Dominikanski trg 1
PTUJ
Tednik
Cf I a s,i I o Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
Št. 30
PTJJJ, dne 31. julijo 1964
Letnik XVII.
S plenarnega zasedanja SZDL
Stanovanjsko vprašanje na čelu
skrbi za standard
V Ptuju je bilo v sredo, 29. julija 1964, razširjeno plenarno Zasedanje, ki ga je sklical Izvršni odbor občinskega odbora SZDL z namenom, da bi na njem ocenili ugotovitve stanovanjskega sklada in stanovanjske skupnosti o stanovanjskem položaju v Ptuju in posebnosti v urbanističnem programu za Ptuj ter za območje ptujske občine. Namen zasedanja je bil tudi, da bi dali navzoči glede na navedeno svoje pripombe, predloge in priporočila v imenu občanov, ki jih zelo zanima, kako se bo širil v bodoče stanovanjski sklad, kakšne možnosti ima očinska skupnost za zgraditev stanovanj in kakšne možnosti imajo gospodarske organizacije ter družine. Končno je bil namen zasedanja, da bi bile sprejete politične smernice in upravni ukrepi z zagotovitvami, da bodo sprejete smernice tudi izvedene.
Najznačilnejša je ugotovitev na zasedanju, da ni samo skrb občinske skupščine, da bi zgradili v Ptuju in v ptujski občini čim več družinskih stanovanj. To so dolžne tudi gospodarske organizacijo, zavodi in ustanove. Skrbeti morajo za stanovanjske probleme svojih zaposlenih. Potrebno bo doseči tako izpodbudno kreditno politiko za zgraditev in odkup stanovanj, da bodo interesenti za stanovanja, gospodarske organizacije in družine vložile vsaj polovico lastnih sredstev in da jim bo pri ostali polovici pomagala skupnost s krediti z nižjimi obrestmi na razdobje do 30 let. Tako bo mogoče spraviti stanovanjsko gradnjo in skrb za življenjsko raven med prvenstvene skrbi.
Vsa prednja stremljenja so tdgrajena na naslednjih ugotovitvah, ki naj bodo vsem sedanjim občanom, organom oblasti lin organom upravljanja ter poznejšim rodovom kot zgovorna podoba stanovanjskega stanja v Ptuju, s katerega si prizadevamo vsi skupaj priti dalje in omogočiti čim večjemu številu občanov, da bi imeli dostojna stanovanja in s tem enega od iglavnih elementov življenjskega standarda.
Izvršni odbor Občinskega od-fciora SZDL se je po mnogih razpravah raznih organov in med občani o problemih stanovanjske graditve odločil, da bo obravnaval to družbeno pomembno problematiko tudi občinski plenum SZDL. Ze vsa leta je iskala SZDL rešitve za te probleme in se je zavzemala za čim racionalnejšo stanovanjsko graditev.
Nekoliko o načelih in konkretnih problemih stanovanjske graditve, o katerih se pogosto razpravlja in katerim naj sledijo določeni zaključki.
Leta 1957 je sprejela Zvezna skupščina resolucijo o stanovanjski politiki, leta 1359 je več " predpisov s področja stanovanjske graditve. Ti predpisi so zasledovali cilj, naj bi administrativne metode zamenjale ekonom-r ske osnove za povečanje interesa komun, delovnih organizacij in občanov za reševanje stanovanjske problematike. Uvedba stanovanjskega prispevka je zagotovila namenska sredstva za stanovanjsko graditev. Občinski stanovanjski skladi so zagotovili večji obseg stanovanjske graditve ter so postali pomembni organizatorji za racionalno uporabo sredstev ter za stimulacijo individualnih vlaganj v stanovanjsko graditev.
uradih v bližini Ptuja. Po sedanjih ugotovitvah ni, za sedaj nobene možnosti, da bi se število prošenj znižalo, ker je vedno več novih prosilcev za stanovanja.
Enak problem nastaja v naših večjih vaseh, kjer živijo učitelj-stvo, uslužbenci LM, kmetijski 1 tehniki in drugi zaposleni v zelo
Zgraditi bi morali nad 2000 novih stanovanj
Novft stanovanjske zgradbe v kolodvorski četrti
Skoraj 500 milijonov za stanovanjsko graditev
V naši občini je bilo v letu 1963 na razpolago za stanovanjska izgradnjo 488 milijonov dinarjev. Ta sredstva se Večajo iz leta v leto in so odvisna od osebnega dohodka zaposlenih.
Po zakonskih predpisih je dosegel sklad 429 milijonov dinarjev in to:
223 milijonov iz dela 4 °/o stanovanjskega prispevka od osebnega dohodka;
16 milijonov iz dela amortizacije zgradb v družbeni lastnini:
sredstev je bil na razpolago za posojila hišnim svetom ža večja popravila hiš v družbeni lastnini, za posojila individualnim graditeljem lastnih hiš in za ožjo komunalno ureditev. S sredstvi stanovanjskega sklada' zgradimo v zadnjih letih povprečno 75 — 85 stanovanj v družbenem in okrog 100 stanovanj v privatnem sektorju. Poleg sredstev stanovanjskega sklada ima še svoja lastna sredstva za stanovanjsko graditev TGA Kidričevo, ki zgradi letno okrog 20 — 30 stanovanj.
Velike potrebe po stanovanjih
Iz teh podatkov je razvidna stanovanjska graditev v zadnjih letih v Ptuju samem in v njegovi okolici. Kljub temu zaostajamo za potrebami po stanovanjih. Razvoj industrije, kmetijstva in trgovine v Ptuju je pritegnil v mesto veliko mladih ljudi. Ti ljudje so se zaposlili v gospodarstvu, se usposobili za razne poklice in si postopoma ustvarili družine. Z nastajajočo mlado družino pa je takoj stanovanjski problem. Prav v tej dobi preživljamo največjo krizo v stanovanjski problematiki. Zaradi velikega deficita v sta- i ne za graditev potrebnega sta novanjskem gospodarstvu je ra- | novanjskegfc fonda. Težko pa je zumljivo, da je o teh vprašanjih I oceniti gospodarsko škodo, ki mnogo javnih in neorganiziranih , nastane zaradi pomanjkanja razgovorov, posredovanj, dobrih , stanovanj v razvoju gospodaril- ker je težko nadomestiti ............. ' " " "	zamujehe možnosti.
neurejenih stanovanjskih razmerah. Problematiko učiteljskih stanovanj rešujemo v naši občini z graditvijo učiteljskih stanovanj. V zadnjih letih smo zgradili taka stanovanja v Vito-marcih, Gorišnici, Trnovski vasi, Leskovcu, Lovrencu, Vidmu, Podlehniku, Juršincih, Dornavi, Markovcih in Desterniku. V pripravljalnih gradnjah pa so še Polenšak, Zavrč in Cirkulane. Skupno je bilo zgrajenih' v te namene 87 družinskih stanovanj, 7 stanovanj pa je bilo adaptiranih. Reševanje teh problemov teče dokaj zadovoljivo in zasluži vsestransko odobravanje.
Kot že omenjeno, so investicije v gospodarstvu in graditev osnovnih sredstev družbenega standarda • v tesni povezavi. Graditev industrije in razvoj gospodarstva zahtevata neodložljivo pospešeno povečanje stanovanjskega fonda. Ce zaostaja graditev osnovnih sredstev družbenega standarda za razvojem v gospodarstvu, to škoduje prej ali slej gospodarskemu ' razvoju in ga zavira. Pri tem lahko nastane škoda, ki je lahko znatno večja kakor pa znašajo investicije, ki so potreb-
kritike občanov in vrsta nevšečnosti, ki jih povzroča pomanjkanje primernih stanovanj. Za delno izboljšanje tega težkega gospodarskega vprašanja je potrebno, da bi razpravljali o stanovanjskem gospodarstvu, o
15'milijonov iz dela poslovnih njegovi problematiki in sodelovali pri reševanju vsi odgovorni v komuni in samoupravni organi delovnih skupnosti ter da bi angažiraji za stanovanjsko graditev vsa možna finančna sredstva, bodisi za nakup novih stanovanj ali pa kot kredit zaposlenim, ki si individualno gradijo stanovanja.
»Tednik«' Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog bbčinskih od-JJ borov SZDL Ptuj in Ormož, —o Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj. —♦ Odgovorni urednik: Anton Bau-f man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 —J St. tek. računa: NB Ptui j 604-19-603-72 — Tiska časopis-f no podjetje »Mariborski tisk« f
—	Rokopisov ne vračamo. — t Celoletna naročnina za tuzem- t
stvo 1000. za inozemstvo 2000 din j
*
t
t *
*
i *
*
t t
t
|
) t
Kljub doseženim uspehom v i stanovanjski graditvi ugotavlja- i mo, da še zdaleč ne more za- ^ dovoljiti dosedanja gradnja vseh j potreb. Te nastajajo s spremi- } njanjem strukture prebivalstva t v korist mesta in večjih indu- f strijskih središč, s priraščanjem f prebivalstva, izboljšanjem stan- f darda in nadomeščanjem dotra- ( janih stanovanj. Zbrani podatki l kažejo, da bi bilo potrebno v t obdobju nekaj let. zgraditi 2121 i novih stanovanj, razen tega pa 778 stanovanj za nadomestitev, skupno torej 2899 stanovanj. Za I tak obseg graditve pa ni mate- | rialnih možnosti in je treba ! upoštevati finančna sredstva, ki bodo šele zbrana v ta namen. ! Primerjava stroškov za zgraditev stanovanj v obsegu ugotovljenih potreb in investicij, ki bodo namenjene za stanovanjsko graditev, pokaže, da je možno planirati obseg stanovanjske graditve komaj v višini 45 'U navedenih potreb.
Sedanji stanovanjski fondi izkazujejo naslednjo sliko:
Na območju občine je približno 64.000 prebivalcev in 15.700 stanovanj. Neto površina vseh stanovanj znaša 660.482 m2. Pov- j prečna površina enega stanova- j nja meri 42 m*. Na eno stanovanje odpadejo 4,2 prebivalca ali na enega prebivalca 10 m! stanovanjske površine. Iz teh podatkov je razvidno občutno pomanjkanje stanovanjskega fonda. Republiško povprečje je 11 m2 stanovanjske površine na enega prebivalca: Samo za kritje tega deficita je potrebno 3400 milijonov dinarjev. Razen •tega je treba upoštevati, da imamo večino stanovanj v zelo slabem gradbenem stanju.
Sedanja neugodna slika stanovanjskega fonda
Neugodna je tudi struktura dosedanjega stanovanjskega fonda v naslednji sliki:
—	posebnih sob 4'/n,
—	enosobnih in garsonjer 38 Vo,
—	dvosobnih 45 °/o,
—	trosobnih 11'/o,
—	štiri in več sobnih 2'/o.
Z anketo zbrani podatki o prosilcih stanovanj pa kažejo, da je potrebno:
—	posebnih sob 5 "/o,
—	enosobnih 20'/o,
—	dvosobnih 50 °/n,
—	trosobnih 22 °/o,
—	štiri in več sobnih 3®/».
Potrebna dvo- in trosobna stanovanja
Za vsestransko zadovoljivo reševanje problematike stanovanjske graditve je potrebno upoštevati te ugotovljene potrebe in graditi več dvo- in trosobnih stanovanj.
Po vojni je bilo največ zgrajenih stanovanj v Kidričevem z družbenimi sredstvi. Nove stanovanjske površine je narekovala izgradnja TGA Kidričevo. V Ptuju in v drugih krajih občine v družbenem sektorju vse do leta 1955 ni bilo pomembne stanovanjske graditve. V glavnem so do tega časa gradili le individualni graditelji.
(Nadaljevanje na 2. strani,
Mt ». ' ,1	'V MfMS
Vošnjakova ulica z Narodnim domom tudi spada v zaščiteni del starega Ptuja
prostorov;
22 milijonov iz dela- hišnine;
64 milijonov iz dela anuitet in obresti;
5 milijonov od prodanih hiš v družbeni lastnini;
84 milijonov iz rezerve in raznih prenosov.
59 milijonov ali 12°/o je bilo pridobljenih iz lastne udeležbe gospodarskih organizacij in zavodov, ki so kupili pri skladu stanovanja, in iz posojil republiškega stanovanjskega sklada.
Vsa ta sredstva so bila uporabljena predvsem za graditev novih stanovanj; le manjši del
Nerešenih nad 700 prošenj
V mestu Ptuju je 717 nerešenih prošenj za stanovanja. K temu pa moramo prišteti še okrog 200 prošenj na krajevnih
T	'E	DNI	
	P(	3	SVETU
Zakaj ne bo konference štirinajstih o Laosu NEIZKORIŠČENA PRILOŽNOST
Konference 14 držav o Laosu, kakor je to predložila SZ, ne bo. Zato pa se položaj v tej deželi in sosednem Južnem Vietnamu zaostruje. Zamisel, naj bi vojno razširili tudi na Severni Vietnam in po vsej verjetnosti tudi na Laos, je v glavah nekaterih juž-novietnamskih krogov, ob primerni podpori ameriških generalov, dokaj živa. Navzlic uradnim izjavam v Washingtonu. 'da se v take prijeme ne bodo spuščali...
Britanija in ZDA so predlog o konferenci pogojili z dvema pogojema. V Laosu - naj najprej ustavijo sovražnosti, enote Patet Laa, ki so zavzele precej ozemlja okrog znane Doline vrčev. pa naj se vrnejo na položaje pred pričeto ofenzivo meseca maja.
