Štev. 44. V Ljubljani, 27. oktobra 1921. Leto LX1. Glasilo Udruienja Jugosfov. Uiiteljstva — Poverjenfitvo Ljubljana. fti spise. v o pene postane knjige itd. ie pošiljati »aroo na naslov : Oredni&tvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ul 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati frmko. Učiteljski TovariS Izhaja vsak četrtek pop. A ko je ta dan praznik, izide list dan pozneje Za neorganizirane 100— K. za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vreto. Priloge stanejo poieg poštnine še 50 K. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če te tiska enkrat . . 2 K — vin. ...... dvakrat. . 1 , 50 .. zu nadaljnja nvršeenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJC ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino reklairacije, t. j. vse administrativo» stvari, je pošiljati samo na naslov ; UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklam« nje so proste poštnine. Diferencijacija našega dela in organizacije. Korak, ki «a je napravilo učiteljstvo «Krščanskih šol ne moremo imenovati napačen, imenujemo ga pa vsekakor prenagljen. Smo odločni zagovorniki diferencijacije dela, ker je to znak napredka in izpopolnjevanja, ne moremo pa odobravati tako radikalne diferencijacije organizacije, kakor so jo napravili učitelji meščanskih šol. Odločno je bi! to bolj demonstrativen čin proti sklepu pokrajinske skupščine UJU v Rogaški Slatini, kakor dejanje treznega prevdarka in razumevanja duševnih nalog meščanskošolske skupine učiteljstva v socialni poziciji med drugimi skupinami organiziranega učiteljstva. Stojimo i;u demokratičnem Jtališču. da ni ponižanje za duševno nadkvaiiiici-ranega se družiti z maso v svrho dviganja splošnega duševnega nivoa, temveč je to njega dolžnost in znak višje duševne in socialne zrelosti in kvalifikacije; nasprotno je pa absentiranje iz organizacijskega sestava diskvalif¡kujoč pojav. Nismo nasprotniki diferencijacije organizacije po strokovnih skupinah posameznih kategorij, temveč s tako diferenciacijo sigurno računamo ter želimo celotne reorganizacije vsega organizacijskega sestava v tem smislu, a prej mora biti celota dovolj močna in urejena po prvem načrtu, da bo tako reorganizacijo lahko prenesla brez škode in oslabljenja za posamezne dele in tudi za celoto in v tem smislu se nam zdi korak meščanske v.a učiteljstva prenagljen. Zapustili so celoto še predno je bila urejena in pripravljena za diferencijacijo! Zato pričakujemo še vedno od bodočega Saveza učiteljstva meščanskih šol, da ne bo zapustil celote in se bo kot duševni voditelj še vseeno uvrstil v sestav organizacijske celote učiteljskega stanu, iz katerega je izšel. Državna skupščina UJU je postavljena v tem oziru deloma že pred izvršeno dejanje separiranja učiteljstva meščanskih šol. Naloga državne skpuščine je uravnati to vprašanje potom pravil. In iz tega ozira se nam zdi tudi tik Pred državno skupščino UJU izvršen korak učiteljstva meščanskih šol posebno prenagljen, ker je gotovo da pokrajinska skupščina UJU na podlagi sedanjih Pravil ni mogla drugače ravnati, kakor je ravnala. Vzemimo, da je bilo veliko jedra za la korak meščanskega učiteljstva tudi posebna članarina, za svoje društvo, ki bi jo koralo z ozirotn na sklep pokrajinske skupščine plačevati posebej. Posebno mlajše učiteljstvo je v tein oziru precej ^aterijalističnih naziranj in mu je vsak izdatek za organizacijo odveč. Idealnejše v tem oziru učiteljice, ki uvidevajo kulturno nalogo Društva slovenskih učiteljic poleg širše stanovske organizacije. P vojn i članarini je imela odpomoči državna skupščina UIU. Prostost in neobveznost stanovskih glasil bo prinesla v vrste meščanskošol-j^ega učiteljstva mnogo indiferentnosti, moramo reči, da je ravno obveznost glasil prinesla v zadnjem desetletju novo j^ljenje in zelo mnogo zavednosti v uči-eLiske vrste in moč organizaciji. Neobveznost je pa tudi močna opora materl-^»izmu ni indiferentnosti! Velika požrt-, °valnost za meščanskošolsko učitelistvo 1 ®ila pri številu 500—700 v državi vzdr- ževati svoj mesečnik, še večja pa svoj tednik in usodna za list, če se uvede ne obligatna nuročitev glasila; odločno pa bi bilo v kvar in škodo naše edinstvene šolske in pedagoške kulture, če se separira-mo — namesto združimo s svojimi duševnimi proizvodi, če si z diferenciranjem v šc več glasil po manjših skupinah še bolj zožujemo spiošno duševno obzorje in ga omejimo le na en del celote. Posebno prenagljeno je, če oni, ki bi morali biti duševni voditelji v znanstveni smeri celemu stanu, odrečejo svojo duševno oporo „nižje stoječim" in se hočejo v duševnem oziru odtujiti njim. Sigurno pa je, da je pre-ekstremna diferenciacija tudi korak k temu! Tako odtujili so se svojedobno učiteljskemu stanu vadniški učitelji in drugi, ki so v svojem boljšem materijalnem položaju popolnoma pozabljali na vrste iz katerih so izšli, čutili so se nekako vzvišene nad njimi ter so se pričeli prištevati v srednješolske vrste, med „učiteljske izobraževalce". In vendar je učiteljstvo s pomilovanjem zrlo na nje in ni jih zavidalo. Ne brani se pa učiteljstvo osnovnili šol sprejeti v svoje vrste učiteljic ženskih ročnih del in otroških vrtnaric, da jim pomaga potom svoje organizacije; ne mara se jim odtujiti, čeprav ima prej manj kot več skupnosti z njimi, ono hoče na podlagi najdemokratičnejših nazorov in .svoje globoke zavesti dvigniti s sabo potom organizacije tudi nje. Posebno skrb pa provzroča nov položaj onemu, ki želi harmonije v stanovskih vrstah, kajti prevelik ekstrem nas postavlja tudi pri volitvah v šolske zasto-pe, \ višje in okrajne šolske svete, v stalne in knjižnične odbore pred neprijeten položaj dokler obstajajo še dosedanja določila v veljavi. Številčno sta si skupini osnovnega in meščanskega učiteljstva preveč različni, da bi se s preveč eks-tremnimi diferenciacijami mogla doseči / teh vprašanjih harmonija. Pri vseh navedbah pa ne spuščamo izpred oči glavno stremljenje in smer naše bodoče stanovske politike tudi v orga-I nizačnem oziru, reorganizacijo'celega se-! stava organizacije po strokovnih skupinah posameznih kategorij, ker smo načelni pristaši stroge strokovne organizacije. To je edino opravičilo za meščanskošolsko učiteljstvo. A gorenji razlogi so dovolj tehtni, da stopi ta argument taktično v ozadje in da smo imenovali korak me-ščanskošolskega učiteljstva prenagljen in preekstremen. Prepričani smo, da se bo v vrstah rneščanskošolskega učiteljstva še našlo dovolj dobrega elementa, in večina tega učiteljstva ne bo zapustila okrajnih učiteljskih društev, dokler ne bo izdelana druga forma za skupno delo, ki ne bo kvarila celote; prepričani smo tudi. da bo ta struja prevladala in bo znala vplivati na to, da se diferenciranje organizacije ne bo tako tiralo v ekstrem. —k. Odgovor Narodni Prosveti. Narodna Prosveta št. 78. prinaša na naš protest v zadevi ukinjenja draginjskih doklad pri bolniškem dopustu.ki traja čez 6 mesecev, sledeči članek: Našim