodjesamopotojcevanje. V vseh pokrajinah go-spodari v Soli nemSki duh po ustroji alt organizacijt lienih mofiij, uCuih predmetov in poti, po kterih se podtt&ije. V trzaski okolici so Italijani okolicanom eloveDskim nsilili ital. jezik v tjudsko Solo. Tedaj tuj&nje tudi tokaj.
Potujfevaoje pa se izvrSuje sistematsko v vseh pokrajinah, kjerbivajo Slovenci. Dozdaj so se izgovarjali uaSinasprotniki io po njib celo Se sedaoja vlada za tako stopanje z razlogi, kakor bi ne bil na§ jezik sposobeit za doviSeno v«'do, in kakor bi ne imeli dovolj pripravnih knjig za zaresuo znaaost. V ljudski Soli smo imeli ze davno od ministerstva potijene slovenske kujigc, .n v Trstu je bila nekdaj posebna zaloga tudi slcvenskih Solskib knjig.   Ze pred  30 leti so bili ponemcevalci
zavrneui 7 dejanskimi dokazi, in jih zavraca tudi v sedanji dobi nasa solska knjiievnost in po drugih po-tih dokazana sposobnost nasega jezika. Potujcevalci sprevidijo, da dosedanji njih razlogi nimajo vei uiti navidexne veljave.
Zato se kazejo zdaj v pravi obliki, kakorSni so bili na znotrai od nekdaj. Pravo lice so pokazali nemSkutarji zadnje dni tudi v ddL zbora Kraujskcm. ko so naratne&t terjali in si sam: dovolili iz deL. blagajuice za ponemcevanje ljodske slovenske Sole si-cer majhno vsoto, ali puncipijalno dovolj veliko, da bodo take tcrjatve s pemnozenimi stevili ponavljali todi v bodoLnostt.
Utegnili bi neraSkutatji ugovarjafi, Le§. da nam na naSe srednje Sole poSiljajo z> slov. ui^ne moci. Zares se to prigodi vcastb, da dobimo kakega slov. ufttelja na srednje drz-'b- v :lov. deielah. Ah taki slov. profesorji dobijo ri'tlno tudi oem^ke koh'ge, ki se ob iatem frsu inieitujejo za iste kraje.
Tudiza goriSke srednjp Soift s«> ravuoto je^e« inu*-novnli par Slovenccv. Al t» fmenovanja so se vrSila ne zarad Slovenccv, ampak ker je hotrla vlaili ustiv-ci drugim cbmpntom. V istr^kcm di^, zboru je !*•-tos nek dr. Constantiia s posebno, pa nropraviceno interpelacijo dosogel, da so se s pazinsk.ga gimna-zija odstranili, kolikor mi vemo, 3 s!ov<:nski prote-sorji. Dva Slovenia je vlada imt'iiovala za goriSki srednji Soli, ednega Hrvata jc pa postavila na drugo mesto v Istri, in sicer proti njegovi volji. Tudi oua Slovenca, ki sta pnSla v Gortco, ne bila bt dojegia sedanjih mest, ko bi ne bila vlada zeMa u^treCi Ita-lijanom istrskim, ki bodo imrli kmalu samo ital. profesorje na pazin.skem gimaazijr. Sfowncfin tedaj vlada ni naredita koiitcsij, ampak otti rt;iro«luostt, ktc-ro na Primorskem posebno boia. in poilpira. Da-Ije tukaj ne govorimot ker bi dii. pravnik na§ list zopet saro zase prihranil. kakor se nam je to zadnjid zarad sorodnih vzrokov prigodilo.
Zadnjic" smo naznanili, da na goriSkih srednjih Solah bo zdaj slovenSclna obltgatoa za one uietice, ktere vpiSejo starSi za slovenSrino. Ta koncesija ui podana v popravo dozdanjih Solhkih ukazov. Italijan ne vpiSe otroka za slovenSSinot Ncmrc tudi ne, ostanu §e Slovenes Pri vpisovanji pa wtegnejo gg. ravnatelji srednjih So! iz zgoij prijaznosti do nas slovenske star-Se opomtnjatt, da naj pomiHlijo korak zavezavanja tu*
•  di za slovenci no; otroci imaj >  itak  nmogo prednu:-
•  tov premagovati, in pripetilo  bi se jim, da vdobiju kljakico ravno v slovenS&ni.  Mnogi roditelji  se pre-
*» straSijo, ko gg. ravnatelji tako Jjubeznjivo svojo skrb-'; nost izjavijo, in hajdi, otroci stoveuski, bodite po j srednjeSolskih stopinjah in stoptiicab brez poduka v | Qiateriaem jeziku. Glejte, kakd nam znajo koncesije ! delitil ]           Po vsem tem pomilttjemo nase del in drzavao-
zborske poslance, da vsi skup nid ne dose^ejo nitt pri ; vladi danajski, ko v del zborih v Celoveu, v Graeu, J Ljubljani ali v del zborih pod trzaSko vlado Se upa-
ti ni na to.   Poinilujcmo pa tudi naSe   ueitelje, med
kterimi bi mnogi vendar radi delovali v duhu zdrave . pedagogike, kterim pa so roke zavezane za vspeSuo ! poduCevanje   oa vsakovrstnih   Solah po  Slovenskem.
Zlasti se nam smilijo tudt ljudski uCitelji, kteri so v ¦ posebno zalostuem polozenji tudi nasproti starSuiu .. IjudskoSoIskih otrok, Nekteri starSi na kmetib bi . uamreL radi dali veasih iz kmedke Sole svoje otroke , naravnost v I. razred srednjih Sol. Tu pa gospoduje . huda nemSLina iv. na prvi stopinji, tak6daje Semest-i na vaduica ne more doseCi z vso svojo marljtvostjo na ' poti ponemSevanja. Vsled tega otroci ue morejo na-\ prej, in starSi se potent hudujejo nad uOitflji, ceS da
jazni Sempas, vtopljen v misli: Tukaj je prvi glas deseterih tisoc zborskih Slovencev terjal, kar postava in narava veleva (dopusca).
0 felix enlpa Spacapane..__. Osrcea kljubu vsej
vroitni (dezju prepevaje: Popotnik pride...) dospem v senco pod Kri2em, tu me kmet iz plante pozdravi, rekoc: Gospod, hofiete li grozdja zobati?Lepo se mu zahvalivSi si mislim: No, kaj enako vljudnega bi ne smela furlanska raja brez strahu pred kaznijo storiti, ker tarn ji gospoda celo pilke v zelodcu soSteje. — PriSedSi v Log, vidim na voze malih in velikih kru-hov nametito mrzle polente, sadja aa kupe namesto Iuka, Se ved pa ljndstva vseh stanov in raznih noS. Vse je naravno, vse se oblaCi nosi in vozi, kakor mu lastoi stan dopuSca, vsi so mali ali veliki posestniki, vsi zmoini za napredek in svobodo, vsi camenjeni na-rodni veselici v Ipavski tig ali v grad plemenitaSa pod skalo, ali v citalnico, vsi neodvisni v zepu in osebi. Vse naSe zacasne reve v hudih letih niso nic proti veLnemu robstvul Zatorej oj, blaiena zenilja, v kateri je vse vkup zvczano, plemstvo, duhovniStvo, Crgovec in kmet! Tu v Ipavi se je vendar moj stric osebno prepriial, da smo Slovenci Se sreSoi v pogledu na razmere fuilanske, in upam, da ne bo ielel ved vodstva izroLevati Italijauom, kjer imamo enake pra-vice zagotovljene.
Popastivsi drugim popis veselic v Ipavskem trgu, jo krenem po drugi, brajniSki strani nazaj v Gorico. O^edal ecuj GoCe, Srajnice in gehpyioe, Gabrije in
Smarje, vsi kraji so obdarjeni s krasnimi vinorejskimi viaogradi. Ve&ina obCiuarjev v tem okraji pridelamno-go vina, imajo lepa, pripravna poslopja, a v javnosti ni videti nt6 napredka casom piimernegi, a stara, na-rodu prirojena gostoljubuost je tudi tukaj doma: sem hodil tod po stezah in vinogradih kot po moji lastni zemlji doma. Le Skoda tenia kraju, da imi tako ski-be poti, in da ni zarad cesta naS dr. Tonkli tukaj doma. *)
PriSedSi na cesto v Hifenberg, zagledam kaj odli5en stolp tukajSnjega plemenitaSa—-gmjScaka* Prvi vtis me tozoo spomni nesreCe furlanskih polje-delcev, a kd poizvem, da gref je isti demokrati&ii oa-rodnjak, kakor v Ipavskem trgu, si sree v lepi sna-Zm krCmi v druStvu domacih fantov pri litru okreptm Eolikor so mi pripovedovali, veje tudi tukaj v obce n a io dni duh, a tu kmalu spoznam, da kraSka slavna. slavna iateligenca je tudi serakaj svojo ljuliko zase-jala, iu to toliko laz>, ker je v obcini dvoje strank— in vsled tega obe stranki v neljubo modri ali aemodri duhovScini glavno stvar napredka zaneraarjati.
ZapustivSi Brajnico, pridem v predpekel na reko Ipavo v faro Pervacme, obCino pu Dornberg. Dornberg je naslonjeu na vshod Ipave na Saksida-ZalovSeen del PervaSke Jare, povzviSen s simpaticnira Tabrom in holmiccm Cukla, v podnozji proti zapadu. meji zopet z reko Ipavo in z glavnim delom PervaSke fare. Lepo
*> Pa roorda »krbi bar. d« Pretif i» cetta bo tea kra* lihtPlf,
niso dostt casa zapravili s poducevanjem nemS^ine. Kakor se vidi kmeCki ljudje dobijo krive pojme o Soli in podufievanji 2c tam, kjer se ucltelji ie moCno pregreSujejo proti naiavnemu poduku, ko hofiejo s silo uedosegljivc stopinje doseel s ponemfievanjein Jjud-ske Sole. Kmet misli zarad nenaravnega sistema, da je u&teljstvo slabo, ko se ono nasprotno napenja in nape-nja poduCevati po vsiljenem sistemu. Kmet misli, da nemScina se mora uditi na ljudski. Soli, zato ker vidi, da so srednje Sole popolnem neniSke. Tako je pomi-lovaoja nreden ufiitelj in kmet, ki je ves zbegan po sedanjem Solanji.
Nasiedkr ponemCevanja in v obSe potnjeevanja ravno shvenskib pokrajin pa ni pogubno samo Sloveneem, ampak je Skodljivo tudi in v prvi vr>ti naSi driavi. Tuje drzave se z vso silo napravljajo za pod-jarmljeoje onih de^el, kjer vidijo konst svoje politike, in ako zasledL kaj sorodnih all na videz enakojezicuih elementov, skuSajo s tem ra/.logom podjarrniti one de-4ele. Narodnostni princip je Evropo predruga6il, preu* strojil v malo uesetletjih. Ravno uaSa goseda, juziti in tseverni, hi svojo oblast Sirita po tiarodnostnem prin* cpu, in lia^i nam je Nemcija formaino v zvezi, in se nam ravno tt> dm Italija bli^a za formal no, usttio ali pismeno zavuzo, nioraino mi, mora naSa vlada, zno-trauja iu zuuanja, ved no poStevati moL narodnostnega principa pri naSih sosedih in dejanske razmere istih sosedov.