Vendar Je zaključek dokaj preprost. Ameriški in britanski diplomaciji trenutno ni do tega, da bi se udeležili konference, na kateri bi bil tudi predstavnik LR Kitajske. Trenutno je poudarek na »nasprotni strani«, tj. na večjem vojaškem pritisku. Sovjetskega predloga sicer .niso fron-talno odklonili, pač pa so mu postavili pogoje, v katere sovjetska, vlada ne more prvvoliti.
ZDA so konferenco odklonile pravzaprav že pred meseci. Od tedaj do danes pa se je položaj spremenil. V Laosu so izvršili desničarski udar. Levičarji so tedaj krenili v ofenzivo in zasedli položaje, ki naj bi jih sedaj
vrnili. Tako imenovana nevtralna struja v Laosu pa je praktično zginila, saj se je Suvana Fuma, približal desnici in predstavlja v nekem smislu njeno glasilo. Tak razvoj pa tudi pomeni polarizacijo v Laosu na levico in desnico.
In prav ta pojav resno vznemirja tiste sile, ki se zavzemajo za nevtralni Laos. Propadel je poljski načrt o >-mali laoški konferenci«, katere naj bi se udeležili voditelji nekdanjih treh poglavitnih političnih skvjpin v Laosu, ZSSR, Indija, Kanada in Poljska. Najbrž so Američani predlog ocenili kot »vzhodno slabost« in »čakali na nova popuščanja«. ZSSR je podprla poljski predlog, nato pa se je vrnila na konferenco štirinajstih
Toda s tem se zadeva ni končala. V Moskvi so sporočili, da bodo revidirali svoj odnos do sopredsedništva, ki ga uživajo skupaj z Veliko Britanijo od 1. 1962, tj. od ženevske konference o Laosu. Nevtralistični element je, kot smo omenili, izginil, obe novi struja pa sta, kot se vse bolj kaže, kitajsko in ameriško usmerjeni.
Če bi se SZ zares odrekla omenjenega položaja, bi izginilo sleherno upanje za diplomatsko, tj. miroljubno rešitev laoškega vprašanja. Preostane torej samo še odločitev z orožjem. Tak razvoj pa pelje v novo mednarodno napetost in nezanesljivost.
Ostali dogodki
Učiteljski dom pri Lovrencu
Glavni tajnik OZN U Tant je pričel svojo ^vropsko turnejo. Obiskal je London in Moskvo, da bi se na kraju dogodkov seznanil s stališči tamkajšnjih vlad in si ustvaril jasnejšo sliko za jesensko zasedanje Generalne skupščine ter za bodoče prijeme. To pomeni, da z najvišjimi predstavniki ne obravnava samo vprašani, ki zadevajo Združene narode, temveč tudi pereča svetovna vprašanja.
Ce svetovni tisk te dni skrbno beleži njegov obisk, je to samo dokaz več, da se svetovno javno mnenje zanima za ta dogodek in da daje glavnemu tajniku za njegova mirovna prizadevanja vse priznanje.
• GOLDWATERIZEM
Republikanska konvencija je izvolila s prepričljivo večino desničarja in rasista Goldwa-terja, senatorja iz Arizone, za svojega kandidata na jesenskih predsedniških volitvah. To pomeni, da je prišla v republikanski stranki na krmilo skrajno reakcionarna skupina, ki si je znala počasi, toda zanesljivo pridobiti strankin aparat in vsiliti konvenciji tudi svoj program. Ni zgolj naključje, da vidijo Američani v tej potezi — poraz republikanske stranke.
Program, ki ga je Goldwa-terjeva skupina objavila na zborovanju v Čhicagu, je poln gro-
ženj svetovnemu miru,, pozivov na križarsko vojno proti socialističnim deželam vključno z Jugoslavijo, prizadevanj, da bi notranji razvoj ZDA vrnili na prejšnja stoletja. Sam Goldwa-ter in njegova skupina dokazujeta, da nista sposobna iti s časom. Razširjata idejo o rasni ločitvi in neenakopravnosti, zanemarjata socialne probleme. Očitno je. da je tak program naperjen proti vsemu naprednemu, kar so dosedanji predsedniki, posebno pa pokojni Ken-nedy, storili v času svojega predsednikovanja.
Predvolilna kampanja se pravzaprav pričenja sedaj, saj je očitno, da bo ecnni kandidat na demokratski konvenciji sedanji predsednik Johnson Pravijo, da bo dobršen del republikancev prav zaradi goldwate-rizma dal svoje glasove demokratski stranki. Na drugi strani opozarjajo, da bo demokratska desnica glasovala za skrajneža Goldwaterja. Nekateri govore celo že tudi o novi polarizaciji političnih sil — na desnico in, zmerne. Seveda bo treba na razvoj dejanskih dogodkov še počakati.
• VLADNA KRIZA
Kaže, da je mandatar za sestavo nove italijanske vlade začasno uspel. Aldo Moro ie sestavil kabinet leve sredine, ven-Nadaljevanje s 4. strani
Pnhodnje / dni
Tekmovanje traktoristov
Občinski odbor ljudske tehnike je pripravil za nedeljo, 3. avgusta, tekmovanje traktoristov, ki bo začelo ob 7. uri na Turnišču pri Ptuju. Tekmovanje bo pod pokroviteljstvom Kmetijskega kombinata Ptuj. Zanj ie prijavljenih že nad 15 traktoristov s kom-binatovega območja. Na tekmovanje vabi prireditelj tudi gledalce, ki jih zanima obdelava zemlje s sodobno tehniko in spretnost traktoristov.
LUNINE SPREMEMBE	mi sredstvi in s
Za čas od 2. do 9. avgusta 1364 vidualn.ih graditeljev je bilo v Zadnji krajeo bo v soboto, 1. tem obdobju zgrajenih 1467 avgusta,' ob 4^50.	' ! stanovanj. V družbenem sektor-
NAPOVED: verjetno bodo vpli- ju je bilo zgrajenih 459 stanovale padavine iz južne Evrope na vanj in 1008 stanovanj v pri-naše kraje, sicer pa bo lepo vatnem sektorju, vreme do 7. avgusta. V petek bo | oblačno in nevihta, v soboto dež. j Dnevne temperature bodo nihale okrog 25 stopinj Celzija. V za-padni Evropi bodo nevihte 1. av*- j gusta in vse dni od 5. do 13. av gusta.
Stanovanjsko vprašanje na čelu skrbi za standard
Nadaljevanje s 1. strani . skih hiš okrog 20 ha zemljišča. Po zbranih podatkih je bilo i Ce k temu prištejemo še zem-----.	ki jih izgubimo za zgra-
do leta 1956 zgrajenih v Kidričevem 635 stanovanj. Z zakonom o stanovanjskem prispevku so bila po letu 1956 zagotovljena večja finančna sredstva, kar je pospešilo graditev stanovanj. Kljub precejšnjim finančnim sredstvom v tem skladu, le ni bilo mogoče kriti vseh potreb po stanovanjih. V razdobju 1957 do 30. junija 1964 je bilo za stanovanjsko graditev pri skladu 1.821,000.000 dinarjev. S te-sredstvi iqdl-
ČESTITKE
Anici Bezjak iz Krčevine pri
Gospodarske organizacije premalo gradijo
Po zakonu o financiranju stanovanjske graditve^ iz leta 1959, je prišlo do nekaterih sprememb, predvsem v ekonomiki graditve. Ta zakon predvideva tudi dohodke iz prostovoljnih dajatev ustanov, zavodov in družbenih ter gospodarskih or-Te dajatve bi bile v
Vurbergu ' čestitajo ob lepem ganizacij
y	■ ..........bodoče obvezne. Zmotno je nam-
praznovanju njeni prijatelji.
MESTNI KINO PTUJ
Od 31. julija do 2. avgusta 1964 »ŠTIRJE APOKALIPTIČNI
JEZDECI«, ameriški barvni cinemaskopski film. Zaradi izredne dolžine filma bodo predstave ob 17. in 20. uri — v nedeljo ob 15., 17.30 in 20. uri. Dopoldne bo ob 10. uri matineja . istega filma. Cene vstopnicam zvišane. KINO STANOVANJSKE SKUPNOSTI ORMOŽ
1.	in 2. avgusta 1964 »TON-KA«, ameriški film, ter 5. in 6. avgusta 1964 »NAPOLEONOV OFICIR«, francoski film.
KINO GORIŠNICA
2.	avgusta 1964: ameriški film »V ZNAMENJU ZOORA«; 9. avgusta 1964: »VOJNA SE
^NADALJUJE«, ameriški film.
TRZNE CENE PRI TRGOVSKEM PODJETJU »POVRTNINA« MARIBOR, POSLOVALNICA PTUJ (PRI MAGDI)
Breskve 120 dinarjev, borovnice 100, grozdje — namizno JUS I 300, hruške 120, jabolka I a 100, marelice 280, orehi celi 320, slive suhe 300, hruške suhe 240, dateljni pakirani 80, limone 290, rozine 470, vino rdeče 560, vino rdeče 2 1 630, vino belo 21 750, jajca 26, med 216, sir 810, fižol stročjii 120, kumare 40, kumare za vlaganje 60, ohrovt 120, paradižnik 130, paprika 250, splata endivija 120, solata kri-stalka 140, zelje sveže 65, zelje rdeče 100, česen 260, čebula Ila 120, krompir 50, paprika vložena 228, kumare vložene 440, koruza 85, pšenica 88, fižol »tetovec« 230, fižol prepeličar 250, fižol enobarvni 200, radenska 11 54, slatina donat 11 54 (dinarjev.
reč mnenje, da je dolžna občinska skupnost priskrbeti stanovanja zaposlenim. Doslej je v pravi smeri za velik korak na-
ditev gospodarskih in negospodarskih objektov, nam je jasno, zakaj je potrebno varčevati s prostorom in zakaj so potrebne urbanistične rešitve upijrabe prostora oziroma zemljišč.
Ptuj ima urbanističen program
Urbanistični program za razvoj in urbanistično ureditev naselja in njegovega vplivnega območja ugotavlja geografske, klimatske, hidrografske, kulturno spomeniške, socialne, zdravstvene, komunalne in druge razmere v naselju in njegovem vplivnem območju. Po teh ugotovitvah ocenjujemo pogoje za gospodarski in vsestranski razvoj naselja za dobo vsaj 30 let. Po njih se šele določijo bodoče osnove prometa in posamezni predeli, ki smejo biti uporabljeni za razne namene.
Za mesto. Ptuj je naročila občina izdelavo urbanističnega programa pri Zavodu za urbanizem v Mariboru. Ta je najprej izdelal okviren urbanistični program za mesto Ptuj in njegovo vplivno območje,- Ta urbanistični program je sprejela 20.' 7. 1964 občinska skupščina-, nato pa bo 3 mesece razstavljen
Razmahnjena individualna gradnja
V zadnjem času je individualna gradnja hiš zelo razmah-njena. Vedno več družin želi zgraditi lastna stanovanja. V prejšnjih letih je bilo letno največ do 180 prošenj za odobritev lokacije, letos pa je že ob polletju nad 250 prošenj. Od teh je že 120 ugodno rešenih, 50 je zavrnjenih; okrog 80 prošenj je še v postopku. Prošnje za lokacije še vedno prihajajo. Do konca leta bo predvidoma 400 —
novaaja v poslovne prostore, skladišča, delavnice, ipd. z raznimi utemeljitvami. To se dogaja predvsem v gospodarskih organizacijah in v tistih stanovanjih, ki so v zgradbah podjetij. Menim, da je potrebno spoštovati predpise, ki ne dopuščajo spreminjati stanovanja v druge namene.
Po predpisih ostane 50% stanarine hišnim svetom za redno vzdrževanje hiš. Ta predpis daje novi in stari hiši enake pogoje. Tu nastajajo velika nasprotja; stara hiša — slabo stanovanje,
500 prošenj. Iz teh podatkov je i nizka stanarina, velike potrebe razvidno, da se je v zadnjem , obnovi; nova hiša — lepa
.	, ■ • „ " na vpogled občanom. Ta elabo-
prej TGA Kidričevo, ki je zgra- ieP s|stavljen ob upoštevanji, dila 75 ^^^anj.Zanjejepo- sedaJ	stJanja gospodarstva
rabila nad 70»/. lastnihi^tev. in ekonomskih možnostih raz-Sedaj gradi se 4o stanovanj. ,	, , , . „„
Posamezna podjetja so kupila' voja v planiranem obdobju 30 nekaj stanovanj. V -bodoče je že let. Vzporedno z urbanističnim zaootovljenih več sred- programom za mesto Ptuj so stev podjetij za graditev stano- bila že v okvirnem programu vanj. Sama občinska skupnost določena naselja, ki imajo po-ima dovolj obveznosti za pre- Soje za zazidalni razvoj v občini
Ptuj in sicer: Cirkovce, Maj-šperk, Podlehnik, Cirkulane, Dornpva in Novo naselje pri Desencih.
skrbo stanovanj za zaposlene v družbenih službah (javna uprava, šolstvo, zdravstvo itd.).