slove-načkim drngovima. — Naši slovenački drugovi v 41. broju „Učit. Tov.'" podigli sit jednu veliku poviku na nepravde. koje se čine prema učiteljima od strane državne uprave. Mi naiazimo, da je ova poviku neos-novana, da je potekla iz neobavještenosti i nepoznavanja pravoga stanja stvari | zbog koje se diže ova povika, i da je je-dan takav čin od strane naših slovenač-kili drugova i štetan čin. jer se ovakuvim radom stvara loše razpoloženje prema državnoj upravi, a toga u Slovenačkoj i inače ima dosta. Ovu poviku izazvalo je to, što je po uredbi o dodatcima na skupoču ukida taj dodatak učiteljima koji ostanu na bolova-nju od više šest meseci, i što se tak v i učitelji ne stavljaju privremeno u penziju. Da se utiša nezadovoljstvo naših slo-venačkih drugova. dajemo jim ova oba-veštenja: Uredba o dodacima na skupoču važi podjednako kako za učitelje tako i za sve ostale državne činovnike, i prema učiteljima se ne čine nikakvi izuzetci. Oboleli učitelj ima pravo na lični i porodični dodatak na skupoču za šest me-seci. a posle toga ukidaju se mu lični i porodični dodatci na skupoču. Može biti da bi taj rok mogao biti i godinu dana, ali je dato ono i onoliko koliko je se moglo dati u sadanjim financijskim prilikama. Odveč je teško održanje učitelja i njegove porodice u sadašnjim teškim prilikama ako i posle 6 meseci ostane na bo-lovanju, ali takav učitelj može tražiti penziju, a kao učitelj u penziji, kad je navr-šio 32 god. službe, ima i celu platu kao penziju a i lični i porodični dodatak na skupoču. Najgore je, doista kad je učitelj na bolovanju duže od 6 meseci, i koji je tražio penziju ali je još nije dobio, ali mi smo se uverili, da u ministarstvu ne leži nijedna nerešena molba obolelog slove-načkog učitelja za penziju. Privremenoga penzionišanja (začasno vpokojenje) po zakonu nema, ali ima nešto drugo, što je u stvari to isto. Kao šio oboleli učitelj po uahodjenju lekarske komisije može biti stavljen u penziju tako isto kad je oboleli i penzionisani učitelj po nahodjenju lekarske komisije ozdravio te može vršiti učiteljsku službu. on se može reaktivirati, a to je potpuno to isto što i privremeno penzionisanje. — Tako Narodna Prosveta. Odkrito rečemo, da smo se začudili, ko smo čitali navedeni članek, čudili tembolj, ker smo ga čitali v stanovskem glasilu, ki se na ta način stavlja proti lastnim stanovskim interesom. Oglejmo si pobliže argumente, ki jih navaja N. P. v zagovor ominozni nared-bi: Prvi zagovor je ta, da velja naredba v isti meri za vse državno činovništvo m ni za učiteljstvo nikake izjeme. To nam je dobro znano in s tem, da obsega ta naredba vse državno uradništvo, ni krivica nič manjša, nego še večja. Dobro nam je pa tudi znano, da so proti temu protestirale popolnoma upravičeno tudi druge panoge državnih nameščencev. Drugi zagovor velja finančni blagajni. češ, da bi določeni termin lahko veljal leto dni, ali da se je storilo pač toliko, kolikor se je moglo v sedanjih finančnih razmerah storiti. Drugovi v Beogradu, | pustimo to! Slovensko učiteljstvo se do-| bro zaveda svoje dolžnosti napram dr-| žavni upravi, je delalo in dela vsekdar dobro razpoloženje med narodom, ker je to naša jugoslovenska naloga, ki smo si je vedno v svesti. Toda državna uprava naj si išče svojih virov, dohodkov in pri-i hrankov drugod, nikakor pa ne na ta na- čin, da bi odtrgovaia in odščipavala za današnje razmere že itak skromne dohodke obolelemu učitelistvu in to v tako občutni meri. Najbolj zanimiv pa je tretji argument: j učna oseba po b mesecih še neozdravlje-na stopi lahko v pokoj. Ali ste pač pomislili, ko ste zapisali te besede? V resnici i smo se začudili, da more stanovski tovariš navajati tak argument. Seveda pripada učni osebi po 32 letni službeni dobi polna pokojnina, toda kaj naj stori n. pr. ona s 15—20 službenimi leti, ali celo ona, ki : nima še 10 službenih let in torej sploh še ni opravičena do pokojnine. So pa bolezni, ki absolutno niso ozdravljive točno v b mesecih, pač pa v 10 ali 12 mesecih. Zato nikakor ne gre po omenjeni naredbi ukiniti drag. doklad, ki tvorijo danes bistveni del službenih prejemkov. Nasprotno spada oboleli učni osebi, ki ima vsled bolezni izvunredne izdatke, poleg stalne plače še denarna podpora. S stališčem Narodne Prosvete se absolutno ne moremo strinjati in bomo vsik-dar in vselej nazvali tako uaredbo kot socialno krivico, in najsi tudi zadene pisca dotičnega članka v Narodni Prosveti samega, na kar gotovo sam niti mislil ni. ker sicer gotovo ne bi s tako rigorozno-stjo nastopil proti svojim tovarišem. Učiteljski Tovariš je prav stvarno in dostojno razpravljal o tem vprašanju, absolutno ne izzivajoče proti državi. Bavile so se vse organizacije državnih uradnikov v Sloveniji s tcin vprašanjem, a ne z namenom, da bi ttapravljale slabo razpoloženje proti državi, temveč da bi opozorile vlado na ono točko na-redbe, ki je krivična in s katero je državna uprava napravila slabo razpoloženje med uradništvom. Bavila se je s tem komisija za predelavo službene pragma-tike v Beogradu in je predlagala ttkinje-nje te določbe in baviti se bo morala s tem tudi državna skupščina UJU v Zagrebu. —L Strah pred šolami v Št. Rupertu in Št. Jakobu na Koroškem. Na proslavi obletnice plebiscita dne i ). t. m. v Velikovcu je bila sprejeta resolucija glede slovenskih šol v St. Ru-pertu pri Velikovcu in št. Jakobu v Ro-/u. Nemški in nemškutarski krogi vedno bolj in bolj čutijo, da bo treba prej ali slej vendarle ugoditi zahtevam Slovencev ter otvoriti slovenske privatne šole. V resoluciji obnavljajo zaprisego zvestobe in pripadnosti h Koroški in Avstriji. protestirajo energično proti zahtevam »der von der Laibacher slavischen irredenta inspirirten Abgeordneten Po-ljanec und Kraiger« glede slovenskih privatnih šol v Št. Rupertu in Št. Jakobu, ker to baje ni zahteva slovenskega prebivalstva; dolžijo slov. poslanca sokrivde na krvoprelitjem, se spodtikajo nad tem, ker v Jugoslaviji ni privatnih šol in ker je bilo učiteljstvo. pristojno v Avstrijo, izgnano. Za slučaj, da bi vlada kljub protestu vendarle otvorila šoli. zahteva resolucija namestitev »Kärntnertreue, der sloveni-schen Sprache mächtige Lehrer und Leh-l erinen« (to so najzagrizenejši nemšku-tarji; in odstranitev šolskih sester. Ako pa bi vlada dopustila, da iz teh šol nastanejo »Trutschulen« (to so narodne šole z narodnim učiteljstvom), tedaj bo »Koroški zvesto prebivalstvo« (nemšku- htrji) /i,a!o nadaljni obstoj s silo /,abra-niti. Nazadnje zahteva resolucija kaznovanje onih tuiih elementov, ki delajo protidržavno propagando (se zavzemajo za pravice Slovencev) in ki ne pripori,ajr zakonov republike. Pri proslavah dne 9. it. lu. oktobra »o prodajali Gedenkspendenscheine de- Deutschen SchulvereinsortiKruppo h run/ Schubcri komad po 10 K. Cisti dobjček je namenjen za stavbeni sklad nemške šole v št Jakobu pri Rožu. nemške šole 50 letnica ženskega učiteljišča v Ljubljani. 