Zato jo mora avstrijska vlada kreniti na drugo pot v slov. pokrajinah, ne na ljubo SloveticemJ ampak, v interesu drzavn in njeno bodofinosti, kolikor je od-visna njena mofi od naSih pokrajin. Ker vemo, da vlada zarad nas ne stori nicesar, naj jo na§t zastopni* ki opouiiijajo neprenehoma ne kot Slovenci, ampak kot Avstrijci, ki hoc>jo kot taki, da ostane Avstrija ncprekrajlana gospodovalka na jugu ob Adriji. V ta namen se mora pa Solstvo v prvi vrsti spremeniti in obrniti na naravniSo podlogo po vsem Slovenskem
Obravnave de& ztoorov. tr^aSki,
Dalje.
Potfiti go Artellijeva izjava Se oukrat prebere, in jo ntrjujK Artelli v daljSeia govoru. On kaze na ne-varnosti, kutere preto   nasej trg.ivini  po odpruvijeoji svobodne luke in priporo&t, naj viada poskrbi m var-stvo pomorske trgovhie   in naj obraca potrebno skrb na doniafit* lad siesta vstvo.   Govornik predlaga, naj se stor6 prs obeli vladah, avsttijski in oger«ki,   potrebni koraki, da se za vse drzavue luke dolofii gotova vsota za ladjeslaystvo in plovitcv,   to vsoto  naj doloci po-sebna koinisija izvetleucev  tcr naj  izdela doticni za-kon.  Oa s« sklicuje o tej zatlevi na Francosko, ki ta namen  da vsako  leto 8 milijonov frankov,  in Ameriko, ki na leto potrosi 5 milijonov za Iadije stvo iu ploutve. Ta izjava se soglasno sprejme. •.
Po obravnavi predloge dezeluega odbora, i. ^ zopet potrdi sklenena resolucija glcd6 na uedotakijivost zgodovinskih pravic in narodiiopolitifinih Mjii mesta Trsta, nastol je 2iv in dolg razgovor, katerega so se udeleiiii poslanci Luzzatto, Consolo, Dimmer, Mach-lig in vladni zastopnik, dvorni svetovalec vitez pi. Rinaldini.
Ta predlng se glasi tako-lc: wDe2e1ni zbor iz* reka, z ozirom ua .sklepe, storjene v zboru due 13. maja 1S75: zgodovinske pravice mt*sta Trsta so no-dotakljiviv in potrjuje nia izrefiene ielje,   naj ue os-
(Dalje v prilogi)
ubrano trkanje mogofiaih farnth zvonov, kakor fiudna duSna razdehtev te fare in njena krasna lega me sili v Dornbergu se dalje mu'..ti. Prvo grem v Tabor, kjer sem blagoslovil razvaline nekdanjih feudalcev, od tod stopil sem ua holmec Cnkla. Resnico reeem, da nisem u^ival ua vsej doigi poti po Ipavskem enakega razgleda na malem pro.--torCeku na blizu iu na dalje; torej svetujem vsakemu popotniku, ki se mudi koliC-kaj v Dornbergu, naj tega otoka ne prezira. Od tod le par korakov sterim in stojim vstrid, kakor pravijo, uekdaj slavne fiitalnice. Osamljen in otoien stopim v gostilno. VpraSam po jedi in pijadi, a piti in jesti mi ni diSalo, doklet nisem videl zapuSCene dvorane, kjer se je glas dr. Lavricev odmeval. Kmalu pozorna mla-diua zapazi, da jaz ogledujem rad narodne svetinje. Eden fantov me z naslednjo kratkocasno prigodbo na dvoru nagovori: Gospod, Cttalnica je res zamrla, a njen sad in spomini na njo Se2ive; evo, tukaj vtem blatu je spomin, kjer smo pred leti renegata dobro plafiali, ki je predrzen bil v Dornbergu napld, rekof: „Ker so Lahi bogatejSi in inteligentniSi, spodobi se, da se njim mi Slovenci ukIanjamo,4--in plumpst, plosk! lezal je renegal v blatu.
Evo, striCek moj! mislim, devetak je dobro po-
rabljen pomo^ek, a tudi opomin  dober z zarobljeno
trmo v Oorobergn se ne raudim, ker tamo, je probatio
i aa hominem za telebce doma.
I           Doiivel sem Se mnogo na mojem potovauji, o
• tem pa morda o priliki.                               Stricnik,
Priloga k 44. štev. "Soče"
apvni driavui zakuui napredovalno, svo^oduo razyijujo, dopolnjujejo in izyrtuj'ejo."
Uuela se je ziva iu pvccej burn* razpruva. Dr. Luzzato ppydarja, da boglasuval za Ylrugo' lockd tiga predloga, za prvii pa ne, knv iiria le teoreticVd vrvd-nost, prakliene pa uobene im»; tiidi Dimmer se vjema s tem; a poshuica Consolo iu Machlig se hudo upi-rata, izrekata, da *«.» zgodoviiiske piavice avete tor o-citata vladi, da je. Trstu uze vec tacih pravic vz>da, zpper kar se vladhi komisar, dvomi svetovalec pi. Ri-Daldini zavaruje..
Pri glasovauji za iu proti se poda na vsakej fitrani 17 glasov, in uze je dezeloi glavar nazuanil, d«'. je p red log padel, ko vstane poslanec Machlig iuopazi, da se ojegov glas ni SteJ. Dezelui glavar je tedaj iz-rekel, da je ueizkiceui piedlog z 18 pioti 17 giasov potrjen.
Dr. Vidacovich pozdravi dezeloi zbor zarad tega glasovanja, rekoc. da je obvaroval sebe samomora.
Na galerijah uastane burno plobkanje.
Sprejme se Se pred log deLeiuega odboia, za-stran odpovedbe avstrijsko-itaiijamjke pogodbe o po-Siljauji sirot na svoj doni, iu seja se sklene.
^KlUNJSKI.
V 7. scji se je vzdigoil vsa leta v dezelnem «boru navudui vibar, kedar pride kak )>red!og na vr-*to, ki se tifie jezika. Povod dauaSn|einu ropotu da( if prcraCuu nbrmalrio-Solskega zaklada za leto 1882.: « katerem je bil dr. Schrey porocevalee in v katere-ga je med drugim de2elui odbor fpoatavil 500 gl. za rerauueracije taktm uciteljem, ki na ljudskib Solan, Cez svojo dolzaoit otroke ufiijo |oemSki jezik. Zoper U fctroSek se vzdiguejo narodpi poslauci, cef, da je to le darilo za ponemcevanje," tudi taka darila daje glasoviti nemSki nschulvereiua. ~ Gosp. dek'lui pred-lednik Winkler je obSirno razlozil obravuuvo dezel*-nega Selskega sveta o tistih 500 gold, za remunera-Cijo izrednega nentSkega poducevauja iu dokazal, da tiezelpi iolskt svet, katercmu je on predsednik, ni kakor (z ozirotu na §. 19. osudv. dri. postav) ni mogei odobiiti skk'jm lati&ktga dezelnega zbora, po katerem bi se imel neiiiiki jezik vpeljati kot obligated v ljud* ske §ole, ali v^led §. 0. drzavne po«tave za Ijudske Sole sqie se neinaki jezik kot izredni nauk uCiti in ucitelji za tak uauk primerno odskodovati. Se ve da je zborova vccina sprejela predlog o 000 gold, zaiz-redof pouk ttem$Lioe.
Da trdovratuosti naith UjCkrainerjcv ne uzuga nobeno pojasnilo, noben dokaz, to se je videlo zopet o KaicniSki yudikt soli, kateri uCitelji so od nekdaj cCetje franfiiSkani. Da je liberalcem v0ak duhoveu tm v peti, to zopet so izpricali na§i tajCkrainerji v tej 1 eeji, V kateri je M njih predlog na to, da se frau-"'"" dtikani izpahm-jo iz Sole iu uamesto njih pridejo drogi (preaku^eni) ncitelji. Ni njogoCe bolje razjasniti in Soli temeljito dokazati, kakor je gosp. deielni pred-seduik na vsako stran dokazal koribt, da franct&kaui ostauejo, — al vse bilo je naspreti zagrizeuim liberalcem bob v steno. Njiin se ne smili deielni denar, kajti 5 uciteljev ItaueiSkauov dobiva (vsak po 50 gl.) 250 gold, skupaj na leto, — za nove ucitelje pa se bo potrosilo 2050 gtd. dezelnega deoarja; vrbu tega piaojka na Kraujakem preskuSenih uciteljev na 25 ljudbkih iolah za silo; kamniske Sole so na dobreiu glasu. v teh solah izSolani ucenci dobro napredujejo v daljih Solah; uiiteiji franciSkani ko vsi duhovuiki, tedaj uciteljstva dobro zniozni, — al vse to dokazo-vanje predaeduikovo ni nic pomagalo: 2050 gold, se ima potroaiti za Kamnisko Solo zato, ker so Bedanji ncitelji — duhovoi in pa narodni mozje 1 Tako se je godilo v 7. seji.
BTAJABSKL
Stajarski dei. zbor je koncal 8. t. m. svoje zbo-rovaoje, za ktero ni potreboval vec ko 4I/2 tedna. Povcdaii bmo ze, da bo imela Stajarska dezela letos zopet 2 milijona gold, izgube. Ze iz tega je spoznati, da tnkaj gospoduje in gospodari svojat ustavoverskih ali po novem neniSko-nacijonalmh oskrbmskih sveto-valcev. Kakorsen je <3radec, kjer se boje slove.nske erke, da bi se i njo prosila miloscina nbogim in ne-sroccikom, ravuo tak je tudi de2. staj. zbor, ki zbo-ruje y Gradcu. Slovencem ne privoscijo nobene pra-vice. Na interpelacijo sloveoskega poslanca Kukovca, ali se bo na sloven§cino kaj oziralo pri ucilnicah, ki stoje na slovenakih tleh, odgovonl je deielai odbor-nik Schreiner, da deielni odbor ne dela razlocka med eloveuskim in nemskiui prebivalstvom (??), sicer pa da on ne pozna nobenih slovenskih tal, ampak le dezelo Stajarsko. — Pri razpravi 0 spremembi uprave je raz-vijal Herman svoje federaliaticne nazore, ter med drugim rekel, da je treba, da visa moL med narode po-seze iu vsakerau svoje pravice odkaie. Proti Hermanu je govoril Cok, ter ga hotel osme&iti; ob euem je naso stranko hudo grdil in oprav^jal. Herman mu od-govpri: ,Piepir med deielaini ne bo konfcn, dokler ga ne odstrani viSa woe. Jtfarodi ne morejo fiakatl, kdaj se bo kolovodjeoi ustavovercem zlja.
bilo, odnehati od svojega nasprotovauju in zanikova-njaB. Obveljal je se ve da preidlog nstavoverske ve-ciue, da zbor odbija nacin, po kalcrciu vlada name-raya priceti Upravuo reforrao.          '
KOBO^KI.