Manjša podjetja in stanovanja
Manjša podjetja z majhnimi skladi' ne morejo graditi svojih stanovanj. Zakonsko možnost imajo vsi, da lahko kupujejo stanovanja v etažni lastnini. Sklad gradi in prpdaja stanovanja. V zadnjih letih so morala podjetja položiti 40 °/o vrednosti kupljenega stanovanja kot
" Možnosti graditve v občini
Zaradi možnosti graditve so bili izdelani tudi zazidalni načrti za posamezne predele v občini in sicer za mesto Ptuj:
Ob Ljutomerski cesti ter Volk-merjevi ulici, naselje ob ljudskem vrtu in ob Krambergerjevi poti ter Vičava. Zazidalni načrti so bili izdelani tudi za Budino,
lastno udeležbo, ostalih 60 °/o pa 'Mariborsko cesto in Hajdino! so dobila podjetja kot posojilo Pc(jročje z zazidalnimi načrti
__:	—a.,	,,v..-, nn 1«4- ^ O 0/„	' _
pri skladu za dobo 20 let z 2 °/o obrestne mere. Na ta način so imela tudi manjša podjetja možnost, da so lahko urejevala stanovanjske probleme svojih delavcev. Pri skladu je lahko kupil stanovanje vsak zaposleni posameznik.
S splošnim družbenim in gospodarskim razvojem, v gospodarskem in negospodarskem investiranju naraščajo tudi po-
meri 112 ha ter je predvideno za zgraditev 1248 stanovanj, od tega 528 za individualne gradnje.
Gradnjo stanovanj v predelih z zazidalnimi rešitvami še najbolj ovirajo nezgrajene komunalne naprave, ki jih je potrebno zgraditi hkrati s stanovanji. Potrebna finančna sredstva za te naprave bodo v posebnem komunalnem skladu občine. Vanj
trebe po prostoru, po zemljišču, so dolžni prispevati vsi gradi-Zemljišča predstavljajo narod-1 tel j i stanovanj. Mnogo težav no bogastvo ne glede na to, če j povzroča pri graditvi stanovanj ga ocenjujemo iz materialnih j tudi pridobitev zemljišč v pre-ali kulturnih vidikov. Važno je,1 delih, kjer še ni izvedena na-da ta zemljišča nisč nadomest- i cionalizacija gradbenih zemljišč, ljiva in da jih nimamo veliko. | To vprašanje bo možno rešiti S temi zemljišči je potrebno i šele po dokončni odobritvi ur-smotrno gospodariti. V ptujski banističnegamačrta, ki služi kot občini izgubimo letno samo za j pogoj za uvedbo postopka raz-individualne gradnje stanovanj- nih zemljišč.
času pokazal interes posamez-nikov za pridobitev lastnega stanovanja.' '
Kadar govorimo o stanovanjski problematiki, ne moremo mimo ostalih vprašanj v zvezi z vzgojo stanovalcev. Sem spada komunalna ureditev naselja, objekti za kulturno in prosvetno dejavnost, otroška igrišča, ustanove za varstvo otrok, šole ter kulturna in hitra postrežba v trgovinah s predmeti široke 1 potrošnje.
Še nekaj o čuvanju stanovanjskega fonda in o vzgoji stanovalcev. Posamezni stanovalci skoraj zavestno uničujejo stanovanjske prostore in opre- I mo. Nekateri starši dovoljujejo, | da uničujejo njihovi otroci po- i. samezne dele stanovanjskih zgradb. So celo primeri, da je prosilec za »..stanovanje uradno izjavil; da ne gre v privatno stanovanje, ker mora v zasebni hiši bolj paziti na stanovanje. Ob takih jn mnogih drugih konkretnih primerih ni čudno, če se branijo sodelavci prevzeti funkcije v hišnih svetih. Nekatere stanovalce bo potrebno glede čuvanja stanovanj dalj časa vzgajati.
Pereč stari del Ptuja
Veliko skrbi povzroča stanovanjskemu gospodarstvu stari del Ptuja. Ves ta predel spada pod zgodovinsko zaščito in mora ohraniti starinski videz, v čimbolj pristni obliki. Hišni sveti morajo dobiti pred popravili ali adaptacijami pristanek Zavoda za zaščito kulturnih spomenikov. Stari del je prenaseljen; več stanovanj je neprimernih, 73 stanovanjskih prostorov je bTez dnevne svetlobe; v 189 primerih pa uporabljajo kuhinje za spalnice.
Po podatkih, ki jih je zbrala stanovanjska skupnost Ptuj, je v mestu Ptuju 2365 stanovanj; od teh je 25 zasilnih z nemogočimi pogoji. 14 stanovanj je v starih poslovnih lokalih. Polovica stanovanj je brez vodovodne napeljave in komaj ena petina stanovanj ima kopalnice. Po podatkih pride na 100 gospodinjstev 84 stanovanj; to se pravi, da živita v enem stanovanju povprečno po 2 družini.
Nedovoljeno spreminjanje stanovanjskega fonda
Kljub takemu stanovanjskemu stanju pa še vedno nekateri odgovorni ljudje spreminjajo sta-
stanovanja, večja malo popravil. .
najemnina,
Člani ZB NOV in stanovanja
Izvršni svet je pozval občinske skupščine in delovne organizacije, naj bolj skrbijo za ureditev stanovanjskih problemov članov ZB NOV. Čas je, da bi' se ta problem borcev ugodno Fešil. Občinska skupščina in stanovanjski sklad doslej zadovoljivo rešujeta te probleme. Priznala ste. prednost borcem pri dodelitvi stanovanj in pri posojilu za zgraditev stanovanjskih hiš. Občinska' skupnost skrbi predvsem za upokojene in nezaposlene člane ZB. Slabše pa je v gospodarskih organizacijah, ki so prav tako dolžne poskrbeti sredstva za rešitev stanovanjskih proDle-mov za svoje zaposlene, člane ZB. Posamezni zaposleni člani se obračajo na občinsko skupščino v zvezi z izboljšanjem njihovega stanovanjskega vprašanja. Ko jim priporočimo, naj se obrnejo na svoje podjetje, odgovorijo, da je to nemogoče, da tega njihovo podjetje ne more in da tudi ne bo odpravilo njihovih stanovanjskih težav.
Nadaljevanje na 3. strani
Problemi živinorejske proizvodnje no rešein občinskih odbornikov
Stalež krav plemenic je	treba povečati. • Od kod teleta za govejo farmo?	• Slabo organizirana odkupna mreža mleka. •	Tuberkuloza goveda in njene posledice
Petek, 31. julij. — Danes bosta razpravljala oba zbora Občinske skupščine Ormož o problemih živinoreje v občini, o programu pridelovanja sladkorne pese in o predlogih sveta za družbeni plan in finance.
Drugod jx> svetu in pri nas se mnogo razpravlja o tem, kako bi povečali proizvodnjo mesa. S tem prevzema kmetijstvo odgovorno nalogo, ki jo bo treba proučiti še pred sprejetjem sedemletnega načrta razvoja kmetijstva in sicer temeljito in vsestransko. Na zunanjem tržišču iz dneva v dan bolj povprašujejo po govejem mesu in zato se cena mesa nenehno dviga. Proizvodnja govejega mesa se bistveno
ječem stanju plemenic, da se bo ■ vesticije s smotrnim izkorišča-stanje živinoreje v občini izbolj- njem. Tako bo potrebovala far-
Zasebne hiše ob cesti dr. Jožeta Potrča
Cene in višji osebni dohodek
V torek, 29. 7. 1964, je bil v Ptuju sestanek direktorjev gospodarskih organizacij z območja ptujske občine, ki ga je sklicala predsednica občinske skupščine Ptuj, z namenom, da bi jim bila predpčena slika uspehov in problemov gospodarskih organizacij v 1. letošnjem polletju, zlasti pa, da bi jim bilo pojasnjeno, da so odgovorni za pravočasno in pravilno povišanje dohodkov članov kolektivov in da se morajo s tem problemom takoj pomuditi organi upravljanja in politične organizacije.
Iz tolmačenj in analiz, ki sta Jih pripravila svet za gospodarstvo občinske skupščine in oddelek za plan, jasno izhaja, da ima ptujska občina nekaj gospodarskih orgaiflzacij, ki se jim ni potrebno bati težav zaradi zvišanja oseb-
nih dohodkov zaposlenih, da pa je na drugi strani cela vrsta gospodarskih "Organizacij, kjer se mora vodstvo podjetja skupno z organi upravljanja resno ukvarjati z vprašanjem, kako prebroditi vse trenutne, prehodne ali nove težave, obdržati na delovnih mestih zapqslene n j.m zagotoviti delu in uspehom primeren dohodek. Same številke in analize sicer kažejo na težave, ki pa jih tudi ni mogoče prezreti, temveč se je potrebno resno poglobiti v povzročitelje teh težav. N. pr. pri Petoviji kažejo štev.lke iz 1. polletja na nižjo proizvodnjo, ljudje iz podjetja pa vidijo pred njimi spremembe v sam- proizvodnji, ki jih je moral kolektiv sprejeti, se preusmeriti na sodobnejši način dobavljanja pijač v steklenicah in Nadaljevanje na 3. strani
živine je kompleksno, zato ga je treba posebej obravnavati, predvsem v kmetijskih občinah.
Slabo organizirana odkupna mreža mleka
Na območju občine Ormož odkupujeta mleko ljutomerska in ptujska mlekarna, vendar ne dovolj organizirano. Ptujska mlekarna pošlje tovornjak v. Ormož, kjer odloži mleko za prebivalce iz Ormoža, potem prevzame v Ivanjikovcih mleko od zadružnega obrata kmetijske zadruge Ormož in se nato vrača čez Pavlcv-ce m čez Krčevine v Šalovce, kjer ima prvo zbiralnico, nato nadaljuje vošijo v Središče in pobira mleko ob cesti do Oslu-ševec. Ljutomerska mlekarna ima na območju .občine tri zbiralnice in to: v Hermancih, v Vuzmetincih in na • Krčevinah. Tod pelje mimo tovornjak ptujske mlekarne. Oba tovornjaka vozita brez koristi v eno smer in s tem neupravičeno podražu
oiaiijc uvmiAicjc V uuu.u	W	o.i . „trni51,p r»rp.vr»-a mleka na
nenehnem zmanjševanju ©bde- ma že letos 2500 pitancev, zaito bo ->eta stroslce prevoza mieKa, na
šalo. Vzrok za tako stanje je v postalo vprašanje nakupa telet lovalnih površin zasebnikov in j pereče. Lani je bilo odkupljenih
ker odhaja kmečka mladina v ] mesta in v industrijske centre.
je proizvodnja govejega mesa izvedljiva v daljšem času. Število prašičev in perutnine lahko povečamo v enem letu, doba za povečani stalež govedi pa je najmanj trikrat daljša.
V jugoslovanskem merilu je v zadnjih letih znatno znižanje števila krav' plemenic. Nič boljše ni stanje v občini Ormož, ki je
pretežno kmetijska,
\
Stalež krav plemenic se je znižal za 14,5 odšt.
Pred tremi leti je bilo v občini 5883 plemenic. Letos je bilo ugotovljeno, da se je stalež krav znižal za 84Š plemenic. To dokazuje, da ne obnavlja-razlikuje od proizvodnje svinji- mo plemenske črede in da ne ne in perutnine ravno v tem, da 1 moremo pričakovati pri obsto- 1 celoti izkoriščene, saj gre za in-
povprečno ob večjem staležu plemenic samo 2000 telet. Prak-
Na socialističnem sektorju je	sa pa kaže, da je le 50 odst. cd-
mogoče opaziti, da se ne veča	kupljenih telet sposobnih za pi-
število plemenske črede, čeprav	tališče zaradi bolezni ali telesne
se obdelovalne površine hitro	hibe- Vedeti je treba, da so od-
povečujejo Bistvo torej ni v po-	! kupljena teleta že odbrana. Lep-
vršinah in odhodu kmečke mla-	ža teleta si zadržijo zasebni pro-
dine v mesta, ampak v ekonom-	izvajalci za lastno, proizvodnjo
ski računici, ki kaže, da je ne-	Približno 3000 telet bo treba ku-
vzreia nlemenske ! piti letn0 izVen občine rn to v SLiih »S I Medžimurju in še drugod, obstoječih pogojih, I 0meniU je treba nekatere po-
rentabilna črede pri oziroma da je manj rentabilna
/-»,/-1 rvirfim i o rfrwx7o,/H t i-r> rvrvH,/~»,rvn/"\	J
od pitanja govedi in podobno.
Od kod teleta za govejo farmo v Središču
Lanske jeseni je pričela kmetijska zadruga Ormož graditi v Središču govejo farmo za 2500 govedi. Farma bo letos zgrajena in kapacitete morajo biti v
lahko dosegli večje število telet. Živinorejska služba naj bi preusmerila svoje prizadevanje v smeri rednega pripusta plemenic. Skrajšati je treba čas med telityljo in med naslednjim pri-pustom ter uvesti obvezno kontrolo o brejosti. Čredi je potrebna izdatnejša prehrana. Zavarovati jo moramo predvsem pred zajedavci, Vprašanje prehrane skupen sedemletni program ži-
drugi strani pa je precej krajev v občini brez zbiralnic mleka. Tamkajšnji proizvajalci se sprašujejo, kam z mlekom? Odpreti bi morali zbiralnice mleka pri Tomažu, v Podgorcih, na- področju Koga in še drugod. Tako neorganizirana odkupna mreža mleka ne more vzpodbudno vplivati na rejo molznic;
Tuberkulozno govedo in posledice
Številne težave in probleme, ki se pojavljajo v živinorejski proizvodnji, je mogoče odpraviti in stremeti za tesnejšim sodelovanjem med proizvajalci in strokovnimi službami v občini.