7. oktobra je poteklo 50 let, odkar je bivša avstrijska vlada otvorila v Ljubljani žensko učiteljišče z odlokom ministrstva za uk in bogočastie z dne 25. avgusta 1871. štev. 9535. Ta petdeseti rojstni dan je proslavilo tukajšnje učiteljišče s skromno slovesnostjo v šolski telovadnici. Iz borno petie pod vodstvom Emila Adamiča, dekla-inacrje in ravnatelja Dokleria nagovor je bilo vse. kar so dopuščala skromna sredstva. In vendar utegne zanimati tudi širšo javnost par podatkov iz razvoja te šole, ki k vzgojila nemalo število zavednih učiteljic. Vodstvo zavoda je bilo ves čas poverjeno vsakokratnemu ravnatelju moškega učiteljišča, letos je dobilo žensko učiteljišče lastnega ravnatelja. Zavod je bi! do prevrata pravzaprav nemški, kajti velika večina predmetov (razvem verouka od I. 1880. m aritmetike in ročnih del od 1884. naprej) se ie poučevala v tujem, nemškem jeziku šele sedaj smemo govoriti n slovenskem ženskem učiteljišču. V bivši Avstriji pa so šele 1. 1870. začeli misliti na to, da bi bilo dobro, ustanoviti tudi šoli za izobrazbo učiteljic in tedaj ie bila deležna te dobrote- tudi Ljubljana, kjer se je 7. oktobra 1871. otvoril prvi letnik ženskega učiteljišča. Prvo (in zadnje!!) letno poročilo nam o tem skromno poroča: Min. za nauk in bogočastje je z odlokom dne 25 8. 1871 dovolil, da se otvori tudi v Ljubljani žensko učiteljišče. Predpriprave so bile končane do konca septembra, od 29. septembra do 4. okt. je lnlo zglaševanje gojenk. 5. in 6. okt. so se vršili sprejemni izpiti, 7. okt. pa se je začel redni pouk. Sprejetih ie bilo 42 gojenk. Nastanjeno je bilo v hiši št. 248, kjer ie najela uprava dve sobi. vodstvo je bilo poverjeno ravnatelju moškega učiteljišča BI. HrOvathu, /a prav . gl. učitelja Je M imenovan šolski ravnatelj v Kranju, Mili. Lazar, ki je poučeval ver., slov., nem., ris.. zg„ mat. iu fiz. Za poni. učiteljico pa obrtna učiteljica (Industrielehrerin) Eli za Škofic (tašč., lep., petje, klavir, ročna dela), ki ie postala leto pozneje prva vadniška učiteljica. Ta hiša je danes podrta: stala je na sedanjem Ribjem trgu (pri Cankarjevem nabrežju) za Filipovem dvorcem poleg hiše dr. Pintarja. Po preselitvi je bilo nameščeno učiteljišče v bivšem »Katoliškem domu«, v ogelni hiši na Bregu m Turjaškem trgu. I.eta 1872. 73. se ie namreč preselilo učiteiii-Sče v hišo grofa Al. Gatlemberga na Novem trgu in tam se je tudi otvoril I. razred vadnice. V teh prostorih je ostalo učiteljišče najbrž - vsaj v kroniki ni o tem nikakih podatkov — do 4. XI. 1884. ko se i*- z moškim učiteljiščem vred preselilo v sedanje poslopje. Število gojenk je naraščalo od leta do leta. kar je znašalo v letih 1874. 1880. po 13o letno v vseh 4 letnikih. Od leta 1881. do leta 1893.—"4. na ie imelo učiteljišče samo po dva letnika (izmonoma 1 3. in (5) 2 in 4)). od leta 1894. dalje pa zopet po 4 letnike le 1. 1915. 16 se niso sprejemale gojenke v I. letnik. Število gojenk se ie gibalo med 161—178. najvišje število (189) pa ie doseglo v svojem petdesetem letu. Kako važen da ie bil ta zavod za naš narod, uvidimo iz števila gojenk. ki so dovršile na zavodu zrelostni izprt. Od 1875. (prva matura) pa do leta 1921. je bilo 1711 gojenk usposobljenih za pr. učit. zrelostno izpričevalo, med temi 338 /. odliko. — Seveda sem všlel uri tem tudi 43 licejk. ki so dovršile le tia zavodu doip. zrelostni izpit. Sledeče tabele bodo najbolj pojasnile razvoj ženskega učiteljišča. Zrelostni Izpiti. odlike izdelali padli I eto 1875 1876 1877 1578 1579 1880 1881 1882 18.83 1884 1885 1886 1887 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 1895 18% 14 13 21 25 25 29 20 17 20 7 19 1 71 29 44 1 46 2 3 — 44 5 2 — skupaj 22 17 33 29 31 30 24 23 28 8 22 1 27 31 47 55 57 3 ! 89*7 9 43 3 55 1898 4 5« 8 62 1899 — 39 1 40 1900 5 42 5 52 1901 4 34 3 41 1902 3 38 41 1903 8 32 - — 40 »904 10 32 — 42 1905 7 44 53 1906 12 45 3 60 1007 19 33 3 55 1908 13 57 6 76 1909 12 49 7 68 ¡910 16 45 5 66 1911 17 46 11 74 1912 12 43 II 66 1913 11 37 3 51 (1.7)* 1914 7 43 2 52 (1. 5) 1915 5 40 2 47 (1.8) 1916 14 .35 3 52 (1.5) 1917 12 31 — 43 (g 1) 1918 10 35 3 48 (g 3) a) - 28 ■ — 28 (g 2) b) 23 9 — 32 1919* c) H 27 — 38 (g 38) 1920 23 12 — 35 (g 4) 1921 17 34 1 52 I * I - liceike. g « ■ gimnazija. 1919* a in b pomeni počitniški tečaji gimnazijskih in licejskih abiturientfk in tretjeletnic. Obisk ženske pripravnice. Skupaj Leto I. II. III. IV. na zavodu 1.S71/72 39 i— — 39 1872/73 21 32 ■-SL. — 53 1873*74 29 18 26 — 73 1874/75 24 24 19 25 92 1875/76 34 27 31 16 108 1876/77 46 ' 36 25 31 138 1877/78 35 40 31 29 135 1878/79 33 30 37 31 131 1879/80 31 29 33 30 123 1880/81 28 25 24 77 1881/82 28 27 22 77 1882/83 23 27 50 1883/84 37 -: ■ 21 — 58 1884/85 27 19 46 1885/86 32 — 28 — 66 1886/87 34 25 59 1887/88 42 32 74 1888/89 29 38 67 1889/90 51 — 39 'X) 1890'91 45 - 38 83 1891'92 54 — 42 — 96 1892/93 49 — 42 91 1893/94 49 48 — 97 1894'95 46 46 46 138 1895/96 48 45 47 —; 148 1896/97 «) 47 45 46 178 1897'98 40 42 43 44 169 1898/99 40 40 46 35 161 1899/1900 41 40 40 44 165 1900/01 40 40 42 40 162 1901/02 40 41 41 39 161 1902/03 ■11 41 40 41 163 1903/04 42 42 40 40 164 1904/05 44 41 42 41 168 1905/06 45 44 40 42 171 1906 07 45 45 44 40 174 1907/08 44 45 44 42 175 1908/09 41 42 44 44 171 1909/10 42 42 40 40 164 1910/11 43 41 43 43 170 191112 38 42 44 39 163 1912/13 44 38 44 42 168 191314 45 47 39 44 175 1914/15 44 45 40 39 168 1915/16 47 48 44 139 1916/17 44 42 41 127 1917/18 39 45 45 129 1918/19 45 46 45 —- 136 1919/20 48 46 47 31 172 1920/21 48 52 46 43 189 1921 22 47 47 51 41 186 Iz naše organizacije. Skupne zadeve. I. državna skupščina I J,P1 dne S. in 9. novembra 1921. v Zagrebu. Prijavljene delegate poleg zastopnikov ožjega in širjega sosveta smo že naznanili tako v Beograd kot v Zagreb radi preskrbe stanovanja. O osti naj se tozadevno sami javijo na UJU po-ver.ieništvo Zagreb tov. Škavič, prof. učiteljišča). Kdor se še ni javil, naj to stori takoj. Južna železnica na/m je dovolila za poset tega zborovanja b. vseh postaj njenega območja 50% popust, in sicer na ta način, da velja enosmerna navadna vozna karta tudi za vožnjo na-zai v času od 4.-—10. novembra. Pri blagajni in v vlaku se ima vsak udeleženec izkazati z izkaznico. Preklnjenie vožnje ni dopustno. Izkaznice smo že pričeli razpošiljati vsem udeležencem potom okrajnih društev. Kdor se bo vozli po državni progi, naj vloži prošnjo sam na ravnate jstvo drž. železnic v Ljubljani. Pričetek skpuščlne je dne 8. novembra v dvorani hrvatske sabornice v Zagrebu, zato moralo biti vsaj delegati že na predvečer v Za frebu. L'.JL', poverjeulštvo LJubljana. Društvene veati. ■r Okrajno logaško učit. društvo priredi dve zborovanji :n sicer za logaški odsek dne 5. nov. v Logatcu dol., za cirkniško - loški odsek pa dne 12. novembra t. I. v (irahoveni, obakrat z entile im sporedom- 1. Otvoritev zborovanja. 2. Ra:'-voi šolstva v logaškem okraju in ureditev izven-šolskega delovanja. (Referirá okr. šol. nadz. M Kabaj.) 3. Ugotovitev članstva. 