Kakor nam je ziiano, na KoroSkem 2uga trotjini vseh piebivalcev pogiu od notranjih nasprotuikov. U-radnikov ta sloveusae'uaroduosti tu ni iskuti, in Se med slovenskiuii ucitelji in uiadniki ga skoro'ni mozaka, ki bi al upal besedo spregovoriti. Zato pa Nemci tudi tu takd lavuajo, in dusi skoro na&e hud6 ni uiogoce vec stopnjevati, je veiular na Koruskem poleg Istrije uajhujse. Zato pa tudi uajvisi maduiki na Koruskem Hloveuce pii'ziiajo, in so se oni te vrste slabo podu-ceui, ki pridejo z dobrimi naineui ua Koiodko. Tudi dez. preddedaika le alabo iiiformujejo 0 Sloveucih. Deztdui glavar, dr. 81 i e g e r, je odprl dez, zbor z govorom, v ktereiu je povdaril, da^uarodnemu razporu v dezeli fie zalibog ni konca ne kraja 1 HNov.^ po pravici praSajo: Kukd da dez. glavar pride do te pritozbe ? So li Sloveuci ua KoroSkem se pre-malo mrtvi, da si dez. zbor drzne 0 nNationulitatcn-reibungen" govoriti? Dr. Stieger je le govoril v iineuu svojem in svojih tovanSev, katerim koroSka deiela mora biti uemska,
Dopisi.
mu oni, ki stanujemo v mestu, in oni, ki smo raz-kropljeni pb driigih krajih: Druitvo pride, jkakor g^-tovo-'sKfrpamb,' v dobro vo.liitv6| ki bo zanesljivo Bkr-belo, da suplemenitr namen doseie.     ¦ ^
Ko bodo videli iiarodiijaki, dahocejo poitenjaki diuStv.j vm'iiti, in da hoce poStenaSflovenska dusaho-diti v dmstvo, bolno dobivali gotovo podpore tudiod takih, kt uiso potrebiii! na§e podpore'v bolezuih in nesteeab. DruStvo bo tore} vedno veto zaslombb imelo v denarnein pqgledu. ""¦          •                       *•"
DruStvo bo skrbelo pa tudi za dugevno hrano pojedimin udom. Ne samo da bomo ntegnili prebfrati domuce casuike, osnovali si bomo 8 caaom in a pri-P<nuo6jo rodoljubov tudi knjiznico all bukvarnico, od kodec si bomo izposojevali ¦ koristoih knjig tudi na dom. Rodoljubi bodo nat sklicevali tudi na shode ali zbore, in bodo tarn to in ono povedali v poduk, Poleg vsega hocerao zanhnati se in med aeboj vstvariti si pevski zbor, ki naj nam 0 razoih prilikah kako poSteno Blovenflko zapoje v razvedrenje duha in v tolazilo ob casu, ko so nam bo budd godilo.
In koncQO nam ni pozabitj, da je razveaelivno imeti svoje ognjiSCe, kjer eliaimo domafie glajove, ob-cujemo z doma«5iini Ijudmi po domafie. fovaod je dobro, doma je najbolje; to veljft tudi za nafie druStvo, ki bo zbiralo bvoju k svojiin. Zbirajmo se todaj okoli domaCega ognja, kjer Be hocemo skupno ogrevati. Ko-likor veC nas bo, toliko trdneje bo Btalo druStvo, to-liko veCe podpore'bo utegollo potreboim podeljevati, Lepa prilika, ne zametajmo je I
|Z GoriCe, 20. okt. Slovensko bralno in pod porno druStvo v tiorici. Ni davuo, kar ne je osnovalo v (lorici BtoveuBko u>ufitvo po imem': Poddru2niea Qoriike citaluice. Dasi Poddruzuiua ni mogla Se v kratkem ca*u svojega obotoja muogo de-lovati, veudar je btonlu svojo dolznost, udje so Be je ttduo oklcuili 111 tudi namuuzili ze uad 130 clanov. Oni, ki so v berilu slovenskeui ze bolj izurjeui, iz-pozuavajo dobioto tt>ga diuStva. Ali v Uorici je tudi muogo lukilt Slovmicev, ki imajo pridue roke iu volj-uo dice1, pa mm iiueii siece za uiladih let, da bi se bili v bianji iu pisauji utidili; tem je bila do zdaj Poddruzuica gon»ka po svojuiu naiueuu zaprta. Slo-veuski delavci iu rokodelci so pa po stauu in po kraji tudi v Gorki eden drugemu blizu v obcenji iu v vsak-daujem zivyunji. Hudo se je torej zdelo ouim, ki so bili izkijuceui iz sloveuskega druStva, da uiso niogli udelezevuii se skupuo veselic in pogovorov, ki so se visiii v Poddruzuici.
Vsled tega so si ieleli dosedauje druitvo razSi-riti. Poleg tega vidijo sloveuski rokodelci, deluvci in tezaki, kak6 si na laSki straui marljivo snujejo dru-stva, v kterih se hocejo podpirati tudi z deuaiuo po-mocjo. Ukreoih so jo kdaj tudi sloveuski trgovci, delavci itd. takd, da hoCejo tudi oni ravnati se po zgie-du italijaoskih dt uatev, Rodoljubi so vzeli stvar v roke, namen piemishli in odobnli.
Piavila za novo druStvo so se skrbno pretresala in previduo po nasih razmetab ustrojila, in se ze te dui oddaju v potiditev ua trzaSko namestniStvo.
Iz Poddruzuice nam torej v malo teduih, ce pojde vse po sreci, vzrase obSirniSe druStvo za take ude, ki hocejo sauio brati v druStvu in tedaj uiivati vse one dobicke, ktere je dozdaj dajala Poddruzoica; novo bo pa to, da ae bodo v druStvo vplacevali majh-ni mesecui zueski, iz kterih se bo potein deliia pod-pora obolelim ali onemoglim udom. Take udje, ki se bodo imenovali po pravici p o d p o r u i, bodo iineli v druStvu vse pravice onib, ki so samo bralnicarji in potem pa &e svoje posebue ravno oznaceoe.
Po takein bo slovensko bralno in podporno druStvo, ki 8e bo raztezaio na vse kraje zunaj Go rice in ne samo na Gorico, sprejemalo vsakega slovenskega poStenjaka v svojo Bredoa namenom, po-magati mu duSevno in materijalno ali denarno.
Pojedini Clovek, ki mora vaak dan svoj kruh slu2iti in je svoje bodoCnosti negotov, boji se najbolj neSrece in boleLoi.                                   ....
Z&tc se snujejo danaSnji dan druStva, v ktere udje kakor cebelice donasajo polagoraa raajhne, kot take neobcutjeue zneske. V naSi vojski ali * armadi imajo La8tuiki (ofikirji) pokojniho (penzijo), ko-sto-pijo iz sluzbe, in vendar Se oni si napiwrljajo drafit-va, od kterih potem dobivajo poleg pokojnine svojo podporo. Ravno takd delajo drugi cesarski slu2abniki in uradmki. In povsod spoznavajo blagor takih zavo-dov ali diuStev. Ako pa si zagotavljajo varnejSo bo-docnost po takih druStvih oni ljudje, ki niso pri sla-bem kruhu, ki imajo Se ce!6 visoke; slQzbe, koliko vefa potreba je, damisli slovenski delavec ali obrtnik na taka druStvo, na take podpore J Mi Slovenci niraa-nio bogastva, ubogi smo vsi od kraja; zato pa jeve-lika 8reca za nas; da imnmo ze drugod lepe zglede, kako* nam je pomagati. V zdruzenji, t 2druzenji do-se^emo" to, Cesar nam ni bilo doloCeno ob rojstvu in po dedS^inahl PremiSIjujmo torej stvar in namen ime-novanega druStva, in oklenimo sega potem bres obo-tavtjai^                                             W^im?
Izza iveta gore, 15. okt. (Irredenta in c, k. vojaki.) SloVanl itmutto ua Primorskem jako hud po-lozaj, kajti na enej stranl na* vlada nemci, na drttgej strani pa, kakor pozreSui krokodtl, zuga nas polrati „irredentau; Cuditi se moramo le, da viioka vlada nafie Lahone nekako boza, kakor1 nedolzuo ovclco, da-siravno 10 njej tako Skodljlvl, kakor nam. No, to je
pafr rns, da irredeiitarji ae znajo siunanje vladi dobrl-katl iu jo blepiti, pa vse to le zato, da ua ilbora po krtovo toliko late dolujejo proti njej iu za avoje oa-
meae. To resnico bo nafti drzavrii poslanci odkriU z dejaoji vacimi svetu. Pa cudom se je iuditi, da celo aicer ne debelofiutni „EcoK zagrinja in taji pogubne namene irredentarjev. Pa naj naSi italijanisslrai le ri-jejo po krtovo, vladi pa ae dobnkajo, vse to jlm bo malo pomagalo. Brat umrlega Hiymerleja je njih po-hlepne namene v znani broSuri' dobro pojaanil vaemu svetu. NaSi politiSki uradi fle sicer daj6 nekako Blepiti. A naSi vojaki net Dokaz terau Je, da je glavno poveljstvo na' DUuaji poalalo 12 Castuikov (on* cirjev), da so od Vrhnike do italijanske raeje vae poti io steze prehodili pe5: Pretekli meaec so eden dan prenoccvftli v Cepovanu. Pri skupnem obedu je vrle zastopuike hrabre avstrijahske armade nekCepovanec v imenli slovenskih gorjanov pozdravil ter izrazil nado, da nasa hrabra armada ne bo dala irredentovcem do-BeCi njih namene ter nas ne bo dala odcesniti od Ijubljene Avstrije; roiljanje s sablami i glasno pritr-jevanje oficirjev mi je krepek dokaz, da naSi c. kr. vojaki si ne dad6 pesek metati v oCi*); njih ne bo oslepilo nikakd dobrikanje. Na Ligu pri Marija Celj-u so ae omeujeni vojaki tndi priporocili v mogofino var-stvo cerkveni patroni. To bo dejanja, ki priCajo, da se »memo zaoasati na naSo slaVuo armado. Razne po-liti&ke kombinacije in postopauje politi&kih uradov na Primorskem je Slovane z zalostjjo aapolojevalo, vojaki pa bo nas zopet osreili. Zivili 1
Iz Sempata, (Stotnik Komel). Dne 19. t. m. se je vriir pregledni zbdr aa reservnike nekterih ob-cin z goriSkega okfaja na dvoriSCu TOjaSke pekarnice v Gorici. Kakor nam je bilo ze davnopopred razgla-5eno, smo se pred omenjenim poslopjein zbitali it pred devetd uro. Kakor bi trenil, se-je raznesla od ust do ust vesela novica, namrec, da jepriSel spoSto-vani g. Andrej Komel pi. aSoCebran"/ stotnik peSpol-ka baron Maroicica. Nekterim je bil od Casa naSe1 ak-tivne sluzbe kot povelnik te ali one kompanije Se dobro v spoffilhu.