Kmetijska in veterinarska služba se naj ne bi ozirala na sektor lastništva, saj mora biti namen zasebnega sektorja in socialističnega. čitn več proizvajati. Zato bi bilo najboljše izdelati
vinorejske proizvodnje v občini. Ta načrt bi moral vsebovati obstoječe stanje živinoreje v občini in njen perspektivni razvoj. Sedemletni načrt se zasnuje -po dejanskih možnostih in je lahko vsklajen s potrebami trga. Napačno bi bilo usmerjati proizvodnjo v manj pridobitno živinorejo, kot je govedoreja. Za razvoj le-te imamo v občini vse pogoje.
Tuji strokovnjaki trdijo, in tako je pokazala praksa, da povzroča velik odstotek obolenj pri človeku goveji tip tuberkuloze. Na primer Angleži trdijo, da je umrlo pred dvema desetletjema v Angliji 1300 ljudi za govejo tuberkulozo, Švicarji pa so dokazali, da je pri 30 od 2580 tuberkuloznih bolnikov ugotovljen goveji tip tuberkoloze.
Največ tuberkulozne govedi je pri zasebnikih, nekoliko manj pa ta zahrbtna bolezen napada govedo v družbenem sektorju. V obč. Ormož je tuberlculinizira-nih 86.92 odst. vse govedi in je ugotovljeno, da je od tega s tuberkulozo okuženih 0,10 odst. goveda. Kaže, da je izvršila veterinarska služba pravočasno tu-be-rkulinizacijo in da je na tem področju precejšen uspeh.
V Tetošnjem letu bo tuberkuli-niizacija na področju krajevnega urada Središče in Tomaž po domovih, na področju nekdanje občine Ormož pa na zbirnih mestih.
Največ škode uovzroče-ne zaradi metilfavosti
Metiljavost povzroča v .o-bčini Ormož za približno 300 mili jonov dinarjev škode. Pred osmimi leti je bilo v občini Ormož nekaj razmnoževališč galbe, predvsem v zamočvirjenih dolinah in v neočiščenih jarkih. Tega posrednika je bilo precej uničenega, toda v zadnjem času so se razmnože-vališča zopet '•az.širila Zato bo potrebno očistiti jarkp ooskrbeti za odtok vode in uničiti sslbe S kemičnimi i sredstvi.
R. D.
KIDRIČEVO
Invalide na pravo mesto
Zaposlovanje invalidov je mno-gokje pereč problem, ker je zelo težko najti ustrezno delovno mesto tudi glede osebnih dohodkov.
V	težkem položaju je tudi tovarna glinice in aluminija. V njej so težki delovni pogoji za invalide. V kolektivu TGA je že leta 1959 določila posebna komisija občinskega ljudskega odbora 53 delovnih mest, na katerih naj bi delali invalidi in dosegali normalen delovni uspeh. Vsa delovna mesta so zasedena in je problem, kje še zaposliti ostale invalide. Mnogi žal nimajo ustrezne kvalifikacije in je zelo težko najti pravo mesto za nje. Predvsem je to problematične za obrat elektrolize. Tam so delovni pogoji še vedno zelo težki. Ne zaostaja
Mladina v TGA in v naselju
V	delovnem kolektivu TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo obstoja tudi zveza mladine z okrog 100 člani in članicami, večinoma iz bližnje okolice in manj iz samega naselja.
Mladinska organizacija iz TGA je razdeljena v aktive z namenom. da bi tako dosegli čim več uspehov in privabili v organizacijo čim več mladih ljudi.
Poleg dobre volje, namena in sposobnosti mladih ljudi ni mogoče ugotoviti pozitivnih rezultatov njihove dejavnosti, ker manjka osnovno, kar bi od njih pričakovali, vsaj prihajanje na sestanke pred akcijami.
Ze v lanskem letu je sprejel tovarniški komite ZMS plan dela, ki pa je ostal na papirju. Realizirane točke programa so le izleti k drugim mladinskim aktivom in udeležba posameznikov v večerni
politični šoli.
Minule volitve- v delavsko sa- i moupravljanje pokazale, da so I
odelek glinica I. kjer skoraj ni ustreznih mest za invalide iz NOB-ja. Vsekakor pa je nujno potrebno, da bi strokovna komisija ponovno pregledala delovna mesta v tovarni m našla še nekaj takih mest, kjer bi lahko invalidi uspešno opravljali svoje delo. Ker sta rekonstrukcija in avtomatizacija zamenjali ročno in mehansko delo, bi se dalo z ustrezno prekvalifikacijo še nekaj najti. Inalidi naj bodo na pravem mestu, tam bodo lažje dosegli kvalifikacije, tam bo mnogo lažje reševati njihove probleme, pereče za njih in za skupnost. S skupnim sodelovanjem in razumevanjem bo lahko dosežen tudi ta cilj in rešen pereč problem zaposlitve invalidov.
storili mladinci v TGA bore malo za to, da bi se volitve čimprej končale in s čim boljšim uspehom. Tudi za okrasitev volilnih prostorov bi lahko več storili.
Prav gotovo ,'-e, da moramo odrasli poiskati vzroke, zakaj je v zvezi mladine takd mrtvilo. Ce bi ji pravočasno in pravilno poma-gali, bi bib drugačno stanje. Te pomoči niso zahtevali, niti jim i je nikdo ni ponudil. Storili so, kar so mislili, da je mogoče in prav. Napačno bi bilo trditi, da se mladi ljudje v TGA znajdejo v težavnejših situacijah kot so v svobodnem in mirnem življenju. Sedaj bi se lahko znašli pri reševanju raznih problemov v pristojnosti zveze mladine, če bi jim ostale politične organizacije vsaj malo pomagale. Mladina iz tovarne in iz naselja bi morala pokazati več zanimanja za to, kako živi mladina v tovarnah in v naseljih drugih večjih krajev. Ob širšem zanimanju za svojo okolico bi našla mnogo izpodbud po izkušnjah svojih vrstnikov, ki marsikje samostojno delajo in tudi dosegajo zavidne uspehe.
F. M.
Sredstva za strokovne ekskurzije
V	lanskem letu je imel tovarniški odbor sindikata TGA v svojem proračunu tudi postavko za poučne strokovne ekskurzije članov delovnega kolektiva. V letošnjem letu ni za to potrebnih sredstev, ker so ustanovljeni rekreacijski centri, ki pa so brez zveze s poučnimi ekskurzijami članov kolektiva.
V	lanskem letu sicer ni bilo ekskurzij, ker so sindikalne podružnice nanje premalo mislile in tudi pretežna skupina članstva ni znala za nje. Sindikalne poučne ekskurzije zaslužijo mnogo več pozornosti. Vse dosedanje izkušnje z ekskurzijami, nam dovolj zgovorno povedo, da je prav izmenjava mnenj med sindikalnimi aktivi zelo koristna za vzgojo kadrov. Aktiv; med seboj spoznavajo in se seznanjajo z načinom dela sindikatov in samoupravnih organov.
K nam v TGA prihajajo mnoge
poučne ekskurzije in se zanimajo za strokovna ali politična vprašanja. Vedno odhajajo od nas zadovoljni in z dobrimi vtisi. Ne bi bilo napačno, če bi vse sindikalne podružnice ponovno proučile vso zadevo in spet uvedle strokovno poučne ekskurzije. Vsekakor tu ponovno stopa v os-
Občanom Varaždina so pomagali!
Med člane sindikata ptujske občine je hitro prodrla vest o
predje vprašanje sredstev. Toda hudi elementarni nesreči, ki jo z razumevanjem in dobro voljo j€ povzročilo na območju občine
ter s prspevki ddeležencev bi se gotovo dale ekskurzije ponovno uvesti. Saj. ne gre samo za posamezne ekskufzije. To je nedvomno v prid kadrov in ima poleg pomen.
Nepreviden kolesar
Dne 23. 7. t. 1. ob 9.05 je povzročil kolesar Franc Kokol v Ormožu prometno nesrečo. Ni upošteval cestno prometnih predpisov. Ko je spremenil smer vožnje, ne da bi predhodno nakazal smer in se prepričal, če je cesta prosta, se je zalatel vanj za njim vozeči osebni avtomobil MB-21-75, ki ga je upravljal Cvetko Dupli-kar iz Ptuja. Kolesar je padel na prednji del vozila in nato na pločnik.
S prometno nesrečo je nastalo približno za 150.000 dinarjev škode. Poškodovanega kolesarja so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Nekaj kratkih iz listov sosednh občin
M O Z
Laharnar slovo
Pred kratkim je presunila prebivalce občine Ormož vest o prera-ni smrti 43-letne Lenke Laharnar,
nieno delovanje in jo je aretiral decembra istega leta. Čeprav so jo med zasliševanjem v zaporih mučili, Lenka ni klonila. Ostala je i naprej tako trdna ln prepričana v i pravičnost in zmago NOV. Pobegnila je iz zaporov v Cerkno in tam delala za partizane. Med tem i je bila tudi sprejeta v članstvo i ZK. Bila je vse do smrti vzoren j in priljubljen komunist. Bila je za ' pravico. Vedno se je zavzemala za i praktično uveljavljanje naprednih idej.
I Po vojni se je vrnila Lenka v 1 svoj rojstni kraj Tolmin, kjer je bila politično aktivna. Pred 11 leti se je priselila njena družina v Ormož, kjer so jo domačini zaradi skromnosti in odkritosrčnosti hi-j tro vzljubili.
I Prejšnjo soboto popoldne je spremljalo pokojnico na njeni zadnji poti čez 500 znancev, prijate-
Ob nedavnem obisku odg ovornega urednika »Domačih novic« iz Lenafta v Slovenskih goricah Frančeka Štefaneca smo se v našem uredništvu dogo vorili, da bomo objavljali pod naslovom »NEK4.1 KRATKIH IZ LISTOV SOSEDNIH OBČIN« tudi zanimivosti iz »Domačih novi c«.
Z uresničevanjem dogovo ra z »Domačimi novicami« začnemo v današnji številki, imen ovani list pa je začel 23. 7. 1963. Namen te izmenjave j.e v na vadi dobrih sosedov, ki radi pogledajo levo in desno okrog sebe.
Iz dobre soseščine naj se razvije tudi prisrčno prijateljstvo med bralci listov iz sose dnih občin.
Asilni taborniki
matere dveh otrok. Iz sredine naj-	ij"ev in sorodnikov. Ob odprtem
lepšega življenja jo je iztrgala	grobu je govoril na ormoškem po-
huda in zahrbtna bolezen za ve-	kopališču Franc Zgonc. Od pokoj-
dno; iztrgala je nneu««orno in po-	< nice se je poslovil v Imenu ko-
žrtvovalno uslužbenko, ki se tudi	munjstov občine Ormož, ki so iz-
političnemu delu ni odrekala, če-	gubili s smrtjo drage Lenke vzor-
prav je skrbela za družino, za	nega ;n idejno zrelega člana Z K.
vzgojo svojih otrok in za prijeten	Q0(jba na pihala je zaigrala nekaj
dom.
Pokojnica izhaja iz delavske družine. Druga svetovna vojna jo je našla doma. Mlada in predana naprednemu duhu je vedela, kaj mora storiti in kje ie njeno mesto. Pričela je aktivno sodelovati z NOV in vse do aretacije ie delala kot aktivistka. Leta 1944 je postala članica Okrajnega komiteja SKO.T Okupator ie zaslutil
žalostink. pevski zbor iz Središča pa je zapel pesmi, ki jih je Lenka nadvse rada poslušala. Bila je živahne narave in plemenitega značaja. Vedno je bila vesela in razigrana. Neozdravljiva bolezen jo je v zadnjih dneh izpodkopala, da ie za vedno zatisnila oči.
V svobodni zemlji, ki jo je nad vse ljubila, je sedaj njen tihi dom.
a Če
Prometna nesreča z vec milijonsko škodo v Ptuju
V petek, 24. julija 1964, je prišlo na križišču pri Trgu svobode do težje prometne nesreče, ki jo je povzročila neznana kolesarita s svojim nepravilnim -obnašanjem na cesti.
Iz smeri Maribora se j© pripeljala po cesti z dravskega cestnega mosta neznana kolesarka ki je naenkrat spremenila smer na levo, ne da bi pri tem pokazala z roko. Za njo je pripeljal s tovornjakom Nikola Matkovič ie Siska. Da bi preprečil nesrečo, se je moral umikati na levo in končno zaustaviti vozilo. Pri tem je prišlo do
močnega sunka, zaradi katerega je vrglo z vozila pet ton težko stiskalnico in jo poškodovalo. Poškodovano je bilo tudi samo vozilo. K sreči ni bilo na kraju nesreče drugega vozila ali pešcev. Padec večtisočtonske stiskalnice z vozila bi vsakogar težko prizadel. Stiskalnica je ležala na kraju nesireče do prihodnjega dne. ko so jo dvignili z dvema viličarjema in jo s traktorjem odpeljali nazaj v Maribor.
Skupna škoda, ki je nastala ob tej nesreči, znaša najmanj dva milijona dinarjev.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Ojlosuite v Tedniku!
V	Kidričevem že več let obstaja agilno društvo tabornikov, ki ima za seboj že vrsto let izpod-budnih uspehov. Njihova aktivnost je vidnejša od ianskega leta, ko j« bilo v Kidričevem okrajno tekmovanje tabornikov, ki se ga je udeležilo iz mariborskega okraja nad 180 mladih članov. Najlepši uspeh so takrat dosegle tabornice in sicer med 27 sodelujočimi ekipami odlično drugo mesto. Čeprav se vpisujejo v to organizacijo vedno novi člani, še vedno ni mogoče biti zadovoljen s številčnim stanjem.