4. Raznoterosti - Šmarsko . rogaško učiteljsko društvo zboruje v četrtek dne 3. novembra ob eni uri pop. v Šmarji po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik, 2. Slovenski kmetje v Srbiji poroča predsednik in 3. Slučajnosti. K innogobrojni udeležbi vabi za odbor predsednik. + Zborovanja tržlškega krožka okr. učit. dr. Krško v Mokronogu 15. X. se je udeležilo 50. članov. Po lepem globoko zamišljenem pozdraivu predsednika tov. V. Klanšeka, ki je zejedno nodal zanimivo -poročilo z delegaoijskega zborovanja v Rogaški Slatini,- je bila na predlog tov. Berceta iz Št. Jan/a soglasno sprejeta pohvala in zaupnica vodstvu poverjeništva UJU v Ljubljani za njegovo vztrajno, požrtvovalno in plodno delovanje v prid šoli in učite+jstvu. Refera* tov. nadzornika Cmago.ia o kmet. prirodoz. na osnovni šoli. je izzvenel z govorniku lastno temperaimentno-stjo, za kar je žel mnogo zaslužene pohvale. Vseboval ie mnogo pestrih in idealnih misli ter lahko in praktično izvedljivih nasvetov, tako, da je prav vsakemu bilo na mah jasno, kako se '»o uspešno in najlepše uveljavil v tem predmetu v korist kmet. stanu. Odkrito želimo, res apostolskemu delovanju tov. nadzornika mnogo let — tovarišem pa kličemo: »Pojdite, poslušajte ga in tako ravnajte! Po referatu sta podala naša priznana kmet. strokovnjaka tov. Berce ni Lunaček še' prav lepih misli o tem predmetu. Pri slučajnostih se je zbrano učiteljstvo soglasno pridružilo protestu okr. učit. društev, ki so se energično izrekle proti podli pisavi nekaterih listov proti učiteljstvu in šoli ter zahteva, da se napravi takemu brezvestnemu rovanju energičen konec. Enako se pridružuje učit. tržiškega krožka že ponovno izraženi zahtevi, da se drako-nična odredba o bolezenskih dopustih iu odtrga-vanju drag. doklad primerno revidira. Zbrano učiteljstvo zahteva pravično in delu primerno (»pravilno doklado za šolske vodhelje. Zborovanje se ie za nas jako častno zaključilo. Vestnik meščanskih šol. Izredni občni zbor »Društva meščamsko-šol-sklh učiteljev v Sloveniji«, dne 9. oktobra 1921. v Celin, Tovariš predsednik Drag. Humek je otvoril izredni občni zbor z iskrenim pozdravom na navzoče. ki so se odzvati v tako lepem številu povabilu odbora. Pri pregledu navzočih se Je naštelo 45 udeležencev; ostalo učiteljstvo je bilo zastopano večinoma po pooblaščencih. Nato je poročal predsednik o predzgodovini ankete. Minister prosvete je odredil anketo, v katero so bili pozvani ljudsko šolski učitelji, da pripravijo načrt zakona za ljudske in meščanske šole. Anketa je pripravila načrt, ki ga urejuje sedaj načelnik osnovne nastave Radojevič Medtem so se pričela gibati društva meščansko šolskih učiteljev v Vojvodini, Bosni, Dalmacija in Sloveniji. Vsa društva so povdarjala, da je meščansko sol. učiteljstvo poklicano v prvi vrsti, da sodeluje in pripravlja načrt zakona za meščanske šole. Hrvatsko in slovensko društvo je odposlalo tozadevno spomenico ministru prosvete. Vojvodinsko društvo je istotako odposlalo spomenico z dokazi, da je v interesu mešč. šole in njenega razvoja, da se skliče posebna anketa, ki naj pripravlja načrt zakona za mešč. šole. Minister pr >-svote je sedaj ugodil željam mešč. šol. učiteljstva in je odredil z O. N. Br. 22.857 anketo, v katero naj pošlje vsako društvo mešč. šol. učiteljev po enega zastopnika. Iinicijatrva za sklicanje ankete je izšla tedaj iz vrst mešč. šol. učiteljstva in ne kot se je čitalo v »Učit. Tov.« od UJU.* Z ozirom nato. da je prišel odlok pozno iu ni bilo časa. da nominin učiteljstvo samo zastopnika je določil predsednik Humek samega sebe.* Prosil je navzoče učiteljstvo, da to naknadno odobri: fičitel'-stvo je to soglasno odobravalo. Vsled smrti Njegovega Veličanstva kralja Petra I. je bila anketa. ki je bila prvotno sklicana za 22. avg. preložena. Medtem so se učitelji in društva pridno pripravljala za anketo. Živahno dopisovanje je učiteljstvo zbližalo in utrdilo v veri. da treba še obilnega dela, da se povzdigne meščansko šolstvo. — Po posredovanji! Mite Gjorjevtča je bila sklicana anketa drugič za 8. septembra. O čla- * Stvarno moramo popraviti to poročilo. k;r sta inicijatrvo za anketo meščansko-šolsVega uči-tel.i-stva dala že poverjenik UJU tov. Jelene 'n tov. Gnus v Beogradu na seji glavnega odbora UJU še pred splošno anketo zastopnikov učit. za revizijo načrta. Tov. Humeka je notniniral kot zastopnika pov. UJU tov. Jelene, ker je bilo po-verjeništvo UJU pozvano od ministrstva naj določi enega zastopnika iz svojega področja. To stvarno pojasnilo je bilo podano na seji ožjega sosveta UJU — pov. Ljubljana dne 20. t. m. z izrecnim povdarkom, da se to k poročilu pripomni. Uredn. nlh ankete iu njenem delu glej Učtt. Tov.* §t. 40 z dne 29. septembra 1921., poročilo predsednika Humeka. Predsednik je nato prečital in obrazložil načrt zakona, ki ga je po napornem delu sestavila anketa. Ker je sodeloval pri anketi tudi referent za gradjanske škole Hristo Svirčevič in načelnik osnovne nastave Vlado Radojevič in so načrt tako odobrili referenti je upati, da bode tudi uzakonjen. Podajeni kratek izvleček načrta: Šoh se imenuje gradjanska škola. Ona daje svojim učencem zaokroženo naobrazbo in jih usposablja za praktično življenje in nadaljevanje študij na srednjih strokovnih šolah. Ona je poseben tip srednje šole iu ima 4 letnike. Poleg ob. veznih predmetov, ki so na naših šolah že vpe-' Ijani, predvideva načrt še sledeče predmete: en tuii jezik', pouk iz prava in narodnega gospodarstva, .pouk iz poliedcljstva, trgovine in industrije, gospodarstvo in rokotvorni pouk. Meščanske šole so industrijskega, trgovskega ali pojjcdeljskega tipa, kar se ravna po krajih, v katerih se nahajajo. temu primerno se sestavijo potem tudi načrti. Nastavniki meščanskih šol so redovni, pomožni in hoit-rarni Meščanske šole otvarja minister prosvete po potrebi, to ie ako se priglasi najmanj 30 učencev za urvi razred. Ako bi bilo v vseh razredi! meščanske šole manj kot 80 učencev 3 leta se lahko ukme, vendar lahko minister prosvete v izjemnih slučajih od tega odstopi. Meščansko šolo ie namestiti v lastnem poslopju. V tem je stanovanje za ravnatelja in slugo. Občina« v kateri se otvori meščanska šola ima zgraditi stavbo, .H odstopiti primerno zemljišče hi lo oskrbeti z inventarjem. Šolo vzdržuje država in skrbi za učila, zbirke itd. V šolo se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4 razrede ljudske šole fn so 10 let stari, a še niso prekoračili 14. leta. Dobivajo poletno izkaze, a koncem leta izpričevala. Absolventi 4. razreda polagajo koncem leta poseben izpit pred izpraševalno komisijo, ki ji predseduje ravnatelj. Število tedenskih ur iz obveznih predmetov ne sme presegati 28. Redni in pomožni nastavniki mešč. šol so drž. uradniki. Oni imajo vse pravice, plače m dodatke drž. uradnikov eduake kvalifikacije. Redovni nastavniki so oni, ki so dovršili učiteljišče ali srednjo šolo in so dovršili pedagoško visoko šolo ali pedagoško fakulteto in so se usposobili za učitelje