' PriSel je proti nam v druzbi svojih prijatlov in znancev ,sin ubozega kovaca* (tako nam je sam po-vedal). Ko pride do glavuega vhoda omenjenega po-slopja, odstopi spremstvo,' kajti tisti trenutek je veljal kot zacetek sluzbe, katera mu je bila haloZena; koj na dvori§ei se mu predstavi podcastnik lovcev z-ma-lim krdeldm, katero je sluzilo kot-%traia pregledne-ga zbora, nato nam je z roko mignit oni podcast^*k, da naj vstopimo; in ko smo 2e na dvoriSdi skoraj zbrani bili, veli dati zuamenje snid (Vergatterung).
Velevano nam je bilo potem od g. stotnika A. K. v "red"; na to so nas uvrstili zupanijo za zupanfyh Gosp. stotuik je predaval o nekterih vojnih dienih
*)ln priimki, kakorSne naznanja pismo v p»ed?adaji „8oai«, Tajaikeg* daba aaia arnia^ OMfrotj irw4«atoToem tudi ne
nmtf\
Vh
(Kriegs-artikel) tje in sem je tudi stavil kako majhno vprasanje nato nam je preiital nektere pozneje izda-ce ukaze, med katerimi je bit tudi ukaz vojnega mi-nistra, da od sedaj za naprcj se bodo delili ,Vojaski liati** na odpust poslanim vojakom samo v ,mater-n e in jeziku" in ue vei v nemSkem, kakor je bila doslej splob navada. In kar jib je ze v rokah reserv-nikov v nerazumljivem nemskim jeziku in tudi v dru* gih narecjih, kakor smo se sami prepricali, se mora-jo takoj, a drngi ob prihodnji priliki pobrati in z dtugimi, ki so ? maternem jeziku tiskani, zameniti. Ob tej priliki nam je tudi razlagal, kaki uasledki so z ueratumljivimi neniskimi vojaSkimi listi, nasproti pa kaksna dobrota bode odslej za oas. Hvala Bogn, da so vsaj enkrat spoxoali v tej sadevi korist mater-nega jezika; da bi le se drnga ministerstva nato pri-sla! Vteku svojega poduka, je vsetej tako vedel se obnasati, da je sbudil rauogokrat obilo humorja, s ka-terira je tako rekoc" bolj gotofo svoj poduk v srce vsakemu vtiauil, posebno je tudi povdarjal obiskova-oje sluibe bosje in pokorstino iupanom in od njih pooblaaccnim oaebam. Nek reservnik nagovori gosp. atotoika nemSki,g, ga vprasa, „Od kod ate?* Odgo-yvr: ,li . . .* Nc, od tan ate, pa ne znate fee ma-terneg* jezika, ze vec casa hodim po svetu, pa se ne sramojem alovenski govoriti; saj nama je tekla oberoa na Goriskera zibel. fies, ponoani smejo biti Solkanci nad tako vrlim narodnjakom!        Janko.
S Krtta. doe 23. okt Ucit<djako drustvo za seiaasko-koraeuski okraj je imelo peto svoje letosnje zborovauje due 13. oktobra v Nabrezini. Dasi je bilo prav ugodno vreme, se je vendar le 18 udov seSlo. vendar &e temu ne cudimo, ker vsak acitelj ima t>e-daj o pricetku sokkega leta muogo posla. Predsedmk Anton Leban otvori sejo ob 10. uri dopoludue s pri-mernim nagovorom, recimo pozdravom in zahvali se tudi g. ucitelju Tomsicu z GoriSkega, ki se je blago-voljno k nam potrudil. — Potem piebere gospodicua Strukelj iz Komoa zapisnik minulega zborovanja, ki se odobri. 0. Anton KorSic iz Komna govori ,o di-sciplini in Malnnsti v narodni soli." Na glasovanje atavljeoe tocke so se skoro bre? debate spiejele.—0 dragi toCki: ,0 iuaterineni jezici in njega vaznosti v narodni Soli- imel je govoriti g. Janko Leban iz tokve. Ker je bil posledoji zadrzau zborovanja udeleiiti se, odMik se je ta toeka za prihodnje zbo-rcvanje.—Za to ga je odskodoval g. predseduik ter je govoril: ,0 vazuosti sotskih izletov s solsko mla-diao.* 3nev tega referata spada bolj v pedagogiCen list, zato tukaj omenim samo, da so se sprejeli do-ticm predlogi. Pri tocki „posameziii predlogi* sta se sprejela uaslednja: 1. Naj bi drustvo imelo raajame-secs svoj glavnt zbor v lomaji, kjer je srediSce Kra-sa. Duevni red naj bi se objavil ob svojem casu — 2. Drusivo naj si izvoli dopisnike za „Solou, ,Soeo", „SIov. Fared", .Ediuost", ki bi imeli poroC&ti o uLi~ teljskih zborib.—Ker so se stiije sami pouudili, izo-stala je volitev.—S tern je bil daevui red kondao. G. preds. zakljaei sejo s primernimi besedami.—Po do-kocSenem zborovanji je bil ob 1. uri popoluduo sku-pni obed, pri kterem smo imeli naroduo petje s kla-Yirjem. Po obedu smo si ogiedali uabreziuski kauie-nolom, in Se le potem smo se razsii, upajoC, da se maja meseca v vecjem §tevilu vidimo v Tomaji. Se nekaj mi je posebno na sreu.
V sedaujem veka je tako rekoc borba za sunt in zivljenje. Vse napeoja svuje moCi, bodisi ucenjak, trgovec aii rokod;kc, tako, da nobeden nima casa brigati se za druzega.—V tern so se vendar spoiazu-meli, da imajo vsi eno naCelo, uauiieC: ffnaprejltf Mi ucitelji se2anskiga - komenskega okraja smo uze davno prisli do tega spoznanja, zato smo si osnovali nuditeb>ko drustvo".—V druzbi je mod in napredek. To jasuo vidimo med liami.—All si bodo ucitelji go-riSKega okraja drugo nacelo iskali? 0 ne!—Saj sto-jijo pod ravno tisto zastavo. Da pa dosezete kaj teh-tnega, morate se zdru2iti, ker le v droibi je mod in Zivljenje. — DiuStev je v sedanjem casu sila veliko. Ucitelji se nioramo tudi za druga druStva brigati, a za nas je v prvi vrsti utiteljsko dru-Stvo uaj potrebnejSe.—Tedaj goriSki ucitelji na no-ge! Pomagajte si drug diugeiuu, da boste pretezko iialogo loze izvrsevali.—Nikdor vas ni prisilil uCitelj-ski stan, pa, ako si postal utitelj, je vendar tvoja dolzuost, da svojo nalogo vestuo izpolujujeS. Kako je pa mogude, da drug drugega podpiramo? Leyte pri-loznosti ni nikjer, kakor pri zborih uCi teljskih dru-fitev, kajti ona so Sole, kjer je vsak ucitelj in udenec ob enem. —Zadnja „soIa" je vas spodbujevala da bi si osnovali ucit. drustvo. To kliceuio vam tudi mi, kraski u&telji. Veselilo bi nas, ce sczdruftte; kajti tudi mi bi vas zadovoljno podpirali.—Z vcbeljem tedaj pricakujemo trenutek, v katerem se prvokrat po bratovsko pozdravimo. Tedaj: Bratje, naroda cvet, — Ves nas zdaj gl,da svet;—Cujmo zvesto;—Eden za vsakega,~Vsak pa za ednega—Stojmo trduol
Spectabilis *) II.
Iz Stanjela, 20. okt. Due 16. t m. biia je v Stanjelu veselica v spumiu ap. Girila i Metoda. Pri tej priloznosti se je odprla zopet uasa Citalnica, kale ra. je veL let spala spauje krivicuega. Naprosili smo trza§ke pevc**, .ker izorjenih pevcev v dcmaLen> kraji uhuamo. Dasi je bi! nepreslano de2, prtSli »o, kakor so btli obefali, in sicer s slovensko zastavo tiiaSkega pevskega drusiva. Povabljenih gostov je prislo pa le inalo gotovo zaradi tega, ker so niislilr, da pevcev ne bo. Program (petje in govor) vrdil se je prav dobro. Pevci so pokazali, da smejo na to drustvo primorski Sioveaci pouosni biti. Govoril je predseduik g. Klobovs. Naslikal je na kratko delovaoje teh 2 apusteljuov. Nista bila le oznuuttelja uaSe vere, temvec tudi pospi&tclja nase oajike, boriteija oa§e naroduosti. Prav in spodobi se, da jib castimo. Castili jib bomo pa naj bolj dostojuo, iiajlt>p5i spominek jiiu bumo po-stavili, l> nadalj'ijemo ud njih zaceto delo. To pa stonmo uaj laze, ce se zimzimo v fttalmci. Ker to, iz katoliskih Ci^opisov bomo spoznali, kako da so rimski papezi se zdaj ko nekdaj zasdtniki nase vere, nase narodnosti. Oivmtih bomo lehko btato, ktero mecejo oaSi swraimki na naSo cerkev. — Gospodar-ski iasopisi bodo nas poducevali v gospodarskth re-ceh i dalt priloznost, da priobfiimo, kar smo korist nega sliSaii aii brali i drugim. — DruLba izobraienih raoz, bistrila bo nas uni, blaziia nase srce, povod, dx se siri izobraienost, ozi surovost oastrga zaltbog se toliko surovega Ijudstva. — I kako ogojisce st hoC-e-mo iskali nasi narodnosti, kje buditi uaroduo zavest, ce ne v narodneni drustvu, v fiitalnici?!
Govor je bd vsestrausko iivahao pohvaljen.
Po dokonCanem govoru bilajeskupiia vecerja in zabava. Pevci so peli, napivale se razK&ie uapitnice, vsa druzba je bila kinalu v 2ivahuem razgovoru. Vse se je vrsilo v najlepseni redu. Prekmalu je roinul cas. TrzaSki pevci so morali odiiniti. ObljPbili so pa, da prvi iz'.et, kterega napravijo, bo vstaros!avoi Stit-ujel. Ko so od&i pevci, razsti so se veCiuoma tudi drugi gostje, z zeljo, da bi stanjelska citalnica rusln, cvetla in obrodila svoj sad. V to poinozi Bog!