V	lanskem letu so pripravili taborniki mnogo lepih načrtov, kot na pr., tridne\Tia samostojna taborenja, dnevne izlete, udeležbo na raznih proslavah, pohode po partizanskih poteh itd.
Nekaj točk iz načrta so letos uresničili. Uspehov bi lahko bilo mnogo več, če bi pokazali starši nekoliko več razumevanja za veselje otrok do taborniške organizacije in če bi jim omogočili udeležbo na raznih taborniških prireditvah. Starši, ki ne dovolijo otrokom, da bi se vpisali k tabornikom, ne vedo, da vzgaja taborniška organizacija mlade ljudi, da bodo delovni, hrabri in vedri. Tabornike seznanjajo z zgodovino nekdanjih in bljižnih časov, jih učijo reševati razne probleme in premagovati razne težave. Tako se pripravljajo mladi ljudje na čas. ko se bodo bavili kot proizvajalci in upravljalci z vsemi problemi skupnosti.
Taborniški organizaciji in mladim ljudem smo dolžni vsi pomagati, da bodo lahko uresničili svoj načrt in dosegli plemenite cilje, zaradi katerih je ustanovljena taborniška organizacija.
F. M.
JPožar \ Sardin ju
Kot smo že poročali v št. 29/64 »Tednika« je zgorela pred kratkim vinska klet v Sardinju št. 40.
Klet stoji ob občinski cesti. Na dan požara je šlo nekaj ur pred požarom mimo nje precej ljudi, ki so se vračali s pogreba. Pozneje je bilo ugotovljeno, da je povzročil požar tleči cigaretni ogorek, ki ga je odvrgel nekdo izmed kadilcev v neposredni bližini kleti. Zgorelo je ostrešje kleti in na njem približno 500 kilogramov sena Pcžar je povzročil približno 150.000 dinarjev materialne škode Klet je bila zavarovana pri DOZ-u,
Varaždin hudo neurje, ko se je 29. maja t. 1. utrgal oblak in povzročil hudo materialno škodo. O njej smo že poročali. O tem je razpravljalo tudi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ptuj na svoji seji 13. junija t. 1. Na njej je sprejelo priporočilo članom sindikata, naj darujejo v okviru svojih možnosti v znak solidarnosti in prijateljstva do občanov iz sosedne občine svojo pomoč. V sindikalnih podružnicah, kjer znajo pristopiti sindikalna vodstva vedno pravilno in s čutom odgovornosti k izpolnjevanju nalog in priporočil, so se sindikalni delavci potrudili do svojih članov in zbrali pomoč, ki so jo dali delavci z veseljem in ob čutkom zadovoljstva.
Akcijo so izvedli v triintri desetih sindikalnih podružnicak. v katerih so darovali člani sindikata skupno 525.796 dinarjev.
Pomoč so darovali člani sindikata iz sindikalnih podružnic: Kmetijska zadruga »Jože Lacko« Ptuj 72.500 dinarjev, Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj 45.700, Mesokombinat »Perutnina« Ptuj 41.950, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk 43.600, Tovarna perila »Delta« Ptuj 40.000, Tr eovsko podjetje »Izbira« Ptuj 38.700. Obrtno gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj 35.500, upra va občinske skupščine Ptuj 32.800, Podjetje za popravilo voz J2 Ptuj 25.050, Montažno podjetje »Elektrokovinar« Ptuj 20 tisoč, Trgovsko podjetje »Pano-nija« Ptuj 15.900, »Konus« Slovenske Konjice — obrat Maj-
šperk 14.400, Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Dornava 12.500, Strojne delavnice Ptuj 11.400, Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj 10.000. Kmetijska zadruga Ptujsko polje« Gorišnica 10.000, Reševalna postaja Ptuj 9000, osnovna šola »Franc Osojnik« Ptuj 8600, družbene organizacije »dr. Jože Potrč« Ptuj 7300. Vodna skupnost Drava-Mura Ptuj 7350, Obrtno podjetje »Dravi-nja« Kidričevo 7150, Kmetijski kombinat Ptuj — enota uprava 6650, Strokovne šole Ptuj 5700, Komunalni zavod za socialno zavarovanje 5500, osnovna šola Juršinci 5400, osnovna šola »Bratov Štrafela« Markovci 5300. Mestna lekarna Ptuj 5000, Občinsko sodišče Ptuj 4900, Kmetijski kombinat Ptuj — enota krčitev in melioracije 4000, osnovna PTT enota Ptuj 3600, Kmetijski kombinat Ptuj
—	obrat Starše 3737, Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Turnišče pri Ptuju 3500, Krojaštvo po meri in konfekcija »Moda« Ptuj 3050, Kmetijski kombinat Ptuj
—	enota zidarji 1950,
Zbrana pomoč bo nakazana te dni občinskemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske v Varaždinu, ki bo razdelil ta prispevek najbolj prizadetim družinam.'
Ob zaključku akcije se zahvaljuje občinski sindikalni svet Ptuj vsem članom sindikata. ki so s svojim prispevkom pomagali v nesreči občanom Varaždina iz solidarnosti do bratskega ljudstva in humanosti, torej iz najlepših nagibov človeka v socialistični družbi.
Občinski sindikalni svet Ptuj
Cene in višji osebni dohodek
V sestavku v »Domačih novicah« št. 14/23. 7. 1964 o preživninskem varstvu kmetov je zanimivo tolmačenje predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Lenart, tov. Ivana Rapoca, zlasti v delu, ko govori o tem, kdo hi prišel v po-štev za varstvo in koliko bi znašala preživnina.
Za preživninsko varstvo naj bi prišli v poštev kmetje, ki bodo s kupoprodajno ali drugo pogodbo, sklenjeno z gospodarsko organizacijo, prenesli v družbeno lastnino vsa svoja zemljišča ter bodo kupnino ali drugo odplačilo, ki ga bodo dobili za to zemljo, vložili v občinski sklad za preživninsko varstvo kmetov, oziroma bodo odstopili terjatve za plačila skladu.
Kmet naj bi dobil pravico do preživnine, ko dopolni moški 65 let in ženska 60 let starosti. Pravico do preživnine bi imel tudi prej, če je ali postane popolnoma nezmožen za pridobitno delo, kakor tudi, če se ne more zaposliti zaradi vzgoje in nege otrok do 7 let ali zaradi trajne nege drugih članov, ki potrebujejo zaradi bolezni ali starosti nujno tujo nego. Dq preživnine ne bi imel pravice tisti, ki dobiva pokojnino ali invalidnino, če je ta nižja od preživnine.
Preživnina se bo določila v mesečnem znesku glede na vrednost zemlje, ki jo je kmet prenesel v družbeno lastnino, in glede na starost kmeta in oseb, za katere mu pripada preživnina. Izračuna se tako, da se vrednost zemlje deli s povprečnim številom let doživetja po določeni lestvici. Tako izračunan znesek, deljen z 12, pomeni višino mesečne preživnine.
Ce je na primer vrednost zemlje dosegla 2 milijona din, kmet pa je star 65 let, bi dobil mesečno 12 tisoč 820 din, poleg tega pa bi dobila 5128 din oseba, ki jo je nosilec preživninske pravice dolžan preživljati. Minimalna mesečna preživnina naj ne bi bila nižja od 10.000 din.
(Nadaljevanje z 2. strani) nov postopek tudi obvladati. To je prehodnega značaja V II. polletju bo preneha! ves pesimizem, ker se bo izkazalo, da so težave v glavnem odpravljene in uspeh zagotovljen. Tannka se poskuša izkopati iz težav in ji je že uspelo marsikaj preurediti in izpopolniti, vendar le ostane stalna nevarnost. da se bo podjetje s sedanjimi stroji in s sedanjo proizvodnjo težko obdržalo, če ne bodo upoštevani e'aborati za spremembo proizvodnje in za prehod | na nove izdelke, ker je proizvod- ! nja tanina vedno bolj. problematična. Tudi »Delta« se poskuša prebiti čez težave, ki se vračajo iz leta v leto in sicer z zalogami izdelkov, ki jih je potrebno spraviti na t.rg. vendar se to vedno ne j posreči, zlasti ko je trg nasičen j in ko kupci ne vprašujejo po tak- i šnih izdelkih. V industriji, v obrtništvu, v kmetijstvu in tudi v ostalih panogah se pokažejo te- j žave zlasti ob vsakih pomembnejših spremembah, ko je potrebno seči globlje za notranjimi rezervami in najti sredstva za višji dohodek kolektiva. Takrat se tudi pokaže, da si prizadevajo gospodarske organizacije najti izhode iz prehodnih težav, da pa mnogim to ne uspe kljub dobri volji, ker jim to preprečujejo razni faktorji. N. pr. opekarna opravi največji promet v suhih mesecih II. polietja, iz mesecev j v I. polletju pa se vedno kaže' slaba slika, ki pa kolektiva ne prestraši, ker dobro ve. da sta mokrota in mraz huda sovražnika onekarnarjev. Na posvetovanjih | direktorjev ne slišimo niti vseh 1 slabih, pa niti vseh dobrih strani podjetja, ostane pa !e občutek, da > govorijo iz kolekiva, ki noče ustvarjati v
, kovati od ljudi veselje za delo, večjo prizadevnost, boljše gospo-I darj-enje in stremljenje k 30.000 1 din najnižjega dohodka.
Nadalje se je potrebno brez odlašanja zadržati pri vprašanju dodatnih osebnih dohodkov zapo-■ slenih glede na podražitev in na povišanje vsaj za 1500 din po i zaposlenem Potrebno je upoštevati, da nastopajo v naši skupnosti isti ljudje kot proizvajalci, kot upravljalci in potrošniki in da ni vseeno, kako rešujejo v kolektivih vprašanje povišanja osebnih osebnih dohodkov in kako občutijo kot potrošniki podražitev mleka, kruha, elektrike, premoga itd.
V nekaterih podjetjih — Vol-nenka. Strojne delavnice. Tap in drugod so se že lotil: vprašanja povišanja osebnih dohodkov zaposlenih, niso pa povsod za to enake rpožnosti.
Na konferenci je bilo povdar-jeno, da ni mogoče in opravičljivo ostati pri tej, ugotovitvi ali trditvi, ker mora priti končno do izraza prednost skrbi za lj.udi, za življenjsko raven, za veselje za delo, za zanimanje za uspeh podjetja. Kjer obstanejo pri ugotovitvah. da ni mogoče v podjetju ničesar več storiti za izboljšanje proizvodnje, za izboljšanje dohodka in za ugodnejše delitev dohodka, prevladuje malodušje, ob katerem res ni upanja na zboljšanje. Težave imajo gradbeniki, železniške delavnice, krojači, kmefijci, skratka vsi, vendar se različno z njimi spopadajo. V Volnenki v Majšperku so z boljšo organizacijo dela odpravili vsako malodušje. Kvalitetnejše delo zagotavlja ljudem boljši dohodek.
i	^	In 'Judje se trudijo. Enako je pri
skupnost, vtisa, da i kombinatu. Kjer so se naučili
slabo gospodari
Vsi podatki iz analiz pač utemeljujejo, da je potrebno resno prisluhniti stremljenju za izboljšanjem osebnih dohodkov ljudi, ki ne dosegajo vsaj 25.000 din. Brez tega bi bile napačno priča-
V	nedeljo priplule
Postrzch
V	nedeljo, 3. avgusta, bo pri plul zadnji splav »Postržek« proti Ptuju, kjer se bo za krajši čas ustavil in potem nadaljeval plovbo proti Borlu Pri Borlu bo pris tal. Splavarjem in ostalim navzočim bo pripravljen prisrčen sp rejem. Vsi skupaj bodo ostali na Borlu h) nadaljevali drugo jutro po Dravi pot proti Ormožu.
Organizator zadnjega splava »Večer« Maribor \abi mladino in odrasle, naj pridejo v Ptuju in v krajih do Borla na obrežje Drave In se pozdravijo s spiavar ji zadnjega splava

so se
dobro gospodariti, tam ni težav z delom, ni težav ?. ljudmi, z zaslužkom in izboljševanjem organizacije dela.
S torkove dopoldnevne konference direktorjev gospodarskih organizacij in političnih funkcionarjev ptujske občine so odšli udeleženci s trdnim zaupanjem, da so dobili izpodbudo, da bodo rezultati analiz v II. polletju čisto drugačni, da se bo rob težav in nevarnosti za kenec polletja odmaknil po zaslugi celotnega kolektiva zlasti pa njegovega vodstva in organov upravljanja.
Namen konference bo dosežen z dnem, ko bodo lahko gospodarske organizacije telefonično ali pismeno sporočile predsednici skupščine, da so premagane težave z dohodkom po uspeli proizvodnji in da je vse storjeno, da bo dobil kolektiv dodatek v primernem znesku, ki bo za vse pomenil olajšanje sprememb ob zvišanju cen.
VJ.
Sfran 4
»TEDNIK« — pelel:, "!. julija
Sirfii ?
PRED NOVIMI PREDPt
OBCNISKA ZVEZA ZA TELESIVO KULTURO PTUJ
Nadaljevanje z 2. strani o plenarnem zasedanju SZDL.