mešč. šol. Pomožni nastavniki pa oni z ljudsko šolsko na-obrazbo. ki so 10 let z dobrim uspehom delovali na ljudski šoli. Ravnatelj postane oni. ki je deloval 10 let kot redovni nastavnik na meščanski šoli. Nadzornik postane lahko Po 15 letih službe na mešč. šoli. Mešč. šolski učitelji gredo lahko s 30 službenimi leti v pokoj. Ostanejo preko te dobe. dobijo 20% dodatek cele plače. Učitelji mešč. šol so dolžni poučevati tedensko 18—20 ur. Šole nadzorujejo strok, nadzorniki. Vsi nastavniki, moški in ženske imajo enake pravice in enake dolžnosti. Prehodne naredbe: Vsi sedanji redovni učitelju ki so usposobljeni za meščanske šole obdržijo svoje mesto in pravice pridobljene z izpitom. Oni nastavniki, ki se pripravljajo v mešč. šols. tečajih, ali sami bodo do leta 1924. delaili lahko izpite pred imsebmmi komisijami v Beogradi. Sarajevu, Zagrebu ali Ljubljani. Predsednik je še povdarjal, da je načrt kompromis osnutkov, ki so jih prinesli delegatje s sabo. O vsaki točki se je pričela obširna debati in končno ie prišla še vsaka v poseben pretres pri načelniku Radojeviču. Delo je bilo trudapota in učiteljstvo naj bode prepričano, da je vodila vse udeležence ankete dobra volja in namen biti propagatorii meščanske šole. Zaprosil je. da se mu da absolutorij. K besedi se je oglasil tov. Bernot, ki ie priznal. da so nekatere točke v načrtu težko sprejemljive. da pa je tov. predsednik pojasnil, kako težko ie bilo včasih najti zlato srednjo pot. Zaupamo našemu predsedniku in sprejmemo načrt, ki ga ie sprejel on. ter se mu zahvaljujemo * imenu mešč. šole. Po teh besedah je učiteljstvo živahno pohvalilo svojega predsednika. Predsednik je nadaljeval: Vsi člani ankete s" pa tudi uvideli, da treba dati meščanski šoti enotno podlago in v to je nujno potrebno, da se strnejo mešč. šolski učitelji v krepko organizacijo, ki bo posvetila vso skrb in pažnjo meščanski Jo" in njenemu učiteljstvu. Le tako bode mogoče, rosv. in drugim društvom mešč. šol. učiteljev v naši državi. .3. V interesu domovinske vzgoje je, da ohrani slovenščina 4 tedenske ure. 4 tedenska ura, ki Se je vzela letos za srbo - hrvaščino naj se vzame 'k! kakega drugega predmeta. V svrho uresničenja načrta zakona za mešč. sol« je ireba sestaviti urne načrte /a se 3 l|>e mešč. šol. Tovariš predsednik je obljubil sestaviti učni načrt za mešč. šole industrijskega tipa. Naprosil ie zborovalce. da sestavijo načrte za Posamezne predmete. Z željo, da b; započeto delo rodilo procvit meščanskega šolstva in s prošnjo tov. poverjeniki. da podpira UJU stremljenje mešč. šolskega učiteljstva in mu tudi v naprej pripušča mesta 7-a svoja poročila v »Učit. Tov.«, s prošnjo na merodajne faktorje, da pomagajo po svojih močeh smijočetnu se • Savezu je zaklučil predsednik izredni občni zbor. . . * Op.: V seji ožjega sosveta pov. UJU dn« t. m. je bil blagajnik poverjen z nalogo, da "aDravi obračun glede članarine in poravnave za r>a lista z blagain'kom »Društva učit. meščan 'kih šol« za one člane, ki so preiemali glasil i UJU; Vestnik učiteli. upokojencev. Iz krogov upokojenega nCIteljstva. V zad-"" Številki »Učiteljskega Tovariša od dne 13. oktobra t. 1. smo čitali med novosti: »Iz Jugosla-vHe« tudi notico: »Neznosna draginja je zavla-*ja'a v zadnjih tednih«. — V tej notici navaja °Pisrtik števila dvigajočih cen vsakdanjih po-ebščin ter končno toži glede premajhnih uči-®'l&kih dohodkov, »ker je v premeri z draginjo »¿a sedaj slabejša, kakor pred vojno in pri tcjl ^»Jrtnji z državno plačo nj mogoče izhajati.« — aktivni učitelji. Ml jim pritrjamo in izjav-"•o, da je to gola Istlna. A kaj naj rečemo na ' 1)3 mi upokojeni učitelji, ki smo Se stabejše plačani, nego aktivni učitelji? Doka/ano je, da upokojeno učiteljstvo trpi veliko bedo lil pomanjkanje in to za zahvalo po 40letnem mtikotvornem delovanju na šolskem polju. — Da je to istina, hočem opisati le malo paralelo med upokojenem učiteljem, ki ie 40 let učiteljeval in navadnim železničarjem »lampistom. . — ki služi 10 let. Obe družini omenjenih tvorita po 3 osebe, t. ).: moža, žene in enega otroka.. — Učiteljska družina dobiva mesečno nekaj čez dva tisoč kron. a ona -lampista« železničarja nad trltlsoč. Učite'' - upokojenec, bivajoč radi pomanjkanja stanovanj v Ljubljani, na vasi: pošilja svojega otroka v mesto v šolo in to šolanje ga stane le za hrano in stanovanje nad 1200 K mesečno brez drugih potrebščin: obleke, "knjig itd. Tedaj samo za šolanje porabi ta tovariš nad polovico svojih mesečnih dohodkov. Kako naj' potem živi in izhaja z malenkostnim mesečnim ostankom? Že ez-ničar »lampfst živi z ženo in malim, še ne šologodnim otrokom, z nad 3000 K mesečne plače na vasi še precei udobno in dobro. Dobiva tudi živila ceneje, obleko ali imliormo, kurivo in druge potrebščine bolj p<, nizkih cenah. — Ta »lauipfst«, vkljub grozni draginji, si še nabira ka-pitalčke, dočim mora učitelj —- upokojenec delati dolgove. — Tako je, dragi čHatelji. — In vendar kakšna razlika je med omiko in delovanjem učiteljem - upokojencem in železničarjem - lam-pistom? Učiteli je dovršil srednje šole, napravil izpite, učite! ie val 40 let. a lainpist« ie bil delavec na progi z lopato v rokah. Sedaj prižiga na kolodvoru luči in za to delo, katero opravlja nekaj let, ima nad tisoč kron mesečno več, nego omikani učitelj - upokojenec po (dietnem trnda-poiuein delu na šolskem poliu. - Iz tega je pač razvidno, da je zadnji čas; da se upokojenemu učiteljstvu zvišajo pokojnine iti dohodki, a tudi draginjske doklade, ker to je že — sramotno, kako slabo so upokojenci plačani. »UJU- je sicer na glavnem zborovanju sprejelo predlog, da se pokojnine upok. učiteljstva »zjednačijo«, - to je - — povišajo, a do sedaj ni o tem še-duha in ne slii-ha. In vendar upok. učiteljstvo trpi veliko bedo, strada, hodi v penošeni in razcapani obleki po vasi, dočim nahajamo pri železničarjih bas nasprotna slučaje. vi e n' piti leí, da hod 1 enkrat vendar konec tem prežalostnim razmeram. Naša vlada naj enkrat ukrene potrebne korake v zboljšanje gmotnega stanja upokojencev. Iz Jugoslavije. — Kurivo in stanovanje za učiteljstvo. Tov. Kosec se je obrnil na šolsko oblast za zakonito priznano prosto stanovanje in kurivo in je dobil te dni rešitev, ki se glasi sledeče: (iosp. Mili. Kosec, nadučitelj v Irebelnem. Vsled odloka \ iš. šol. sveta /. dne 6. jun. t. 1. št. 6812 se obveščate o nastopnem: V z mislil člena 33 odstavek 4 zakona o nar. šoiab z dne 23. 7. 