Iz Kobarida, n. okt. (i/.v. dop.) Na§ trg v
narodntm obziru in med /ailnjimi; to kazejo uavadno na§i volilci, pa citalnica in njeue „best.'de". 0 vbcse-dabM K—skib splob m o zadnji po^ebej govortt je do-pis v zadnji „SociK. Prav I samo to prettravanje, to bvalisanje, to je uze od sile! Pri nas Slovencih clovek ne dobi z lepa prave, objektioue kritike v roke. (Tudi zuani „Joze* je teh mislij.) „Kesnica naj nad vse ti sveto bo"! pravi na§ Boris.
Zdaj se vrneia spet do prvega stavka: Na§ trg ni mej zadnjimi. Bes ne; vendar §e roarsikaj bi bilo lahko boljse v njein. Pri uasjevsak dan trg; ozrimo se po napisih na prodajaloicah f Tu je: Andreas U. (cemu ta koncoica?), tarn zraven slovenskega Kapha tudi ptistavek szum schwarzen Ribsel1* (Cemu to pri uas?) pa Se: „F. S. Hutmachei", pa „Job. G. Sohntt, pa „Geinischte Warenbandluug(!) u. Gastbaus S, D."T pa BBrettermag.iziutt (poleg slov. uap.), pa nnajboIjSe pride se le na koncu" dejai je aJoze* pa nGemischte Warenhandluog(!) u. Gastbaus J. M. Feb!baaJier(!)**>
Ves kaj, Kobaridec mi Ijubi, (meoi ue boi za-meril; saj sva bila vcasih pnjatelja, in prijatelj sine vendar kaj refii) lej, to ti ue „stoji iepo". Cemu ta made^? team tako skruuiti svojo cast, pa Cast uase-mu trgu ? Tozis vcaaih, kako se ti godi po kancelijab, uraduijab in drugih -ijab. pa sam, pa sum?! All ne ves, da s tern samemu sebi v skledo pljujeS? da sa-r.iega sebe po ustih bije§ ? Ves, da Judei nt na do-brem glasu, aii hoce§ biti tudi ti narodui JudeiP Ke-dor sebe, pa maternega jezika ne casti — tudi saiu casti vreden ni.— Se ve da kruh, to je! Nu, dobro, krub: pa povej mi, kateri so tisti Neraci, ki tebe i\-vijo? All so to mari: Kotarji aii Livcaui, Drezmdani aSi SmaScani? Ne, to so Slovenci trdega kremeua, ti na§i okoltcaui. In tedaj? aii hocc5 se svojitn napisoni ujim kijubovati? Da res, pa tu so Se drug — venanji kupci, pri katerih blago jeuiljes, aii jim ga prodajas. Kaj tako? njim za ljubo hoces zaslu^itt proklicano imeoo izdajavcevo? Spet ta stara siov. uapaka: to vklaojanje, to pouizevanje, kjer ga ni potreba! Tri sto namatanib I v svoji hisi se ne upaS gospodarja po-kazati! Kaj imajo pri tvojem uapjsu govoriti kaki Mayri, Mulierji ltd., ti nptuji bogovi"? Aii nisi tudi nekaj moM, ki za svojo cast kaj da?
Moj uauk, svet, proSuja — kar hofieS, je ta: Popravt to napako! Posuemaj diuge naie vredne mote. Giej g. W. spreobrnenca — 6ast mu I „BeseaV za best-do je bila pri ojem; pa si misii naS nio2: Slov. beseda pri meoi v dvoiani, zuaaj na zidu pa: Gastbaus...?! Tega pa ne, pre s to spako t In zgodiio se je; zdaj se lisci tamkaj na obch straneb: nGostiInica ltd/ — Posuemaj to Se ti in pa ti, ljubi rui Koba-ridec — reSi jo nam! Pa saj sem dejal, ue zameri, pozuaS me: Molcuti oisem moge) iu ne hotel I ____________             K—an.
, t        *) Kakor vidite, ta prodaja pogreSke, aii kali? Eupil^
*) T „Soei« ate Spectabilis L, pa ne zamente, niste v    kupitel  Moz je hotel imeti; .FeUhSncHer",  Pft se »a je spo-
wda • Spectabibiom v w9!t»,«                    Joze, etiiY«cf      tekaiio,                                              r v           fa ^
Politidni pregled.
Te*) dni je bilo na Dunsji poavetovanje skup-nega ministerstva in predsednikov ogerskega in tostranskega ministerstva. Prej ko ne so se do-govarjali tudi o moieh, kterih eden naj bi bil na-slednik Haymerlejev. Kolikor se dozdaj sodi, odlofiil se je na tern posvetovanji tndi dan, ktere-ga se ima priceti zborovanje delegacy. Zatfetek delegacijam — letos na Dunaji — je27. okt.
Mnogo jo pisarili nemSki nacijonalci o blii-nji krizi Taaffejeve vlade. Aii Taaffe trdno stoji, kakor doslej. To je razvideti tudi iz pogovora, kterega jo imel Taaffe te dni z berlinskim 5a-snikarjem. Taaffe je rekel, da vsled smrti Hay-merlajeve se sistem not ran jo politike nikakor ne spremeni. Pogoji prejinji veljajo tndi zdaj na zunaj in na znotraj. Jasno je da! lekcijo nera-skim nacijonalcem, ki bi radi videli, da bi zu-nanji minister vplival na znotranjo politiko, Po ustavi se godi pa ravno narobe. Zunanji minister se ne sme vtikati v notranje politique raz-mere, fpac pa vpliva notranje ministerstvo cis-in translitajsko na zunanjo politiko. Taaffe je tedaj miren, cesar ima vauj zaupanje, in on ce-sarju, samo cesarjn zvesto „sluii.a Toiiko ?e5a naloga slov. drz. poslancem, da se Taaffeju od-lo^no postavijo na noge. Ako Taaffe trdno stoji, naj se torej ne obotavlja majhnemn naroda elo-vonskema podeliti vsaj toliko, da mu bo moino poSteno razvijati se. Poducen je torej pogoror Taaffejev tudi za Slovence.
Bar. Korb-Weidenheim, prejSnji kupCijski minister in sedanji namestnik moravski, je v Bran n Joma umrl, ko je bil v gk'diSai. Mo2 se je bil Taaffejevim nafielom udal, in po dol-gem casu je bila za^ela sreSneja doba kazatt se zatiranim moravskiin Oehom. Oni toliko liujse obdutijo njegovo prezgodnjo smrt, kolikor bolj ga ozmerjavajo §e rb njegovi gomili nem§ki na-cij onalci.
Ncmskim nacijonalcem nil gladko ne teLe z nubiianjeni udov za nemSki klub; razdvojili so se: in sami sebi oditajo sebicnost.
V  deL zboru pemskem je bil Herbst za-vratno, to je z najveco zvijaco napadel Cebe in sosebno tudi vlado. Eieger rou je mojstersko od-govoril v 2 besedah. Mladoceh Gregr je pa tudi ob tej priliki postopal neprevidno, ker jc bil dal Herbstu priliko, da je svoj zoic razlii nad sedanji m sistemom.
V  Dalrnaciji so se novinci brambovci mir-no nabirali doslej.
Na Srbskem bodo vendar neke spre-niembe v nnnisterstvu.
0 Bolgarskem knezu se slisi previdno po-stopanje. ki meii na sredo narodovo.
Rnski enr se bo dal kmalu kronati v Mo-skvi, kjer delajo velike priprave za to sveeanost. Se vedno se govori, da prideta skup kmalu car in nas cesar,
Papez je sprejel ital. romarje^—kakib 2000 v cerkvi sv. Petra. Bilo je skupaj zbranih z ro-niarji okoli 9000 ljudij.
Papez je slovesno povedal, da je v Rimu brez svobode, in da od svojih pravic ne odstopi ne on, ne njegovi nasledoiki; zato pa naj bodo verniki trdni.
Gambetta ni se minister, pa bo prej ko ne kmalu; upajo i njim srede za republiko. Mi o mozu, v kterem se pretaka jndovska kri, ne pri* cakojemo dobrega, kakor je ni bilo pricakovati od prejsnjega angl. ministra Disraelija. Franco-sko ljudstvo je razkadeno na vlado, da je tako slabo skrbelo za iivei vojakom v Afriki.
V  Afriki ni ie mirn ne v Tnniziji, in tudi v Egiptu so samo kolobocije, iz kterih se ne bo lahko izmotati.
Anglezl uganjajo nevarno politiko z Irci; ljudstvo je razljutjeno zarad zaporov, ki so se med njim izvrsili.   ___________
Pregled tega tedna.   Ear se je poslednje mesece ngibalo,  potrjevalo in zanikovalo, se je vendar zgodiio.  Ital. kralj Umbert je pri6el'Y« ^ U 2M9iene ItttiUtt Ur.
6eraj z ital. kraljieo Marjcto (Margherito) obi-skat naSega cesarja na Dunaj, Na Dunaj je pri-sla nala§6 za to tudi na&a cesarica z Ogorskega in cesarjeviS Rudolf s svojo viso.io suprogo je tudi doSei na Dunaj iz Pragc. Drugih ndov iz cesarske hise in diplomatov je tudi zdaj muogo na Dunaji. Po vsem tern sklepajo, da je shod kralja Umberta s cesarjem Franc Jozefom po-litifine vaznosti. Sprejem je sloveseu, in kaze I vsaj na prijateljstvo obeli vludarjev. Veliko ne I prieakttjemo od tega shoda, da si'lcaSe na dalj-nji mir v Evropi, Mi bomo gledali na dejanske razntere v Ifcaliji, in po teh se bomo ravnali. Rajsl bi .bili videli shod naSega cesarja z rus-kim carjem, kteri shod se je odlo/il neki do spomladi. Tega se Ogri in naSi Nemei vesele, to pa je za naie staliSde do vol j.
Dei. zbori so za letos koneali svoje zbo-1 rovauje* V Kranjskem ni slovenska manjlina nic" dosegia, se kraetijske sole ne, kakorino ima na-sa majhna dezelu! Pa o zborik "pozneje Se kaj. Delegaeije so se vceraj odprie, Iz naSe de-gele je letos ud delegacij dr& poslanec dr. J. Tonkli.
V delegaciji avstrijski je izvoljen za pred-sednika Schmerling, za podpreduednika pa Hohen-wart, Schmerling ni mogel drugale, da je indi-rektno mahnil po Kusiji v svojem nagovoru. V ogerski delegaciji je predsednik Karamol Hay-nold, podpreds. Ludvik Tisza.
NemsJd klub menda ne ozivi,   kakor se je Le naprej videlo. Aristokratje avstrijski ran von- I dar ne morejo pristopiti, izpoznavSi njegov po* men in njegove namere. Drz, poslanec bar, Wal-ierskiwhen je ocJtno izrekel pred svojimi volil-ci, da nemiki klub gleda samo na nera§ko na* rodnost, ne pa na obstoj Avstrije. V programii | Bismarkoveni so polcg avstro nemSkih defcel tudi | Pemska in bolj ali marij slovenske pokrajine, To jsahteva geografska lega itd.; torcj bi delal ncm-Ski klub, kakor je pojasoil bar. Walterskirchen, po ia davno napravJjeuera veliko-nemskem programii.   Prav, da so se pokazali gospodje, ka-korSni so.