V pripravah so novi predpisi o stanovanjskem gospodarstvu. To postaja zelo pereče. Predviden je tak sistem kreditiranja stanovanjske graditve, ki bo kar najbolj vzpodbujal k hitrejši graditvi stanovanj, ki bo bolj upošteval osebna sredstva in usmeril graditev v skladu z našimi možnostmi in potrebami. Predvidena ekonomska najemnina bo vzpodbujala k investiranju v stanovanjsko graditev in pozitivno vplivala na izbiro in povpraševanje po stanovanju. Pogoji za kreditiranje se še pro-
učujejo. Za sedaj je še najreal-nejša predpostavka, da bo lahko kupil stanovanje vsakdo, ki bo položil '50 »/o vrednosti stanovanja ter vrnil potreben kredit ob 1% obrestni meri v 30 letih. V zvezi s celotnim poslovanjem stanovanjskega gospodarstva se obeta ustanovitev novih organizacij, ki bodo skrbele za vzdrževanje stanovanj, sklepale pogodbe o stanarini in bodo pod določeno kontrolo organov ter bodo skrbele za prosto in deloma tudi za razširjeno reprodukcijo. Vse kaže, da bodo stanovanjski skladi prerastli v take organizacije.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I
Slovenski trg z Lackovim spomenikom in Prešernovo ulico
Ostali dogodki
(Nadaljevanje s 1. strani) dar so morali socialisti kot najbolj levo krilo pri programu v marsičem popustiti. Seveda to pomeni koncesijo desnici, posebno na socialnem področju. To dalje pomeni, da utegne vodstvo socialistične stranke, ki je sicer dobilo za sodelovanje v vladi večinsko podporo, vlado zapustiti. Ta korak pa bi pomenil novo krizo.
Ze doslej je očitno, da so nekateri zahodni zavezniki, posebno Nemci, nekam z veseljem dočakali vladno krizo v pričakovanju, da bo prinesla spremembe v desno. Pri tem so celo uporabljali, posebno po tisku, pritisk na javno mnenje in se oprijemali celo težkega gospodarskega stanja, ki so ga zakrivile dosedanje, v glavnem prav krščanskodemokratske vlade.
O PRIJATELJSTVO NA PAPIRJU
Pred dnevi je predsednik de Gaulle na tiskovni konferenci izjavil, da 188 mesecev stari zahodnonemško-francoski sporazum o sodelovanju ni privedel do skupne politike. Po njegovi sodbi voditelji v Bonnu niso prepričani, da »mora biti politika Evrope evropska ' in neodvisna«. To je bil neposreden
napad na prijateljske ameriško-nemške odnose in sploh na vpliv, ki ga ima Washington na uradni Bonn.
De Gaulle sodi, da je treba zvezo z Ameriko ohraniti, vendar ne na račun odvisnosti. Časi od konca prve svetovne vojne so se spremenili. Seveda so odkrite predsednikove besede v Nemčiji sprejeli dokaj ogorčeno, to pa tudi pomeni konec tako imenovane osi Bonn—Pariz.
• RASIZEM
Krvavi spopadi med črnskim
prebivalstvom newyorškega predmestja Harlem in policijo, ki ga je zakrivil neki policaj, ko je brez razloga ustrelil nekega štirinajstletnega črnskega dečka, so vznemirili javnost doma in na tujem. Pri tem seveda ne gre samo za več sto ranjenih in za precejšnjo gmotno škodo, temveč za dokaz, da je rasizem še močno zakoreninjen. Dogodki v Harlemu so tudi opozorili z vso resnostjo na težko gospodarsko stanje črncev in neenakopravnost pri šolanju in zaposlovanju. Predsednik Johnson je ukazal podrobno preiskavo. Slejkoprej bodo morali odstraniti ljudi v policiji, ki še naprej ravnajo s črnci kot z drugorazrednimi državljani, navzlic zakonu o enakopravnosti.
Po sedanjem stanju stanovanjske graditve in doseženih uspehih na tem področju družbenega standarda in glede na bodoči razvoj gospodarstva v občini je predlagal IO občinskega odbora SZDL, da bi sprejel plenum naslednje zaključke:
—	Podvzeti vse, da bi dosegli kontinuiteto v stanovanjski graditvi. Zato je treba pripraviti dolgoročne programe gradnje stanovanj, uporabljati sodobne principe izgradnje naselja ter se sproti seznanjati s koristnimi novitetami in jib uvajati dovolj smelo. Izdelane projektne elaborate večkrat ponoviti in pri tem ne zanemarjati cene stanovanja kot važnega kriterija ekonomične graditve.
—	Vse novogradnje • izvajati po predhodno izdelanih zazidalnih načrtih, ki so jih premišljeno obdelali strokovnjaki in družbeni organi. Pri tem upoštevati pozitivna mnenja občanov.
—	Izboljšati stanovanjski standard od 10 m2 koristne stanovanjske površine na enega prebivalca na vsaj 11 m2 in vsaj štiri stanovalce na eno stanovanje.
—	Začeto sistematično asana-cijo nezdravih stanovanj v starem delu Ptuja je treba odločno nadaljevati. Hišni sveti naj povečajo 50 %> najemnine, s katero razpolagajo, s, posojili in naj povečajo in očuvajo s tem obstoječi stanovanjski fond.
—	Postopoma pripraviti vse potrebno, da bi se pričelo z asa-nacijo^ nezdravih stanovanj v starem delu Ptuja in starem naselju Kidričevega.
—	Pospešiti vsestransko mobilizacijo sredstev tako družbenih kakor tudi zasebnih za čim bolj obsežno stanovanjsko izgradnjo. Predvsem je treba doseči, da 'bodo vložile gospodarske organizacije in zavodi v stanovanjsko graditev kar največ svojih sredstev. Zato je treba doseči pri vseh subjektivnih činiteljih, da bodo ti močno vplivali pri razdelitvi dohodka, da se bo večji del sredstev usmeril v stanovanjsko graditev. V naslednjih letih pričakujemo močan porast vloženih sredstev v stanovanjsko graditev prav iz gospodarskih organizacij in zavodov.
—	V naslednjih letih vzbuditi večji interes delovnih ljudi za sodelovanje z lastnimi sredstvi pri stanovanjski izgradnji. Kjer se le da, organizirati v gospodarskih organizacijah, da bi prispevali ljudje v delovnem razmerju, ki želijo novo stanovanje, 20 %> svojih sredstev, 30°/n bi prispevala gospodarska organizacija, 50% bi najeli posojila iz stanovanjskega sklada. S takim načinom bi hitreje reševali stanovanjsko problematiko in tak način bi lahko vpeljali v gospodarskih organizacijah.
—	Vzporedno s stanovanjsko izgradnjo je treba zagotoviti izgradnjo objektov za trgovsko in obrtno mrežo ter objekte ostale komunalne dejavnosti. Z ekonomskimi ukrepi zagotoviti maksimalno najemnino poslovnih prostorov, sredstva, ki bodo
dotekala z najemnino prostorov, pa ekonomično uporabljati za gradnjo novih lokalov.
—	Nadaljevati dosedanjo skrb za gradnjo stanovanj prosvetnih in zdravstvenih delavcev na podeželju.
—	Skrbeti, da se bodo sredstva sklada hitro obračala in vračala nazaj v stanovanjski sklad.
—	Pri vzgoji stanovalcev moramo doseči, da bodo le-ti bolj čuvali stanovanjski fond.
Zasedaje z zelo živahno diskusijo
K vsemu prednjemu so dali diskutanti svoje pripombe, ki so se nanašale na stari, zgodovinsko zaščiteni del Ptuja in na njegove probleme, na potrebne adaptacije obstoječih stanovanjskih zgradb, na obstoječe nove stanovanjske zgradbe, na novogradnje in na bodoče večje in manjše stanovanjske zgradbe, ki jih bodo gradile gospodarske organizacije (Kidričevo), stanovanjski sklad in družine.
Stanovanjska skupnost Ptuj se odločno zavzema za to, da bi bilo potrebno določiti nekaj sredstev za primerno vzdrževanje večimilijardne vrednosti v nad 200 starih ptujskil zgradbah, starih nad 300 in več let, ki bodo še lahko nadaljnja stoletja služila namenu. Ne gre pri tem samo za vrednost obstoječih stanovanjskih zgradb, ampak za njihovo uporabnost. Z manjšimi sredstvi (vsaj 260 milijonov bi se dalo obstoječa stanovanja olepšati, prilagoditi sodobnim razmeram, jih usposobiti za boljšo uporabnost, da bodo tudi sicer skromna stanovanja udobnejša. Z anketo je ugotovila stanovanjska skupnost zanimive podatke o skromnosti nad 630 ■stanovalcev ter o nujnosti izboljšave njihovih stanovanj. Vsekakor pa ne bi smela ostati samo skrb Ptuja, kdo in kako bo skrbel za stari, spomeniško (Nadaljevanje na 5 stran;.
razpis
pohod in tek po poteh morkovskih kurirjev 14. TV postaje N0B
Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj razpisuje s sodelovanjem TVD Partizan Markovci za dan 8. avgusta 1964 ob občinskem prazniku pohod in tek po poteh mar-kovskih kurirjev 14. TV postaje NOB.
I.
Proga bo potekala iz Spuhlje pri odcepu občinske ceste v Brstje od glavne ceste, kjer so Nemci ustrelili leta 1944 štiri markovske kurirje, skozi vasi Spuhlja. Zabovci, Markovci do spominske plošče na zadružnem domu v Mar-kovcih.
Dolžina proge znaša 4 km.
II.
Pohod se deli na dva dela. in sicer: tekmovalni pohod in množični partizanski pohod.
III.
Tekmuje se ekipno (ekipa šteje 4 člane ali članice — v spomin štirih padlih kurirjev). Ekipa mora prispeti na cilj sočasno. Zmaga tista ekipa, ki progo preteče ali pa prehodi v čim krajšem času.
IV.
Tekmovalci(ke), ki tekmujejo v tekmovalnem pohodu, morajo biti zdravniško pregledani, to je da so sposobni preteči štiri kilometre, in ne smejo biti mlajši od 17 let. Tekmovalo se bo v ločenih skupinah (moški, ženske),.
V.
Tekmovalnega pohoda se lahko udeležijo samo tekmovalci (ke) iz občine Ptuj, vsi ostali lahko tekmujejo izven konkurence ali pa v množičnem partizanskem pohodu.
VI.
V množičnem partizanskem pohodu tekmovalci ne tečejo, ampak hodijo peš. Tega pohoda se lahko udeležijo vsi od 7 let starosti naprej. Tudi tti morajo biti skupine, ki štejejo štiri tekmovalce (ke). Skupine so lahko samo moške, ženske, ali pa tudi mešano.
VII.
Prireditelj ne prevzema do tekmovalcev nobenih obvez ter tekmuje vsak na svojo lastno odgovornost.
VIII.
Start množičnega pohoda bo v Spuhlji na odcepu ceste za Brstje v soboto, 8. avgusta 1964 ob 7.30. za tekmovalni pohod pa ob 8. uri. Cilj je pri zadružnem domu v Markovcih od 8. ure naprej.
IX.
Za prvoplasirane ekipe so pripravljene nagrade, ki bodo razdeljene po tekmovanju na slavnostni akademiji.
X.
Prijave pošljite poimensko z navedbo društva, letnico rojstva tekmovalcev do 6. avgusta 1964 na Občinsko zvezo
za telesno kulturo Ptuj, Trg MDB 2-1.
' XL
Vabimo vsa športna in telesno vzsrojna društva, sindikalne in mladinske aktive, gasilce, ter vse ostale množične organizacije, da se udeleže te manifestacije in tako v okviru občinskega praznika počasie spomin štirih padlih markovskih kurirjev, ki so žrtvovali svoja življenja za lepšo bodočnost našega naroda.
Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj in TVD Partizan Markovci
Udeležite se praznovanja ob-činskega praznika v Markovcih
l|3||||«lllMUwmS
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
26
Partizan Vinko, ki je prišel v Nadole skupaj z Zetalskim Jo-žetom julija 1944, je bil doma iz okoliša Slovenske Bistrice. Njegovega pravega imena ne vemo. Morda bo kak bralec našega lista vedel zanj in nam ga bo poslal s kratkim življenjepisom.
Za Osvobodilno fronto sta Ze-talski Jože in Vinko pridobila v Nadolah Poldeta Kamenščaka, Alojza Bedenika, Simona Kore-za, Jožeta Potočnika in Franca Mohorka. Partizani aktivisti so se julija 1944 še oglasili pri svojih zaveznikih v Nadolah. Ob nekem takem obisku so pobrali pri vermanih uniforme, obiskali blokfirerja in helferje,, ki so obljubili, da okupatorju ne bodo več služili.
V Doklecah — so se julija 1944 mudili partizani Šercerjeve brigade pri Francu Maleku. Bila jih je mala skupina. Bataljon Šercerjeve brigade se je pojavil v ptujskem okraju šele čez nekaj tednov, meseca avgusta in septembra, ko je mobiliziral novince v NOV.