1919 št. 643 Ur. 1. ima šol. voditelj pravico do brezplačnega stanovanja ali do povračila za to. — Višji šolski .svel je ze naprosil pri min. pro-svete za izvršilno naredbo k navedenemu zaKonu, a je do danes še ni prejel. — V^led tega veijajo še vedno predpisi S 29 zak. z dne 29. apr. 1873 dež. zak. bivše vojvodme Kranjske št. 22 in v smisli! tega S tudi kot podlaga stanarinski zneski -> 5 zak. z dne 14. maja 1898 dež. zak. bivše vojvodine Kranjske št. 25. — dokler ne izide izvršilna naredba k zak. z dne 23. .inl. 1919 št. 643 Ur. I. velja člen 33 odstavka 4 ie kot načelna določba. ki pii še ni izvedljiva. Za predsednika: dr. Majcen. — To je principijelna odločim glede prostega kuriva in stanovanja s strani naše pokrajinske uprave. Pover-jeništvo UJU v Ljubljani je na seji ožjega sosveta dne 20. t. m razpravljalo o tem stališču in odločitvi o tuj zadevi. Ker stoji ožji sosvet na stališču uvrstitve učitelistva v plačilne stopnje drž. uradni-štva po službeni pragmatiki. ki priznava tudi aktivitetno doklado in ker stoji na stališču, da je stvar države izvesti ta člen in plačati učiteljstvu povračilo za kurivo in stanovanje, je ožji sosvet sklenil v omenjeni seji. da izroči to vprašanje državni skupščini UJU v Zagrebu v pretres. Izvedba te določbe zakona je v sedanjih razmerah bolj možna v obliki aKtivitetnih doklad kot v naturalijah. 1 redlog ožjega sveta državni skupščini se glasi: Prosvetno ministrstvo naj se pozove, da izda izvršilno naredbo k členu 33. odstavek 4 zakona o narodnih šolah z dne 23. 7. 1919 št. 643 Ur. 1 v gorenjem smislu. - Po polževo. Iz Mežiške doline. IJanes 18. t. m. mi jc prišel v roke od'ok oKrajnega. šolskega sveta iz Prevaij z che 12 septembra 1921 glede pregleda z-ivme m vozil po vojnih komisijah Pa tudi ni čuda. saj pri tem uradu ni nobenega uradnika, kajti g. nadz. Ihuma je /oolel in tako ni nikogar, ki bi reševal šolske zadeve' Bi se li ne mogel dodeliti okrajnemu šolskemu svetu kak učitelj, k! b" reševal tekoče zadeve Kako po-siuje ta najsevernejši krajni šolski svet je naravnost škandal» Sola in oblast pa ti pita na ugledu! Ako ne bo kmalu bo- lje. potem naj gredo dopisi v Slov. Gradec, kjer je naš nadzornik. Urez pisarniške moči pa ne gre in ne gre! — Orožništvo za učiteljstvo! nis.) Ob priliki obletnice plebiscita, ki jo je priredilo »Kolo jugoslov. sester« na Prevaljah. je govoril tov. I ui-eršek o pomenu 10. oktobra za nas. Ne^aten gospodje niso čakali konca, ampak so preiv odšli. Med njimi .¡e bil tudi g. okrajni gk; var. Govornik je seveda omenil napake uaše^.i delovanja, posebno pa stra;.kar-sko strast, kateri smo Slovenci tako Oospodje, katerim je učiteljski sta1! t li v peti, bodo storjene korake še bridko obžalovali. — Prazna mesta v Mežiški dolini. Na petrazrednici v (iuštanju učiteljsko mesto. Dalje se snuje še 6. razred, ki se otvori še letos. Na štirirazrednici v Dravogradu mesto za učiteljico. Na šestraz-rednici v Prevaljah mesto za učitelja. V Mežici se snuje 4. razred, ki se še letos otvori. Potrebuje se učitelj. Tovariši, ki ste navdušeni za narodno delo in pro-švete. zglasite se za mesta Službo ti\.'v nastopiti z novembrom. Bivšim piebiscitarjem in tovarišem Korošcem! V listu „Naš Olas" se je nek l.eo Vidovič, Črnomelj v članku „Uradnik in Koroška" nesramno obregni! ob razne plebiscitne delavce, iz dopisa je sicer razvidno, da je moral biti zelo delaven — toda kljub temu mi pisec ni znan! Prosim, da se oglasi, kdor ga pozna ter opiše, koliko je on storil za Koroško, oz. kje ie sploh b:! za časa plebiscita? M. — Kaj je z mestnim šolskim svetom v Mariboru? (Dopis.) Leto dni so krpu-cali birokrati naš mestni šolski svet. Končno so izkopali nekje star avstrijski zakon. pa io hil ustvarjen mestni šolski svet — na papirju, kakor so vsi njihov i ukazi it, fermani samo slab papir. Tako moderna je ta mestna institucija, da niti rima zasiopnika za štirideset meščanskih učiteljev. Ki delujejo v mestu. A to m najhuje. Ia posili svet še danes ne deluje. Baje nima cerkev še svojega zastopnika v njem. to se pravi: bil ie. a je mora! resignirati, ker m ugajal, ne vem koma. In okrnjeni svet čaka. Natihoma se pa menda smejejo vse politične stranke. ker jim ni do tega. da bi se končno uredilo in ustalilo učiteljsko vprašanje v Mariboru. Oblast razpiše službo, nastavi strjg termin in ničesar več. Učitelistvo ; e more spoštovati oblasti, ki ne zna ¿lacHo izvesti ni enega vprašanja, mestni šolski svet se ji roga in — prav ima! Se-uaj pravijo, da bodo službe še enkrat razpisali, menda zato. ker država potrebuje kolkovine. Bo pa že zopet romalo neka.i desettisoč kron iz žepov učiteljeva v državne blagajne! Svetoval bi fin.i oblasti ponove tako proceduro vsak Mesec, pa bo kolkovine kot nrahu v Ma- 1 'boru. Zopet drugi namiaravajo da se bodo imenovanjn zavlačevala vse dotlej da se izpremeni režim. Tudi tu bi se dalo pomoči: Vsak prosilec naj vloži prošnjo '■•ar pri svoji politični stranki, če ni po-polen divjak. - Vi pravite: Ne zabav-fajte proti upravi, mi pa odgovarjamo: Jasi sovražniki dobro vidijo, sodiio in onsrnajo.' — Vsak lahko prispeva Naši šolarji iztresejo včasih kak prav originalen dov-tip. ki se ga še čez dolgo let radi domi-sl-mo. škoda bi bilo. ko bi tak pristen numoristicen drobiž obležal le v spominu posameznika in se sproti izgubljal. Naj pride na svetlo, da bo dal še drugim kako veselo uro! Saj je znano, da izvira nai-iSM-enejia šegavost bas iz odkritosrčnih m brezobzirnih otroških ust. In kdo bi se v teh mrkih časih skrbi in reve branil zdravega humorja! — Zato se obračam do slehernega tovariša in tovarišice z vljudno prošnjo, naj mi vsak pošlje kar ima Že zdaj v zalogi. Kdor si doslej še ni zapisoval takih šegavih dogodkov izpred katedra, naj jih ne pozabi zbirati poslej. Vsak prispevek mi je vedno dobrodošel, samo da je res originalen cvet naših klopi. Nabrano gradivo nameravam izdajati v posameznih zvezkih, ki bodo tudi originalno ilustrirani. Nabiralcem, kojih doneske bom mogel porabiti, pošljem na željo po en izvod kot protiuslugo. Prvi zvezek izde takoj, ko dobim vsaj sto dobrih „ocvirkov". — Vilko Mazi. strokovni učitelj. Ljubljana, gluhonemnica. V prihodnji številki pričnemo s j priobčevanjem zanimive razprave o ro-kotvornem pouku, o čemer bo razpravljal star praktik in strokovnjak na tern polju Opozarjamo že danes na te članke. Članarina in darila za učiteljski konvikt. Učiteljstvo v Čresnjevcu pri Slovenski Bistrici 24 kron. Hvala! — Spomin na slovenski počitniški tečaj v Kočevju. V mesecih juliju, avgustu t. 1. se je vršil v Kočevju tečaj slovenskega jezika za nemško učiteljstvo iz okraja. Predavala sta v njem okraj. šol. nadzornik Novak in podpisani. Udeležba je bila častna za tovariše in tovarišice nemške narodnosti. Želel bi, da bi se pokaral sad — da bi pripomogel tečaj izbiti dno nesporazumljenju in predsodkom, ,ki zatemnjujejo drugorodcem objektiven vpogled v izpremenjene politične razmere. Uverjen sem. da so predavanja odkrila marsikomu do tedaj docela neznani jugoslovanski svet. Dobili so žal — "e nepopolno sliko naše tožne preteklost i, njenih borb in hrepenenja po svobodi. 