Dogovori s krajinskimi gosposkami o spo-jenji Krajiue so koncani; vrSili so se pod pr?d-sedstvom baaa v navzocnosti vseh sekcijskih u^-fcelnikov, vse je slo prav gladko. Sklep je ta, da z novini letom pridejo opravila vseh trek krajinskih sekcij na hrvasko vlado in na vise sodnije; krajiuski uradniki ostanejo vsi v svo* jih sluzbah.
V spodnji zbornici ogrski je financni minister grcf Szapary predlozil driavni proraeun za 1. 1882. Stroski bodo znesli 327 milijonov in 111.270 gold., dohodki pa le 301 milijon in 445.728gld.; oraj bode prinianjkljeja 25 mili-jonov in 665.542 gold. Lepo gospodarstvo ma-gjarsko!
Na Kem§kem so te dni volitve in nude agitaeije tudi proti judovskim kandidatom.
Na znanje.
Vse one rodoljube, katerim smo poslali 41. &t. sSoSe* s priporoeilom, naj bi se naroeili, in niso dveh zadnjih Stevilk vrnili, smo vpisali med^naSe narocnke. Ob enem jih prosimo, naj o priliki blagovoljno posljejo narocnino za ta fcetrt leta v znesku 1 gl. 20 soldov. Tudi nase stare narofinike vljudno prosimo, naj skrbe od-poslati zaostalo narocnino.
Opravniitvo sSoLe.K
Domade stvari.
BSodetf zadnja Stevilka je bila zase2ena zarad vee>ga dopisa »iz Istrije*. Dopis je ozr.aceval do-godke v Istriji.
GoriSka ditalnica bo 3. nov<?mbra t. 1. ze preseljeua v novo stanovanje na Tiavniku.
Duhovske spremembe. 0. g. Golja Jos., doz-dfij vikav na Ponikvah, je Sel v Karone pri Kobaridu. C. g. ^uidareiC And. mlaj§i, dozdaj koop, \ MoSi, je
¦
premcSSen za lcoop. na Senvisko goro. C. g. Quaglia Alojz. je postal I. koop. v Ogleji. t. g. Pavletifi Got., novomaSnik, je M za poraofinika v M'»fio.
GoriSke kopeli, ki so bile dozdaj izrocene v najem, prcvzame s 1. nov. gori^ko mes(o v svoje roke pod posebnim nadzorniin odborom, v kteifm bodo se-deli-gg. Ciistofoletti, Gusser dr. Percy in drugi.        ']
Skupni racun gmiSkoga n»esta, za 1882 se je potrdil v HtareSinstveui seji 12. okt. po piedlogu en. ods.ku. Ta raCuii ka2e 254617.72 gl. dohodkov, 251512.92 gold. jsu-ofikovr—Oitauki'- aktivni zoaSajo 15206.92 gl., ostanki |>asivni pa 29412,66 gl.
Birma bila je 17. in 18, t. n\ v Kormimi. Fur-lansko l,ju«lstvo se je toliko gnt'tlo in rule, ko je hotel priti «;i vrRto *»dt»n pred drtigim, da bo pnSli v hramu bozji-m, kakor smo slikli, do ue.spodobnega tepe^a.
19. t. m. bila je birma v Biljani v Brdih; otrok je bilo birroanih kakih 500—600. 20. t. m, je bila v Kojskem.
Surovost v Biljah. Ko sem so pred^adnjo ne-deljo ob 10, uri zvecer vratal iz Dornberga skozi Bilje v MiruO) uapadli so me taroo&nji najbrzo kmeftkifan- | tje a kameiijem tako,  da so mi  voz  uoikodovali in j po srecl ni meoe nobuden kameu ztulol. Zulivuliti se imam le svojemu iulomu konju, da sem uiul.              |
Res zalostno za obcino, v kateri ni po^teaemu cloveku varno po noci voziti set Pa tudi po duevu so se prav tarn taki surovi clnt pripetiii.           Y,
V  nedeljo so zafiele poleg italijanskib pridig tudi slovenske pridige v prvostolni cerkvi v Gorici, in si-
cer za vse svete,
Gr. Ed. Oohn, izraelit, rojen v Nikolsburgu, ki je zivel kot kupec nad 40 let v Gorici, i je umrl v | nedeljo tukaj. Xnpustil je neki nad 150000 premo-zenja. Imcli so ga za poStenjuka in dobiotnika. Od premozenja, ktero je zapuntil svojemu sttidniku, je odlocil 5000 gl, ljudski kuhinji za uboge gori^kega mesta, 1000 gl. zapu^ci'mm otrokom, 600 gl. mestuim ubogim, po 25 gl. pa vsakemu diuruUtu tukajSnje vi» §e in okr. soduije
Glasni glasovi wEvviva V Italiatt itd., o kterih smo on dim iz (iorice poroCuli, so imeli ven-dar n<5koliko ncprijctiicga za one, ki w mislili, da iz viiia ue govori ve6 resnica. Kakor smo sliSali, so do-bili trije onib resnicoljubov—retsiiicoljubov v tern zmi-slu, da so na glas govorili, kakor so mislili—-nekoliko temncga stanja. Eden mora scdeti v neprljetni tem-I nici 3 tednc, drugi 10 dui in tretji 3 dui. Kakor je \t, poroclla posueti, so posebui vztoki vplivali, da niso za vefi C-asa obsojeni.
V  SemeniSde je stopilo letos 7 trMkik abi-turijentov, z GoriSkega pa 10, in bo letos bogoslov-cev v centr. »emeniLei v Gorici nad 50.
Q. dr. Jegii6, uarodnjak in v obCe izvrstna I moe\ je projel iastuo mesto tajoika in kanonika nad- J Skofije v Sa Ajevu.
Ozm ailo. Razpisujejo se s tern 4 dezelni Stipend iji po 200 gid. za dijake z Gori§kega, kateri so I doviSili srednje ii; stopili v visoke Sole. Pri podelitvi j se bo gledalo na to, da dobita te sVipendije dva di-jaKa slovenske in dva italijanske narodnosti. Ce bi manjkalo dijakov izmed ene reienih narodaosti, sine se nakazati Stipendij dijakom druge narodnosti. feti-pendiji se bodo izplacevali v Stirih detrtlctuih odpla-cilih na pro§njo dele^enca, ki mora izkazati, da je vpisau v vseuciliScno matrikulo in pozneje, da |obis-kuje ufrhSce.
Dotifine proSnje se imajo podati de^elnemu od-bora v Gorici pismeno do konca tek. oktobra, in naj | se jim prilo2ijo sprifievala zrelosti uboStva in vpisa v j eno izmed visokih Sol.
S Krasa, 18. okt. Predpreteklo sredo je gorei j senik na Vel. Dolu, na katerem stalezaladva vinje-na mladenica, eden je uSel, a drugi 21 letni je ne-srecno koncal zivljenje v plamenu; kajti vsled pija-nosti si ni mogel pomofii iz nesrecnega lezi§6a. NaSli so ga dva dni pozneje v groblji, katero so razkopa-vali, Tudi v Tomazevici zgodila se je pret. teder.* straSna nesre5a. Zeua kacib 40 let stara smukula je murvovo listje, in pri tej priliki naslonila se preza-upno na krbek murbov vrh, kateri se ulomi, ona pa nesreeao pade na glavo z drevesa, ter oble2i mrtva. Onesrecena ostavila (zapustila) je soproga, kateri ni pri Sisti pameti, in Sest otrociCev, kateri so pomilo-vanja vredne sirote.                                 x-ifieviC.
G. Teuschl, drz*. poslanec triaSki, tudi iz „So-(Sett ^e znani zagovornik tvi. vlade, si je zopet ohla-dil sree s tern, da se je pred svojimi volilci znaSal nad Taaifejem, €eS, da pod njim se pospeSuje slovan-stvo ali prav za prav, da se slavizujel Ali ga ie te-zala ta „resnicau ???l
Tr^alko polit. drugtvo sEdinosta in dolin-ska cltalniea postavite v nedeljo 30. okt. t. I. ob 3" popoludne ^spominek* tabora 27, okt. 1878, ter pro
slavljati ta dan s petjem triaSkih in dolinskih pev-cev, sreckanjem na ve6 dobitkov, govori in zjrefier z obfcnim zborovanjem polit. druStva BElinosti.fl Pripra-ve v spodoben sprejtui B. gg. gostov delajo «e u2e ve6 dui.
(Po slovesnosti bo javni qhtni zbor polit. dr. ^Edinikiti", na kterem se bo razpravljala iresolucija znrad zidanja nove zeleznice, ki bo vezala Tret z not:ai!jo Avstrijo po najkrajsi poti. Potem bo vo-litev prerisednika, 9 odbornikov in 9 namestnikov. TJr.) Kadejati se je p. n. obCinstva iz bliznjih innloljujih krajev, Tkiif uajuljuauepe vabi CitalniSki odbor v Dolini.
„Slovausk©mu NaroduK je od 38. t. m. za-
fcisno prtivxel glavno urednistvo g. dr. Ivan Tavcar.
„Sloven3kega Gospodarja" predzadnja St. od 11. t. in. jo bilazase^enazaradsestavka; „Cujto, kaj naSi koroSki bratje venderle imajo)4 IzScl Je drugi natis.
t inpnXk Potodaik ? 8v. V^du nad Ljublja-no je umrl po noci od zadnjega petka na loboto za srCno kepijo. Bil je vrl narodnjak in jako blag go-spod. Blag mu spomint
Bkof Vertin, rodom Slovencc, rojen v Cmom-Iju leta 1844, priSel je iz Ameriko zadnje dot v svo-jo domovino. On ima svoj wM v Marketu, v drlavi I Michigan. 17. t. m. se je odpeljal iz Trsta v Rim.
Minister dr. Prazak je z ukazom od 6, t.
m, zopet iz groba poklical slovenski jezik in mu pot
odprl v vse sodnije vseh delel, kjer Ijiulstvo «lo-
venski jezik govori.  B tern ukazom so prcklicani oui
I razglasi, ki go na Kranjskem in Htajarskem prepovo-
I dovali s sodnijami obfievati v slovenskem jeziku. „$w,u
opominjajo vsled tega:  Pi Si to in dajto piaati
po svojib advokatih vsa pisma alovenskil
Vi, gospodje udvokatjo, pa ne zabite „Juridisch-poti-
tiscbe Terminologie lUr die slavischen Sprachou Oster*
reichs"—ktero deio je priftlo ua Dunaji aa svitio le
I leta 1853.