Pri Lovrencu na Dravskem polju — pravijo nekdanji odborniki OF, da je ustanovil odbor OF Zvonko Sagadin na župnijskem travniku ob Polskavi že julija 1943. O tem dogodku so izjavo podpisali Ojstršek Martin,
Julijski dogodki leta 1944
Ivančič Dominik, Martin Mojzer, Ivan Tumpej in Ivan Meznarič, vsi takratni člani odbora. V izjavi čitamo: »Ko so zaprli meseca julija 1943 Maksa Ivančiča in Martina Korošca, je bilo nujno pridobiti za Osvobodilno fronto nove sodelavce. Zbrali smo se meseca julija 1943 na Zdolškovem travniku ponoči okoli 22. ure v Sp. Lovrencu. Sagadin je ugotovil, da še eden manjka, zato smo se odločili, da pritegnemo k delu tov. Martina Ojstrška, naprednega malega kmeta in zavednega Slovenca. Ponj so šli Ivan Tumpej, Dominik Ivančič in Ivan Meznarič. Obrazložili so mu, za kaj gre in Ojsteršek je takoj pristal, da bo delal za OF. Tako smo ustanovili petčlanski odbor Osvobodilne fronte, ki bi naj obsegal tudi Cirkovce in del Vidma. Tovariš Tine-Sagadin je pojasnil, kaj je naloga odbora, nakar smo izvolili za sekretarja Martina Ojster-ška, ki je bil do tedaj pri okupatorju še neočrnjen; njegova hiša je stala na precej zavarovanem kraju na gmajni Sp.'Lovrenca, kamor so lahko prišli aktivisti kadarkoli.« — Odborniki so si nadeli ilegalna imena. Oj-sterška so klicali za Mlinarja, Tumpej a za Miška. Ivančiča za Vodopivca, Mojzerja za Bora in Meznariča za Hrasta. Med seboj
so si razdelili tudi funkcije. Mlinar je bil sekretar, kar že vemo, Miško vojni in nabavni referent, Vodopivec gospodarski referent, Mojzer mladinski, Hrast pa politični referent in pomočnik za nabavo.
Nekdanji odborniki OF v Lovrencu bi morali še zelo konkretno opisati svoje delo v odboru leta 1943 in pojasniti, kam so oddajali zbrane potrebščine za partizane, kdo je vzdrževal zvezo s partizanskim zaledjem — in katerim; s političnimi forumi — in katerimi!? Leta 1943 ni bilo v našem območju še živahnega narodnoosvobodilnega gibanja vse do jeseni, le posamezniki so bili povezani z aktivisti OF, predvsem z delegati Pokrajinskega odbora OF, ki so prihajali k nam za hekaj dni. Tu mislimo predvsem na Cvetko Praprotnikovo-Stefko in Toneta Znidariča-Šte-fana, ki sta se mudila od junija 1944 dalje pri nas, sprva večkrat po nekaj dni, pozneje, od septembra pa za stalno. Tudi aktivista Tončka Sagadin-Zenka in Zvonko Sagadin-Tine, ki sta prebujala zavedne Slovence med prvimi k uporu po Dravskem polju in zahodnih Halozah, vabimo, da za naš list napišeta kaj več iz leta 1943, da bodo dogodki tistih dni dobili bolj prepričljivo
vsebino. Prav tako želimo, da napiše svoje spomine za naš list tudi tov. Cvetka Praprotnik.
Malo smo v koledarju skrenili na stranpot, a upamo, da koristno, če se bodo zaslužni borci za naše lepše dni oglasili s svojimi spomini v našem listu: tov. Sa-gadinova, tov. Praprotnikova in tudi tov. Rudi Luter!
V	Sakušaku v Slovenskih goricah so julija 1944 ustanovili v Vučakovi domačiji odbor Osvobodilne fronte. Sekretar je bil Jože Vučak. Domačini sicer pravijo, da je bilo to leta 1943, .a za to ni dovolj tehtnih dokazov. Ce je ustanovila odbor Nataša, to ni moglo biti leta 1943, kajti sama Nataša se z osvobodilnim gibanjem ni povezala pred novembrom 1943, Nekdanji odborniki bodo morali izpolniti še to svojo dolžnost, da bodo delo tega odbora podrobno opisali in napisali tudi, kdo izmed aktivistov OF je vodil ustanovni sestanek OF v Sakušaku, ali Nataša, ali kdo izmed drugih, ki so leta 1944 ustanavljali odbore OF po Slovenskih goricah. Ce pa je bil odbor res ustanovljen leta 1943, izvira morda iz povezave z aktivistoma Praprotnikovo in Znidaričem. Naš list pričakuje pojasnila za ta pomemben julijski dogodek, ki naj ga pošljejo nekdanji odborniki OF v Sakušaku!
V	Novi vasi pri Markovcih na
Ptujskem polju se je mudilo sedem kurirjev julija 1944 pri Mariji Kostanjevčevi. Tedaj so iz-nenada prišli Nemci in hajkali po vasi Partizani so bili v veliki nevarnosti, da jih bodo Nemci
prijeli, zato -so se vlegli kar na voz, se pokrili s senom in svak Marije Kostanjevčeve jih je odpeljal iz vasi. Za spopad z Nemci niso bili pripravljeni, saj je bilo nemških vojakov le preveč.
V	Cirkulanah, v kleti Žige Primožiča, je nemški orožnik pretepal 17. julija s puškinim kopitom po glavi aktivista OF Alojza Križanca iz Jelovice na Hrvaškem, nato ga je ustrelil. Orožniki so ga pripeljali ponoči v dvokolni-ci na pokopališče in ga brez sledu zakopali.
V	Itotmanu v Slovenskih goricah je uredila aktivistka Mimica Legvart-Nataša julija 1944 partizansko tehniko, ki ji je dala ime po junakih Slovenjegoriške čete, bratih Reših — »Tehnika Reš«. V kletnem bunkerju v Vi-čarjevi hiši je pridno tiskal časopise in letake dijak Božo Zni-darič-Rastko iz Zamušan. Na-rodnozavedno prebivalstvo Slovenskih goric je odslej redno dobivalo časopise, kateri so ga seznanjali z uspehi boja proti fašizmu doma in v svetu.
JULIJSKE ŽRTVE ZA OSVOBODITEV
Imenovali smo že žrtve za svobodo, ki so padle kot talci julija 1942 v Celju in žrtve leta 1943. Ker organizacije ZB NOV niso še vse izpolnile svoje dolžnosti do svojih žrtev v veličastnem boju za svobodo s tem, da bi zbrale in oddale podatke o padlih, ne moremo v partizanskem koledarju vedno napisati o vseh žrtvah za svobodo v tekočem koledarskem mesecu. Doslej smo iz zbranih življenjepisov za vsak mesec objavili kar precej žrtev,
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ct
drugače pa je za julij, saj sta v muzeju zabeležena le dva pad- t la v juliju 1944. Ali je bil čas v tem mesecu milostljiv, ali pa je med okoli 400 žrtev za svobodo, za katere preživeli borci še niso poslali življenjepisov, le še kdo, ki je padel avgusta 1942, 1943 in 1944? Zelo verjetno jih je še precej! Znance padlih prosimo, da nam pišejo o njih. ki jih v koledarju nismo omenili! Opravili bomo s tem plemenito delo!
PADLI LETA 1944
Kakor je doslej znano, so padli jul. 1944 Janez Slana iz Trno-vec in Jože Sulek iz Frankovec.
Janeza Slano, r. 1912, po poklicu poljski delavec, so Nemci zajeli hudo ranjenega pri Mozirju. Partizani so, ga hoteli rešiti. Pred umikom so ga zanesli v neko hišo, kjer pa so ga pozneje Nemci ujeli in ubili.
Jože Sulek se je rodil leta 1923 v Frankovcih pri Ormožu v kmečki družini. Pozneje se je s starši preselil v Loperšice. Po osnovni šoli je hodil v mariborsko gimnazijo, v 7. in 8. razred pa že med okupacijo v ptujsko. Po maturi je moral v nemško vojsko. Na vzhodnem bojišču je prišel v rusko vojno ujetništvo, kjer je bil do junija 1844, ko se mu je izpolnila želja, da so ga sprejeli v jugoslovansko vojsko. Na poti skozi Romunijo je zbolel za grižo, zato so ga poslali nazaj v Harkov na zdravljenje, kjer je umrl.
V. R.
(Daijt prihodnjič)
Personalne spremembe v SZDL
Nadaljevanje s 4. strani) zaščiteni del mesta, temveč bi to morala biti skrb širše skupnosti, ki ji ne more biti vseeno, ali zmore Ptuj sam vzdrževati ta spomenik aili ne. Ptuj bo moral imeti posebno komisijo, ki ji bo moral predsedovati predstavnik Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, in njena skrb bo stari Ptiuj tako zaščititi in zavarovati, da se bo čutilo, da je stari Ptuj res spomeniško zaščiten. Ni važno samo to, da bi stari Ptuj ostal, temveč da bo tako zanimiv, da ga bo marsikdo rad pogledal. Zapuščene stare hiše res ne morejo biti privlačne samo zaradi starosti, ampak zaradi arhitektonskih in drugih posebnosti.
Ptujsko zaščiteno jedro naj obdajajo nove zgradbe
Glede okolice starega dela mesta je obveljalo mnenje, da jo je potrebno pozidati z novimi in visokimi stavbami in izpolniti vrzeli, ki niso nikomur v korist niti v čast. Nepomembne in nekoristne zgradbe se morajo umakniti novim zgradbam. Novo okolje naj obdaja staro zgodovinsko ptujsko spomeniško zaščiteno jedro.
Pozornosti je vreden tudi predlog, da bi bilo potrebno v ptujske urbanistične načrte na-značiti vse komunalno omrežje, kanale, vodovodno mrežo, ka-blovode in ostalo, da se ne bo dogajalo, da bi ob novogradnjah iz nevednosti povzročali škodo na stvareh, ki so sedaj ogromno stale.
Pogoji za ustanovitev stanovanjske zadruge
Pomemben je še predlog, da bi ustanovili graditelji družinskih hiš stanovanjsko zadrugo, ki bi nabavila za svoje člane
potreben opazni in ostali pomožni material, za katerim je pri gradnjah v lastni ..režiji največje povpraševanje, pa ga še mnogi ne morejo dobiti. Sploh bi imela stanovanjska zadruga dovolj dela in skrbi, če bi hor tela pomagati svojemu članstvu z vsem, kar sedaj pogrešajo, s strokovnim nadzorstvom, s strokovno literaturo, ki je lahko marsikomu strokovni svetovalec, s krediti itd. Ob sedanjem ogromnem Zanimanju za graditev družinskih stanovanj je največ možnosti, da bi taka zadruga zaživela in se tudi uveljavila.
Samska stanovanja so tudi za Ptuj važen problem. O samskih stanovanjih bi morali več razpravljati in jih tudi graditi v vseh večjih zgradbah. Ni rečeno, da žive v Ptuju samo družice, ampak tudi samski ljudje, ki jim je najteže najti primerna stanovanja.
Obstoječa stanovanja premalo čuvamo
Čuvanje obstoječega stanovanjskega sklada in vzgoja stanovalcev ostaneta naprej v programu hišnih svetov, ker bi sicer dovoljevali, da bi obstoječi stanovanjski sklad propadal brez odgovornosti za ogromne materialne žrtve skupnosti. Predlagano je celo bilo, da bi morala biti vsa družbena stanovanja letno vsaj dvakrat pregledana in nepravilnosti takoj odpravljene. Raje manjše nepravilnosti odpraviti ob manjših stroških kot pa čakati, da se izčrpa pri večjih popravilih sklad hišnega sveta.
Kolikor so se razna vprašanja nanašala na urbaniste, na urbanistični prgoram in gradbene načrte ter zazidavo, je zbranim odgovoril predstavnik Zavoda za urbanizem Maribor, ki je povedal o posebnostih urbanističnega .programa Ptuja,
potrjenega dne 20. julija ipo občinski skupščini. Urbanistični program bo sedaj tri mesece razstavljen zaradi morebitnih pripomb občanov.
Personalne spremembe v SZDL
Po izčrpni diskusiji o stanovanjskih in urbanističnih vprašanjih se je na tem zasedanju zahvalil predsednik nadzornega odbora SZDL Marjan Berlič dosedanjemu predsedniku občinskega odbora SZDL Brankil Gorjupu za več kot triletno marljivo delo in mu je želel, da bi se vrnil po študiju na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani nazaj med politične delavce ptujske občine, ker si je pridobil za uspešno politično delo že doslej mnogo izkušenj. Na njegovo mesto je bil izvoljen za predsednika dosedanji sekretar občinskega odbora SZiDL Franjo Rebernak, ki je z dosedanjim delom kot učitelj in vzgojitelj ter politični delavec dokazal sposobnost in izkušenost za odgovorno vodilno politično delo v občini.' Za sekretarja je bil izvoljen Zdravko Turnšek iz Spuhlje, ki je bil pred odhodom v Višjo politično šolo v Ljubljani zaposlen v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo kot tehnik in je bil zelo agilen kot član organov delavskega samoupravljanja in političnih organizacij. Kmalu bo končal šolo v Ljubljani in se bo posvetil političnemu delu v občini.
Tako je bilo zasedanje v sredo, 29. julija t. 1., uspešno. Vsebinsko je bilo dobro pripravljeno. Udeležili so se ga tudi predstavniki dnevnega in lokalnega tiska in radia, ki so obljubili z vso obravnavano problematiko seznaniti javnost, ki je vedno vesela drznih iin izvedljivih sklepov po-litičnih forumov, ki jim potem tudi sledijo dejanja.	VJ.
KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož je pričela graditi lanske jeseni v Središču farmo za 2500 glav' goveje živine. Farmo bo tvorilo 12 objektov. Skoraj vsa
dela bodo mehanizirana. Gradnja farme hitro napreduje in vse kaže, da bo za Dan republike izročena namenu. Slika prikazuje del farme v izgradnji.