1 a rudi slovstvo Slovencev - Benjaminov mogočnega rodu majke Slavije, je tako lepo in visoko razvito, da s ponosom gledamo nanje, lasno je postalo udeležencem tečaja kako malo pojmov so imeli o nas ;n o našem delu, dasi so živeli med nami. Izooznali so enostranost svoje dosedanje vzgoje in orientacije, diktirane po razmerah Njih novo mišljenje se zredi v daru 250 K, ki so ga položili na predlog g. nadzornika naši deci za učiteljski konvikt. Da bi se le kaj skoro dvignil v beli Ljubljani ta dom. ki bi natn prevzel pod svojo streho naš naraščaj zdaj prepuščen nemili usodi po mestih ¡ tavajoč okoli tujih večkrat brezčutnih ljudi. Namesto Bachu podali so radevolje omenjeno svoto učiteljskim sirotam, ki danes hirajo in zapravljajo svoje telesno it; duševno zdravje — postajajoč duševni invalidi, kakršnih nam le preveč dajejo današnje razmere. Pričujoče — i skromne vrstice naj zadostujejo — obu-I de naj v nas prijetne spomine in dasi po-j zne osvedočijo. da ie naš stan — stan ( idealistov in da skuša svoje ideale tudi ; uresničiti. Onim nemškim zastopnikom J stanu pa. ki hodijo danes povešene glave užaljeni, čuteč se prikrajšane z na-redbnmi in odloki v pouku slovenščine; onim. ki zro z nevoljo \ bodočnost radi morebitnih premeščenj na slovenske šole, kličemo v spomin, da je od pre-orcvrata preteklo dovolj časa za vse, ki trezno mislijo, da bi lahko vsaj deloma I izpolnili stavljeno jim nalogo. Premislijo nai. da vsak zgodovinski prevrat zahteva žrtev in da postajajo njegove žrtve vedno le ljudje, ki se ne znajo prilagoditi | realnosti ter tavajo v meglah opravičenih ali neopravičenih idealov. Slovan vstaja, stresa s sebe stoletne okove ter jemlje v roke vlado na svoji zemlji. S em naj računa pri nas vsakdo — dru-gače pride pod kolesje zgodovinskega r azvoja in izgine. Za vzor vzemite svojo mladino, ki je s posečanjern tečaja poka-/a!a. d? luti k cilju brez predsodkov in tako bo čili tečaja popolnoma dosežen tudi pri Vas ki ste dobre volje. A. M. T Pri zborovanju učit. društva za Kranjski šol. okraj se jc z ogorčenjem protestiralo proti zlobnim in nesramnim napadanjem vsega učiteljskega stanu po ustih »Jugoslavija«. »Slovenec«, »Novi ■. cas« ter soglasno sprejeta resolucija ljubljanskega učit. dmštva z dostavkom da naj tisti učitelji, če so morebiti res kat prizadeti v Peskovi aferi, sami izvajajo konsekvence — Nastop službe. (Dopis.) Nastop službe v novem kraju, oziroma preselitev na novo službeno mesto se inta vršiti v smislu izvršilne nared-be k Sol. im učnemu redu (odlok dež. Sol. sveta štajerskega z dne 19. 9. 1907. št. 4289) k § 107, 109, uo točka A—n veliki teden aH pa koncem avgusta. Za meščanske šole bi se morda lahko dovolila selitev mesto velikega tedna v semestral-nik počitnicah. Če tudi je to Se dosedai veljavno, koristno in potrebno, se vendar dogajajo slučaji, ki delajo zmešnjavo. Prvi dobi dekret brez termina in se kratkomalo preseli sredi meseca, ne-glede na to. da nastane na njegovi šoli vrzel, in je na novi šoli eden odveč. Drugi dobi dopisnico od višjega šol. sveta, da naj takoj odide, če tudi ne ve o premestitvi ne šolsko vodstvo, ne okraj ni šolski svet. To ni po postavi, ne po predpisih, m šoli koristno, ne potrebno, zato se ne sme več dogajati. Red pri nastopu stalne službe mora biti. V interesu šolske oblasti jc. da ne pripušča več med šolskim letom nepotrebnih selitev. Za nameščanje sredi leta so učitelji, ki še nimajo stalne službe in so na razpolago. V L jutomeru je umrl 20. t. m. na kapi učitelj g. Fran Ceh. star 49 let. Naj mu bo žemljica lahka! — Maribor: Jugoslovenska Matica. Učiteljski 40- in 411etni jubilarji mature mariborskega učiteljišča so zložili tukaj povodom sestanka v grajski kleti na predlog tovariša Ante Porekaria za Ju- S.ian 4. «(»slovensko Matico .^lo kron. Shajali se bodo od letos naprej do 50-letnice matute vsako 'eto. kolikor jih bode še čvrstih in živili (Daj Bog zdravje še vsem! Uredn) — Društvo Selbsthilfe der Lehrerschali Steiermarks. Dne 26. septembra t. !. je bil občni zbor v Gradcu. Sklepi: Posmrtni prispevki ;e zvišajo na 50 avstr. kron in podpora na 40.000 avstr. kron. Letni upravni prispevek in prispeven .za rezervnj sklad znaša 50 avstr. kron. Ključ za preračiuianje jugoslovanskih kron se določi: 4:1. Drugačen ključ bi društvo preveč obremenil. DruštvenSd iz Jugoslavije lahko vplačajo v bankah v avstr. kronah: izplačila se pa vrše po Korenjem ključu. Obrtno nadaljevalno šolstvo. — o Predloge 2a strokovno risanje ima seda' \ zalogi Kr. zaloga šolskih knjig in učil v I jub'iani, Bleiweisova cesta, muzej. Na novo ustanovljene obrtne nadaljevalne šole in one, ki morajo svojo zbirko predlog še izpopolniti, na] zahtevajo od navedene zaloge seznam in cenik o Iz Maribora poročajo, da so tamoišnji me-roaaini faktorji v polnem obsegu ugodili zahtevam učiteljstva, v smislu znane spomenice, in so zvišali honorarie za uro na 40 K. Občina .ie prevzela kritje primanjkljaja. -o Iz Celja poročajo, da so tamošnji mero-daini faktorji takoj ugodili učiteljstvu obrtnonadaljevalnih šol in so zvišali honorar za uro na 40 kron. — Iz Krania poročajo, da so tamošnji lokalni faktorji sklenili, da se zvišajo honorarji učiteljstvu obrtnonadaljevalnih šol. o Z Jesenic poročajo, da so tamošnji me-redajni faktorji ugodili zahtevi učitelisrva obrtn-■nad. šol za zvišanje honorarjev. —o Iz Bleda poročajo, da so tamošnji mero-dajni faktorji priznali upravičenost zahtev učiteljstva obrtnonadalievalnili šol In so zvišali honorar na 40 K za uro. o V I jubliani uvaja šolski odbor predpriprave za disciplinarno postopanje proti m'-¡tel' stvn obrtnonadaljevalnih šol, pomagajo mu pi nekateri voditelji in učitelji obrtnonadaljevalnih šol, ki so nesolkiarni z ostalim učiteljstvom in so začeli s poukom. Več o nesolidarnosti in uči-tfcli'h prihodnjič. —o Obrtne nadaljevalne šole. (Dopis.) Trgovska m obrtna zbornica je imela v minulem letu 1,698.476 K preostanka — obrtnim nadaljevalnim šolam pa daje po ?00 K letnega prispevka: — 2»iostno! h», pisarne strokovnega tajnika UJU poverieništvn Ljubljana. J. R. v S. — Na Vaše vprašanje glede 10-dnevnega dopusta udeležencem skupščine v Zagrebu Vam sporočam, da dopust ne velja celotno in splošno za 10 dni, temveč po potrebi do 10 dni kot ga bo potreboval tovariš iz Macedonije ali Dalmacije, ne pa iz naše pokrajine. Prepričani smo, da tega dopusta ne bo nihče izrabljal. Seznam udeležencev smo odposlali v Beograd. M. G. v B. — Vaše društvo Vas ie že pied več meseci prijavilo kot člana. Književnost in umetnost Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaja In sprejem« zanje naročnino knjigarna ..Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. 6. Šolski imenik le izšel v Učiteljski tiskarni. 2e zdavna smo ga čakali in potrebovali In sedaj ga imamo. Sestavil in izdal ga ie višji šolski svet. Letos se ie izpolnil tako, da obsega tudi srednje šole, torej lahko rečemo, vse šole v Sloveniji. Ker prinaša poleg šol tudi navedbo pošt, je velikega praktičnega pomena za vsa šolska vodstva, šolska oblastva in tudi za posameznika, ker vsebuje imenik vsega učiteljstva v Sloveniji in krajevni imenik. Vsebina je razvrščena v sledeče oddelke: imenik šol. oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol. liceja in učiteljišč ter učiteljstva v Sloveniji. Cena 40 K. Fr. Milčinskl: Drobiž. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8°. 131 str. Cena broš. 36 K. po pošti ?.60 K več. Trinajst lahkokriMh humoresk vsebuje naj-r.cveiša kífi'tía Milanskega. Ko je »nova žival« s svojo kuharsko umetnostjo »v znamenju slane luže« pomagala preleviti srečnega samca v še srečnejSoga zakonca, tedaj se začne zanj intimno rodbinsko življenje, o katerem nam ve pripovedovati toliko zanimivega. Najprej je kupil ženi za druščino prijaznega, živega otroeička, mlado Bredo, ki že peti dan svojega življenja razvija bogate nazore. Komaj je bila zvrhano poltretje leto stara, je imel njen bratec že poldrugo leto, in sredi bojnih operacij so si.omislili še enega malčka in potem še enega, imenovanega »morski strah«. Torej drobiža« dovolj v slabih časih, o katerih nam tako drastično pripoveduje v črticah Naši in vojna«. Aprovizacija« in »Tenda 'lala«: posebno zadnja je pikra satira na medvojno vohunstvo in bujno cvetoče špiceljstvo. Ra-rzen teh so mm priljubljen predmet razni pravdni .strokovnjaki, le neznatno karikirani po živih ti-■pin: pisatelji; gostilniški dobrovoljčki itd. Ko knjigo odložiš, pa bodisi prijatelj neprisiljenega hu morja ali č m eren fllister, si avtorju iz srca hva- UČiTEUSKl TOVARIŠ, dne 27. oktobra 1921. Štev. 44 ležen za kopo dobre volje, ki si .ie hil v teh dragih časih deležen tako poceni. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v ljubimi, Prešernova ul. nasproti Glavne pošte. Zavednost učiteljstva pri podpisovanju 7 "/o državnega posojila. Zavednost učiteljstva pri podpisovanju 7% drž. posojila: Učiteljska tiskarna. 40.000 K: učit. d tki. šola Trbovlje - Vode 10.800 K: učit na Rečici oliOO K: učit. v Selnici 5600 K: učit. IV. m. deš. liud. š. v Ljubljani 17.400 K: uč. poni. i.»e v Ljubljani 4800 K: učit. v Kranjski gori 2000 K učit. inešč. šole Brežice 2000 K: učit. Sv. Marfn X00 K: učit. v Boštanju 4400 K: iičit. Št. Peter v Sav. dol. 800 K; učit. Vrba vas 4000 K: učit v Rajhenbi.rgu 5200 K: učit. na Humu 1200 K: učit. Sele - Vrh 400 K: učit. D. M. v Polju 17.600 K: učit. Gor. Polskave 2800 K: učit. Sv. Jur oh Tab. 1600 K: učit. Kapele 16.000 K: učit. Kostrivntca 800 K; učit. Trebnje 5600 K; učit. deš. osn. š. v Ptuju 12.800 K: učit. Adlešiče 4400 K: učit. Bi-zeljsko 6000 K: učit. v Metliki 14.400 K: učit. Sv. Lovrenc 9200 K- uč!t. Razborje 2400 K: učit. Zalog 2400 K: učit. Dol. Topla reber S00 K: učit. Dol 1800 K: ,ičit. Št. Jernej 16.0.00 K: učit. Sv. Ana 2000 K: učit. Teharje 600 K: učit. Ljubeči™ 3600 K: učit. Črnomelj 25.200 K; učit. Zg. Ponikve 2000 K: učit. Hovor 1600 K; učit. Ne vije 400 K: učit. Sv. Jurij 800 K: učit. Sv. Rupert 800 K: učit. na Sladki gor! 800 K: učit. Brežice 22.800 K: u?;t. češnjevec 3600 K: učit. Podova 2400 K: učit. Tri-buče 280ii K: učit. Koprivjpiik 4400 K: učit. Prt-hova 3000 K; učit. Komenda 2400 K: učit. Vitanje 1200 K. učit. Zg. Kungota 2400 K: učit. na Uncu 9200 K: učit. Buče 1600 K. Lep uspeh podpisovanja 7% drž. posojila v Mariboru. Učiteljstvo mariborskih ljudskih in meščanskih šol ter otroških vrtcev je podpisali drž posojila za 17.450 D, t. j. 69.800 K. Med Št-lami sta se odlikovali najbolj deška ljudska šola 1. (4?>0 D) in deška meščanska šola (3000 D). Učlteljstvo za državo. Učiteljstvo šolskega okraja ljubljanske okolice je podpisalo 187.80(1 K državnega investicijskega posojila. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Alfonz Breznik bivši učitelj Glasbene Matice USUS. Kongresni trg itev. 15. Prvorazredni klavirji.' planini in haimoniji: Förster, Bösendcife', Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Vio-line in vse glasb. or< dje v bogati izberi. Strune in tlet vseli visi na debele ju drotura. Največja^tvrdka t Jugoslaviji. a-. Pristopite k „Jugoslovanski Matici64! :V 3E ]BD OBE 3E Učiteljska tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani je izdala in založila knjigo: Pavel Kunaver: Na planine. S 1« slikami. Cena 50 K. Knjiga je nepogrešljiva za vsakega turista, potrebna za vse, ki se hočejo posvetiti turi-stiki, zanimiva za vsakogar, ki ima le količkaj čuta za krasote našega divnega planinskega sveta. Brez nje ne sme biti nobena šola raka, ne učiteljska knjižnica, ker vzbuja ljubezen do domovine. Vzemite jo v roke in čitajte jo! Preverili se boste, da je na slovenskem književnem trgu malo lakih knjig kakor je ta. ZA REZERVNI SKLAD UJU. POVF.RJEN1ŠTVO LJUBLJANA. PROSTOVOLJNI OROAN1ZAČNI DAVEK. I (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. de-' cembra 1918.) Na/naitilo. I »a ustrežemo že večkrat Izraženi želji naših članov, ki se pri raznih prilikah spomnijo na naiš prepotrebnd Rezervni sklad UJU. smo se dogovorili s Hranilnico in posojilnico »Učiteljskega kon-vikta v Ljubljani, da bo ona sprejemala darovane zneske na naš račun, nam pa bo oddajala izvlečke, kaitere bo blagajnik rezervnega sklada kakor običajno objavljal v Učiteljskem tovarišu. S tem ukrepom hočemo svojim, članom olajšati deio pri odpošiijan.iu denarja ter upamo, da s. bodo vsi, ki so dobre volje za dobro stvar, v prihodnje prav pridno posluževali položnic z nad-tiskom REZERVNI SKLAD UJU. Poslali smo nekaj položnic na vse predsednike okrajnih učiteljskih društev ter tudi nekaterim učiteljskim zborom, ki so naši redni podporniki. ^ Ako torej kdo želi našo položnico, naj se obrne na tov. predsednika svojega okrajnega društva, odnosno tudi lahko na podpisanega blagajnika. Ajmo. aimo dinarje zbiraiino jih za rezervni sklad radevolie dajano! Zdravo! P ove r j enik: BI a ga jn ik: L Jelene. Ivan Petrič. Ljubljana. ML. Gasilska 172. LISTNICA UREDNIŠTVA. T. ravn. GnuS; Ker je v listu, bo morda zadoščalo to in izostane pošiljatev prepisa. T. o. š. n. P. Elere: Pride pred skupščino, javni podrobna razprav a prej se je pri seji oi,t ga sosveta odklonila. T. r. D. Humek: V prihodnji številki prične- j mo s prlobčevanjem. Prosimo pa boli kratkih : enot in večkrat, da nam ostane več prostora tu- ; di za druge, ker sicer ne pridemo iz večnih novih zamer, Vriloge so nam pa omejene. Vse hoče biti pa takoj na vrsti. Hvala! T. ga. AL G.: Ga. W. je nameščena na I. me- ( stni dekliški meščanski šoli v Ljubljani. Izvrsten ilustrator je ravnatelj Humek v Mariboru. 3E 3EŽ30 0E=3E 3E pp IZŠEL JE IMENIK — šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih sol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju sol. leta 1920 21. • ' Cena 10 dinarjev. ================ Natis, in založ. „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Prva srbska ali hrvatska čitanka —za slovenske osnovne šole. s=s= Priredili Iv. Lisica, P. Lokovšek in dr. R. Mol6 Cena 6 D. Kot nčna knjiga pripuščena z odlokom oddelka za prosveto in vere pokrajinske uprave v Ljubljani, z dne 14. oktobra 1921 št. 5667. Dobiva se v „Učiteljski knjigarni" v Ljubljani. B 0 SOLSKI ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov. UČITELJSKA TISKARNA, Ljubljana Frančiškanska ulica 6. Najnižje cene ! __¡Toína postrežba! Zahtevajte cenike! B 0