G. Desohmann, znani pesnik „prokletih gra-bi'lj", je imeuova) slovenske iasniko s skupuim ime* nom nSchmutzpiessett.»«-Mo^ je takd strasten renegat, da se je zmotil z adrcso: hotel je najprej reel, da kakor Schmutzpresse se valja ouo Lasopisje po bla-tu, ki sluzi njegovi stranki. Opozoriti ga je treba ua to zmotol
Stotnik Pakid, vrl mo2 in poSten narodnjak je umrl v Ljubljana 14. t. m. Naj v miru pofiival
Na razstavo in premijiranje goveje divine V Kranji je bilo okoli 100 repov lepe divine doma-Cega in Pincgavskega plemena pripeljanih. Najpovemo ie to, da je bil od si. ministerstva kmetijstva poslani gosp. profesor PovSc jako zadovoljen z napredkom uaSe domade govedoreje.
SlovenS&na v Terezijanski akademiji se do letos Se ni poducevaK Letos pa so se oglasili Stirji jurist!, trdi Nemci, ki bi se je radi uclli. Vsled tega je vodstvo brez odloga uvedlo poduk v sloven-Sciui; prihodnje leto pa se uvede k4 predmet za kranj-ske stipendiste.
Domaca obrtnija na Kranjskem. Znani podvzetnik gosp. Luka Tavcar v Ljubljani je ni davno izvrSil nekaj, kar je na Cast ne le njeinu, marvec* nasi domadi obrtntji spioh. Due 24. avgusta je namred prevzel 22 vojaSkih barak za Mostar v Hercegovini, zdaj pa, to je Cez 5 tednov, so te barako uze vse gotove in so se nalozile ua ^eleznicv, da se odpBljejo v Mostar in tarn postavijo. Lesa se je potrebovalo okolo 50.000 km., in vsega je pripravil tukajSnji tr-govec gospod Hren v ravno tern kratkem casu. To jo puC naglo delo in lepo spricevalo naSi domaCi o-brtniji.—Za nadziranje in vOdstvo tega dela je bil z. Mostara sem poslan poseben izveden in^enir,
Zanimivo naznanilo o sredkanji od Samuela Heckscherja, senr. v Hamburgu se nahaja v danaSnji Stevilki naSega lista. Kakor tudi drugod poro&yo, je ta hiSa zanesljiva in je poSteuo izplacevala dobljene zueske tudi po naSih krajih.
Sprava med aEdiuos<Joft in aSo€oB.*>
Ko emo pred tedni svetu nekoliko pojasnili, kako politiko nganjajo na Tr2a2kem, gororilo jo urndniStvo „8o?e" samo na svojo roko. Ono je bilo prepriSano in je So prepri-finno, da s takim postopanjem, kakorsno se jo lotos mnogokrat razodevalo v trJa§ki „Edinosti-\ nc aa*no no pridemo da^je, nmpak si Se pozitivno Skodujomo pri vladi' in nasproti vladi, pa tudi nasproti na&m ao3edom. Urednistvo „SoJo" jo bilo zadnjo, ki jo svotu na kratkem nazuanjalo, kedar so j« ',Edinostu pregreSila proti slovenski obCe potrjeni politiki. U-redniStvo „SoCea jo vedelo, da „~Edinost<( nam podtika sebid-lie namene, in J«ato jo ob kratkem grajalo So le potem, ko so ze drugi list! „Ediuo8Ullj oSitali neprimerao in cudno obn&ianjo.
*) Ta Qdgovor je is zagesiQuo „So^.H                 Vv,
JO nuo taktiko „Ed." tanaln ixpoznali  jb 6c. bralcem nap eirej povedali, kaku bo nam „Ed." odgovarjala, cc ji ne-Ijub© reanieo povenio in naaledke njene politike ozna&mo. Zarea je t zadifiih 2 itevilkah prineala podvojeno doyoq doi-s>,odpriTO' „Sociu, ktero je, kakor prati, po nekem na- . tljoftji Se prikrajsala, V toj odpravi nin je zares odpravljala, t all odprarila nibakor.   Kak6 bi mogel kdo roamco odpnnta, : po n/vec jo prekriie,  pa §e to  se „Edinoati" m  ptarecilo. Braid „S<»6e* in „Edinosti" stvar aami labko prcaodijo. „Ed.
ae ia pecala boij x napaai na rfww.HHw p» """ . w" vnutvno. Tako je delala prej, ttki bl delala tudi odalej, ko [ hi ji & nadalje kaj ocitali. Rekli smo ie, da neki njem delavci : ac nepoboljjljm, pri iem prepricanji bomo morda morali o-atati tudi nadalje. Upamo pa, da smo obft atvari konstiu z raxjainjevanjem, kak& jc „E<L" vaaj to leto in doslej posto-pala. Tudi' Edinoati" zaupam©, da ae ne bo vec pregreaila toliko na one atrani, na ktere je bila dozdaj xarea hud6, hudo aabredla, ako pomujimo podediee take politike, Varovala s« bo, d»fii ia* nted delavei c kr. nraonike, ki morajo tr*. vla-di wuproti boU aH manj moleati. Kekih ftapanov ae ve da ne bo labko grajala, ker je nekako tudi denarno odvisna od ajih. Zarad tefa nam tndi poniJnoat priporoia nasproti au-paaoa,  Id to a* navanii po* in v naaprotji a alovenako po-
,,Ed.M nam v blttvu enegaatavka »»}il;fr citeb ni morla ovreci, glede na xadnja naie ocitbe. Ona m aklicojo a* dr. Bimka na t«q liatov, ki so goTonk ? njewm mUlu. to ae ve da! „Tribflne** na Daoaji no «oreTc-dati vaake lokalne atari, ki ae dogod* ˇ naiih oddaljenih ko-tlb, aajmaaj tedaj, ko ft* ©bjoktivnega porofiafalca mma u doticnih krajev. Y slovenske liate. ki so „Ed.« ugodna po-ro&la aprejeli, ao porocali pa sami MEdinostni«« delavci all vaaj njeni intimni prijateUi.                                                .,    t
„Sd." trdi tudi zdaj, da dr. Bisiak ni bil potrjen pmkrat ix polit vxrokoT. Dobro! Oa je imela pa zdaj „Ed.M naravnost poalati r dai. xbor trialki,  da bi bili njegoTO drugo ; isToliteT Tsaj verifieirali tri.   ita.liamssimi! i Vsaj toliko pogama bi bila moral* iraeti, in potem bi bill wi j SloTend in drogi narodi sprerideli predrxco^t laikih prena- j petnexeT. Yideli bi bili predrxnost teh in naaled- , nopostopanje  trzaike *Wde!   „SQ«a'« bi se bila ; potem 1tEdinostiu in dr. Biziaku Teaela poklonila in spodobno t nriklonila, kakor xe spodobi ocim, kikomu krivieo prakhfiejo. Tako pa tega ne moreno storiti — ial nam je  xarad naroda samegat   Italianissimi ae namree ˇ tri. del. xboru se zmemli   : nisd xa poloienje mandata dr. Biziaka  p->   dragi njegovi   ' izToIitTi.   Izvolitve se morajo namrefi t zborih samih najproj  I potrditi, in ker je dr. Biziak odlolil mxndat pred njegovo po- j trdwijo, prestopili ao italianUsimi t dei zboru tri. gotovo s | potmehom na dnavni red.   Tega ndarea Vara ni bilo potreba, j U st« bili ramdi takd,  kakor je narod gototo  zahteral od Vas. Zato ste naroda slabo pomagali, in dovolj o tern!
„Ed.« nas slika, kakor da bi bili mi med diTJaki ro-jeni in odgojeni, xat6 ker smo povedali njeno obnaSaoje profci tri. namestaiku dolgo potem, Jco so *o ie drogi slov. listi grajali. „Ed." graja „3oftou, kakor da oi ona kdo te kuke psovke kovala. to rsaj trikrat je ponathnilA eno in isto psoTko, ki ae je nahajala t enem nasth li»tor. Ootovo^ zato, ker drugega ni mogla najri. „SoLini" brolci dobro vodo, da ttvari oxnadujemo, kakor so yredne, in upamo, da Se vedno v mejah dostojnoati. Boiali ne bomo nikogar, kedar greSi proti obde pripoinanim naielom I Sicer pa naj pogleda gospa „Ed." v avoja predala, n. pr. samo v St. 24, 25 in 27 tega leta, in bo videla, kdo stare suffixe oiivlja. „Ed." namkritikuje nase aestavke, ko so ie le z a6 e ti! To je tudi njena meto-da. Njena raetoda je tndi to, po jndovsko se izgovarjati. Mi smo rekli, da je grajala kraake zupane prepozno; ona jo je pa zasnkala tak6, kakor da bi bili mi trdili, da jih sploh ni grajala! Koga bocete alepiti s takimi preobrati?
NajrajSa se pamudi„Ed." pri votitvah na Goriskem, ker je „SoSa" propadala a svcjimi kandidati. TAi s preteklostjo pri „Soiiu nimamo oprariti niCesar, vendar pa vemo toliko, da je „Sc&i1' postavljala tudi prej take kandidafe, kterih seji ni nikdar sramoTati ne pred domacim, ne pred tnjim svetom. Ona je postavljala zakandi-datepo&tenjakein od vlade neodvisne moia-ke,integaprincipasejedrLaIado danasnje-g a d n e. Ako so pihali nasprotni vetrovi, ako je vlada pri-tiakala, ali ako so premagavali Ijudsko prepriCanje taki do-bieki, ki so „Sofiinim" nacelom manj reljavni, ni „Soca" krira. ampak nezrelost ali slncajno zbega-n o 91 ljudstra. „Ed." ima veliko ve^elje, da je" „Soca" letos p>'opadla s kandidatom STOjim /a Tominsko. fraSam^ gospo «Ed.", ali se ima-„Soca'-( sramoratt svojega kandidata, ali ne mora temvec Jalorati v intere3u narodorem, da ni prodrl od nje postavljeni kandidat? „3oca" ni kriva, da ni zmagala, am
pak faktorji, ki na Primorskent zdaj t §kodo naio zmagajejo, ce se mofao ne upremo. Sicer je pa tudi nasprotoi, ne od „8oLe" priporoSeni kandidat leto3 hodil pot  drdgih   slov. poslancer,
in Skoda se dozdaj naroda ni zgodila zarad tega. Da je bil lani ixroljen za poslanca t drz. zbor kandidat, kteremu jo ^Bd.u jamo kopala, tudi ni na skodo naroda.
„E<LU je ponatisnila iz „S1ot. Naroda" nekaj Yrst, ki ao nepremisljeno napadle „8oco" r'zmisla „Ed.u 6lan-karjn „81."Nar.u je bila alia lax, kakor. da'bi se bila „So&a" Kadttji ias pe€ala z dezelnozborskimi Tolitrami na Kranjskem. „3ofia" jetQlezseistidanzarrnila, in „SIot. Sar." je moral na to molcati, kar njemu slozi il\ Last. „Ed." je videla V88 to, ker se je zgodilo veliko prej pred njeno „o'dpra-vo", in vendar je moUe preklicaao laz ponatisnila. Ali ni to jndovsko? Gospodapri^Ed."! Yi specijalno uredniStva „SoLe'v ocitate jadovsko odgajo, nalovljeno iz judovskih casnikor. Mi na vemo, kod ste lovili svojo odgojo, svoio taktiko; toliko pa smo se vendar naucili iz judovskih casnikovr da vemo, kje Be postopa po judovako, tudi, kjer ne delujejo jadovsTii delavci. In da smo v „Ed-u doslej mnogo judovske taktike zasledili, nam je zal, zato, ker je naiema ljudstvu nevarna, in ker na-posled njeno neprijetno odkrivanje nasemit lisfcu kot sosedu najvei prostora krade. Greh rodi greh in Skoda skodo; to bi morali v prvi vtsti delavci pri „EdinostiM vedeti.
,,Ed-u je prinesla vest, da je ne bomo vec „napadali". Tega nismo storili nikdar, ker smo samo krive poti grajali. TJredniStvo „8oce" se drzi stvari; drzite se tega n&cela, in kakor smo rekli, sprave ni potreba, ker se po taki poti sogla-sje'ne razdere nikdar. Eritika mora biti dovoljena, ali naj bo stvarna, in hodili bomo sreSno pot v napredovanji, kte-rega nam je povsod toliko' potreba.
Bodi nam v to vsem sreSa mila 1
:                 UredniStro ^oge".
ozdravlja pismeno apecijalni zdravnik <li\ ZOlli^ell v Draidanih (Dresden, Sach sen) 2a ?elike .vspehe (80Q0) velike medalje znanst. dru§t-v Parizu.
Glavni dobitek ev.
400.000 mark
ali
500.000 lir
v zlatn.
Kaznanilo srece.
Dobitki
garantuje
diLava.
Valile k K<etezitvi iafcHxih inn «* velikea izsreckaRJi dthitkov, aanatevam* oi hamkiirike driave, in se m»ra
mark 9 milijonov in 100.000.
V teh NgodRib treekanjicv ki obaegajo po pregledo, samo 100.UQO lozov, pridejo na vrsto ti-le dofettki:
Clavfji dMttU ev. !••.•*• Art Mark
1 dobit. a mark 25M.OOO 1 dobit. a mark 150 0001 1 dobit. a mark 100000 1 dobit. a mark   60.0(H>
1  dobit. a mark   50000
2  dobit. a mark   40.000
3  dobit. a mark 30.000 1 dobit. a mark   2S.00O
4  dobit. & mark 20.000 7 dobit. a mark 1500O 1 dibit, a mark
23 dobit. a mark 3 dobit. a mark 3 dobit. a mark
12000 10.000
55 dobitkov a mark L000
5 dobitkov a mark 48W
109 dobitkov a mark 3001*
212 dobitkov a mark 2000
10 dobitkov a mark 1500
2 dobitkov a mark 1200
333 dobitkov a mark 1000
1074 dobitkov a mark   500
100 dobitkov a mark   300
49 dobitkov & mark   250
60 dobitkov a mark   200
100 dobitkov a mark    150
29115 dobitkov a mark   138
td. itd. v vaem 50.800 dobitk.r
00001 ki izMejO v 1 delih v nekoiiko meaecih.
PrTO izsreckanje je aradM OdlOceat in eai izvinii loz staae mho |old. 3.50 1.75
cetrt
in jax razpoSiljam t»> td driave garaaiovaiie laze (na pro-mese) tidi v naj dxljnjejie kraje proti vpoiiljatvi v |tlo-villi, najprikladniSc v frankovaatb pismib. Vsak udeleie-nec dobi od mcne 7astonj z iiviniai iozoat tudi izvlrni preojed, preskrbljen s peSatom drJawalm in oeposrednc po izareftkanji uradno razkazalo, in ni treba za to praSati.
izpla(ba In po§i!jatev dobljenih zneskov
iz vriuje naravna«tinRt|loudelezenc»m in vRajv>eitajaosti, U»"" Vaakotero praianje naj sn napravi po poitl all •
fraakovanim pismom. 0f Oni,  ki ae hoeejo udeleiHi sreie, aaj ae za to pot
oglase
do 31. oktobra t. 1.
ker je cas izsreckavanja blizu, v popolstem zaupanji pod naslovom:
Samuel KeolsLsoher sexii»„
Rank- & tVechselhaus, Hamburg.
Kiizpis sloibe.
V Bovcu je razpisana slu^ba za obfrnskega tajoika. PJaCilo je 400 gl. na leto, tajnik morit biti slovcnskega in nemskega jezika popolnoma zmoien in neomade^evanega zadr^anja.
Pro si I ci naj se oglase pri ttikajsnjem obL. nafielstvu v §tirih tednih.
fopamtvo v Bovcu dne 17. oktobra 1881. 2upan: Jonko.
NAJBOLJA IN NAJCENEJA
Q6LEKA ZA &0SFQBB,
de6ke in otroke, suknje za gospe,
Waterproof ia simski phsci [iolmaii
dobivajo se zmerom v najveLem izboru
flfi. STBllllTjl T 6ORIGI1
poleg skofijske palace.
Ondi tudi   vseb vrst  obleka za p. n. duhov§6ino, raznovrstne naprave,  ka- , kor plasci za dez.  kterih voda  ne pre- ' moci, najboljsi izdelek, gomase.   popotni kozulii, lovske «uknje, mufi za dame, po-potne kape itd.
Narocbe se po meri takoj in elegatno ' izvrsujejo.
Mustri franko, kdor jili 2eli.
GLASOVIRJI!
Glasovirji, ze rabljeni:
od Schott-a po 180 do 230 gold, od Riedl-a   po 250 do 300    ,. 2 Boesondorfer-jera po 450    „
Cisto uovi: Kutschera, 1. vrste 430 gld. Hayer,       1. vrste 450   „ Pri g. F. Dragatin-v, v Gorici, via Morelli St. 12.
DUNAJSKA
sum n n in m
isfie zastopnika xa
UU I DOM BOSK
Ta mora bivati na tnkajsnjem mestu,   imeti   dobro ime' in zadostno izvedenost za ta posel.
-----Jfa pltmenit praSanja odgovarja postrei&Jji^o: Go»p.
Jakob Ilerschau. opravnik Hsta eNeues Wiener-Tag-blatt" na Dunaji.
TemeUlta pomod vsem, ki so v ieiodci ali trebuhu bolni.
Ohranjenje zdnivja
npulanja so vetjim delom na t'tgdenje ip snaJenje 80-kroviee in krvi in na pospeftevanja dobrega prebaf*
Ijei^Ja. NnjboljSe za to sredstvo je
iJivljenski balzam |ir, Roaov odgovarja popolnem vfli:m torn zahtevam; isti pzivi vse prebavattje, nareja zdravo in iUto kri, in truplo dobi svojo prejlnjo mod in zdravJB zopet, Odpravlja vse telko prebavanje, oso-bito giijus ao jedi, kislo riganje, uapetost, blje-v.inje, krL v /elodci, zaslinjenogt, zialo zllo, pre-Obtezmje zelodea z jedili itd., je gotovo in dokazano domafic Bredatvo, ki ae jo v kratkem «aradi svojega iz-vrstnoga uplivanja obfie razlirilo. 1 velika aklenica 1 gl., pol sklenlco SO. kr.
>'a stotine pisem v priznanje je na razgled pri-pravljeiiih. RazpoSllja se na ft-anklrane doplse na vse kraje proti pobtnemu povzetju srot«, Spri^evalo.
Zc blizu 20 let bolohnm na zkti Jili, v ialodou, na (lihan.it in v»led tojja trpiin na ZADlinjonoaU, znprtji in drujtih bftlo^nih. V toj voliki stiski rabit *im nekaj {•H»a Bdr. Hum ^ivljenski balzain* g. lokurja Fragncr-ja v Pragi, in ta bul^ttn mi je zelo pomagal, zarail tmht ga botahnemu Clovenatvu ne inorom dovolj priporo&ati; konecno opotnnira tudi, da jo zelo trpeia moja h5i na bledici in na krvi, »zivljenskim balzamom pa ae jo m-dravila popolnem. To potrjujem po dolinoati in kakor zahteva resnu-a.
Ilr. pi. Sturtenwant, Bad Qiebio-henatein bei Halle a. S., Provinz Sachsen.
MT SVARJENJE! -*f
Da se izogno neljubim napakam, zato proaim vae p. n. gg. niiroCnike, naj povsodi izreCno dr. ROZOV ilv-Ijenski balzam iz Iukarne B. Fragner-ja v Pragi za-htovajo, kajti opazil sem, da ao naroSniki na ve6 krajtb dobili nouspeSno zme3, ako ao sahtevuli samo zlvljenaki baizam, in ne izrefino dr. Rojovega zivljenskega bafzama.
Pravi k hm m\\n\\\ hltai
dobi ae sarro v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, lekarnu ,k firnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergassie Nr. 205—8 V (U)KK'l: <i. Cristofoletti. lekarnWar: €L B. Pontoni, b-karnifar. V OGLEJI. Dantaso d'EUa, V TKSTU: P, Prendini. lekarnicar; ii. ForaboscUl, le-karoi. ar J. Serrn-.allo. V ZA.QRBBU; Sigm. Mttlbach lekarnicar.
Vbo lekarne in vedje trgovine z materi-jalnim blagom v Avatro-Ogerakej Imajo zalogo tega zivljenskega balzama.
TAM SE 1XTDI DOBI :
Prafcko domade msusilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se zenam prsa vnamejo, ali atrdi^o, pri bu-lab vsake vrst«, pri turita, gnojnih tokih, pri 6rvo v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmasj cenji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatiine otekli-ne in putiko, zoper kronicno vneyc v kolenih, ro ah, v ledji, ce si kdo nogo spahne, zop«r kurje o6esa inpotne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisajc, zoper oteklino pp pikn mrceaov, zoper tekoco rane, odprts noge, zcpei rak in vneto koio, ni boljitga zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (iavba) ae namaie na platneni robec in ae pritiano na bolno stran. Cea 4 — 6—8—12 ur se nart'di nov fiaster. — Zaprte bale in o-tekliue ae hit™ ozdravi\o; kjer pa veu tece, poteglte mazilo v kratkem vso ognojieo na-se, in rano o-zdravi. —• To ma-ilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker ae po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna cgnojica ven potegnjena. — Tudi za-brani ra^t divjega mesa in obvaruje pred saetom (firnim prisadom): tudi bolecine to bladilno mazilo potiai. — Odpite in tekoce raae se morajo prej z mlacno vodo mni. potem Se le se mazilo nanje prilepi.
Skatljice se dobodo po 25 ia 35 kr, Balzam 2m ulio.
Skuseno in po mnozih poakusih kot najzaneslji-vejse sredstvo znano, odstrani nagluboat, in po njemae dobi tndi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenical gl. a. v.
fcdajatelj in otovoroi uxeOniV;:  F, PODGOMIK. — Tfoka: „Hiiarii«asl?a tiskarntv8 T ftmei,