Zvišanje osebnih dohodkov naj bo vsklajeno z zvišanjem cen
V zadnjem času je precej razprav na račun zvišani;! n mogu, elektriki in nekaterim prehrambenim predmetom. Te razprave se opirajo predvsem na vsakdanjo prakso. Na eni strani se govori o zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi, na drugi strani pa so se cene povišale, ne da bi prej rešili vprašanje, za koliko bodo povišani osebni dohodki zaposlenih. Zato so nove, višje cene elektrike, premoga, sladkorja, moke, kruha in še drugih pre-hrambnih predmetov pri potrošnikih izzvale zahtevo po takojšnjem zvišanju osebnih dohodkov.
Naše zdravje
Dr. Vinko Brenčič, specialist, če'ljustni ortoped
Rak — sodobna kuga
12. nadaljevanje O RAKU V USTIH ^
Zgodnja ugotovitev bolezenskih sprememb je posebno važna za ustno votlino, v kateri se rak zelo hitro širi. V predelu ust pa lahko rakaste tvorbe tudi hitro odkrijemo, ker jih lahko neposredno opazujemo in otipamo in ker se razvijejo na površini ali pa tik pod njo. V ustih najdemo rakaste tvorbe na ustnicah, na nebu, na jeziku, na dlesni, na notranji strani ustnega kota, ob stiku zgornje in spodnje ustnice, na ustnem dnu, v bližini čeljustnega sklepa itd. Rakavi činitelj v ustni votlini je lahko tobak, kajenje, pomanjkanje vitaminov, sifilis, različni dražljaji in podobno. Pri tem pa se lahko pojavi rak v kaj različnih oblikah. Vse razjede v ustni votlini, ki trajajo dalj kot nekaj dni, so sumljive na raka. Značilno za raka v ustih je to, da ne povzroča nobenih težav, ali pa so te le malenkostne. Rakaste tvorbe v ustni votlini ovirajo prehrano, go-
vor in dihanje, povzročajo krvavitve, neprijeten zadah ter otežkočajo izločanje sline. Bolečin v začetku ni, ker se pojavijo šele tedaj, ko rakasta tvorba že prerašča živce, sča-ma pa nastane bolečina tudi na dotik. Takšna rakasta tvorba pa lahko boli tudi tedaj, kadar je vneta ali pa na njo pritiska na primer rob proteze, oster zob itd. V začetku zdravimo raka v ustih operativno, pozneje pa le še z obsevanjem, da olajšamo bolniku strašne trenutke, ki 'jih pred smrtjo, preživlja takšen nesrečnež z rakom v ustni votlini. Zaradi hitre rasti rakovine pa postane operacija kmalu nemogoča, ali pa je verjetnost uspeha že manjša. Zdravnik ali zobozdravnik lahko pogosto pri pregledu zobovja in ustne votline odkrijeta rakaste tvorbe, ki jih pripomorejo tudi brazgotine, razpoke in ranice ustnice, na primer zaradi vetra. Začetek raka ustnice je pogosto takšen, da se ustnična sluznica potegne navznoter, nastane valovita po-
vršina, nakar pride do luskavo-sti. Rak na ustnicah pa se lahko pojavi tudi v obliki razjede, ki je pokrita s krasto, ali pa se pojavi samo zatrdelost, ki pa je vedno sumljiv znak. Rak ustnice rsiste počasi, ne povzroča večjih težav bolj redko a zgodaj pa razseva v bezgavke pod spodnjo čeljust in brado. Če ni zdravljen km^lu preide na sosednje predele.
Ustničnega raka zdravimo z operacijo in z obsevanjem. Po operaciji ustnice pa plastično pokrijemo nastali manjek tkiva, da bo ustnica zopet čim bolj podobna prejšnjemu stanju in zopet lahko izvrševala, svojo nalogo. Bolniki z 'rakom na ustnici pa na žalost, bodisi zaradi nepoučenosti ali pa zaradi obotavljanja, prihajajo prepozno k zdravniku. Zaradi tega terja rak na ustnici še vedno precejšnjo smrtnost.
Rak dlesni se lahko razvije ob vsakem zobu v zgornji ali pa v spodnji čeljusti, pri čemer se lahko p"ojavi na sami dlesni ali pa preide na. dlesen z jezika, z
lica, iz priušne slinavke itd. Navadno ga opažamo ob stranskih, redkeje pa pri sprednjih zobeh. Zgodnji znak raka dlesni je majavost zob. Zob lahko tudi sam od sebe izpade. Rana se po izpadu ali izpuljenju zoba, ki .sedi v rakasti tvorbi noče zaceliti in ni boleča. Tudi majav zob sam po sebi ni boleč, pač pa nastopijo težave pri jedi zaradi prevelike obremenitve. Ob zobu, ki se nahaja v bližini rakaste tvorbe, najdemo obloge zobnega kamna. Rak dlesni lahko zgleda kot bradavica, zatrdlina ali pa kot razjeda. Zanj je sumljiva vsaka tvorba, ki ne kaže vnetja in ni boleča; zobje se majejo, istočasno pa so bezgavke povečane in zatrdele. Cim bolj se rak razvija, tem bolj se zob ob njem maje. Kmalu se omajejo tudi sosednji zobje. Tudi stalno vneta dlesen kaj rada preide v raka, kar opazi prav zobozdravnik. Z dlesni prodira rak v globino proti zobni čeljustni kosti, se širi v ustno dno, na nebo ter kmalu zajame žve-kalne mišice, vsled česar bolnik ne more več odpirati ust.
TINE FORSTER
Dopust
"— Vem. da se nista samo gledala.
—	Ne bodi smešen.
—	Prav nič nisem smešen. Vem, da se nista samo gledala. Preveč ga poznam.
—	Koga?
—	Oh, koga neki?
Kislo se je zasmejal. Sedela sta na parobku gozda in rahel veter je pobiral listje z dreves, ki je Silo skoraj povsem rumeno. Sonce je prijetno grelo, preveč' za jesen in čeprav so bile planine zgoraj nad senožetmi že vse lisaste od snega.
—	Zakaj si šla z njm? Veš, da nočem tega.
—	Saj nisem'bila domenjena.
—	Daj no mir, obakrat sta se kar tako našla.
—	Da, obakrat.
—	In obakrat sta morala ravno v bar?
—	Oh prosim te, nehaj. Lepo te prosim, nehaj.
Prijela ga je za roko. Čutil je kako je mrzla. Pogledal jo je. Imela je kratko pristrižene lase, počesane preko čela, in velike
j modre oči, ki So bile sedaj rdeč-j kaste od joka. Zakaj jo mučim, j pomislil. Prav lepo bi se lahko j imela. Sla bi po lesenih, zavitih stopnicah gor v sobico, na stolu bi ostal le kup zmečkanega perila in potem ne bi bilo ne prijetnega sonca ne lisastih planin z meglo nad senožetmi, kot da visijo v zraku, ničesar ne bi bilo, nič, le sladka toplina, mehka in gladka, in hudovanje nad posteljo. ki je preglasna in potem omamna utrujenost. In prav tedaj se je spomnil njega.
—	Prav do jutra sta morala biti v vbaru?
—	Kakšnega jutra? Nekaj čez polnoč sva šla domov.
—	In nitj dotakni! se te ni'
—	Ne.
—	Niti poljubiti te ni poizkušal?
—	Saj veš, da ne. In tudi če bi hotel, mu ne bi pustila.
Spet se je zasmejal. Lasten smeh mu je zvenel tuje.
—	Takšne bajke pripoveduj komu drunemu. ne meni. Dobro ga poznam. Preveč dobro ga po-
znam. Preveč dobro poznam takšne tipe. Ženska mu je kot cigareta. Dokler je goreča, se ji prisesa, ko ugasne, jo zavrže. Misliš, da te bo oženil?
Pogledala ga je.
—	Kaj pa govoriš?
—	Nikar ne misli, da te bo oženil, Dana! Še malo ne. Je že dobil, kar je hotel.
—	Kaj pa misliš, da je dobil?
—	Ti veš kaj, in jaz tudi. Saj to je hudič, ko oba veva.
Obrnila se je vstran in po licih so ji spet tekle solze. Sedel je zraven nje v karirastem suknjiču in glavo si je podpiral z rokama.
—	Sedaj je prepozno. Bolje bi bilo, da bi prej jokala.
Počasi ga je pogledala in vzdignila obraz.
—	Ali boš prav vse uničil?
—	Jaz ne bom ničesar uničil. Je že uničeno. Ti si uničila. Ali se ti je izplačalo, da si zaradi tistega tipa uničila najino srečo. Prav lepo bi se lahko imela.
—	Saj se bova.
Objela ga je okreg vratu, pritisnila se mu je z obrazom, in čutil je mokroto, ki so jo pustile solze. Tudi z njim se jo najbrž tako stiskala? Ali pa še bolj. Najbrž še bolj. Tako se torej konča. Tako se torej končajo velike ljubezni. Ko se enkrat 'začne, potem je konec. Kako je že rekel Andrej ?
—	Veš. ženska ne greši zlepa, se je sedaj spomnil Andrejevih i
Rak jezika je zelo nevaren. Pojavil se je že pri mlajših ljudeh, na pr. s 30-leti. Nastane lahko zaradi sifilitične razjede, nadalje pri »čikarjih«, ki 'žvečejo tobak, pri ostrih zobeh, ki režejo jezik itd. Rak jezika se najraje razvije na robu ali pa na konici jezika, to pa zato, ker sta ta dva dela najbolj izpostavljena različnim dražljajem.
. Nadaljevanje sledi
besed, ko sta v večerih sedela pred stražarnico in kramljala o ženskah. — Ženska ne greši zlepa, ampak ko enkrat začne, ne zna nehati.
—	Kaj misliš Andrej, je bolj rekel kot vprašal, ali naše tudi grešijo?
—	To je hudič. Pri ženski si najbolj gotov, kadar si sam ob njej.
—	Če bi jaz za svojo-vedel, da je samo šla Z nekom, je ne bi poznal več. Fan* kar se tega tiče, imam stroge nazore. Zame je ni več! Tudi pogledam je ne več. Adijol Daj no mir, zaradi ene babe...
—	Pa so taki, kt vedo in pozabijo, je rekel Andrej.
—	Primojduši to niso moški. To so šleve. Velike šleve. Ej, jaz bi ji že pokazal. Pri priči bi jo nagnal. To pa res!
—	Tako se naredi, ali pa samo reče!
—	Kaj, kaj praviš? ga je vprašala.
—	Nič. Nekaj sem mislil. je rekel hladno.
Usta je imela tik zraven njegovega ušesa in govorila je še-petaje.
—	Boš vldgl, vse bo še lepo.
—	Ampak kakj, kako si mogla'
—	Saj nisem, verjemi, saj n^-sem.
Se "edno se na je oklepala
okrofl vratu in sedaj je hila z
povsem upravičeno, saj je težnja
na« so'-.;. "■
boljšati življenjski standard delovnega človeka, ne pa ga zniževati. Ker želimo obdržati ali celo povečati dosedanjo življenjsko raven delovnega človeka, moramo skladno z zvišanjem cen povečati osebne dohodke zaposlenih. Zvišanja dohodkov zaposlenih ne bi smeli reševati iz trenutne finančne situacije, ampak bolj dolgoročno, pri čemer se nam mora pokazati, kako bomo ustvarili ugodnejše življenjske pogoje za--* poslenih; napačno pa bi bilo dolgoročno reševati vprašanje osebnih dohodkov zaposlenih v tistih gospodarskih organizacijah, ki poslujejo že več časa nerentabilno, in ne vedo, kako bodo krili izgubo.
> Pred vsakim zvišanjem osebnih dohodkov mora biti temeljito analizirano gospodarsko stanje podjetja in osebnih dohodkov. Skratka, ustvarjene morajo biti možnosti za zvišanje osebnih dohodko.v, le-to pa naj temelji na boljšem izkoriščanju notranjih rezerv, na boljši :n pomembnejši organizaciji dela, na prihrankih pri proizvodnem materialu, na prenehanju nerentabilnih investicij itd.
Najboljše so se lotili v občini Ormož povečanja osebnih dohodkov. To povečanje je pri nižjih kategorijah zaposlenih nekaj večje kot pa pri zaposlenih z višjimi osebnimi dohodki. O tem so raz-Ipravljali prejšnji torek in sredo I v občini Ormož. Na posvetovanju j so občinski vodilni ljudje skupno 's samoupravnimi organi in z mno-| žičnimKorganizacijami v delovnih organizacijah analizirali stanje | podjetij in možnosti za povišanje I osebnih dohodkov. Ob tej priliki so tudi analizirali, kako je s šte-: vilom zaposlenih in z osebnimi I dohodki. Ta analiza ie pok ■ -sposobnost gospodarskih orsani-: zacij. Vse to so temeljite reforme i za korak naprej v ustvarjanju ! ugodnejših življenjskih pogojev zaposlenih tudi z nižjimi osebnimi dohodki. Takih zaposlenih je po številu največ. Tudi zaposlenim z višjimi osebnimi dohodki bodo zvišani osebni dohodki skladno z zvišanjem cen.
obrazom tik pred njegovim, zamižala je in našobila ustnice.
—	Do kdaj sta bila v baru?
—	Nekaj čez polnoč sva odšla. Samo plesala sva.
—	Kam?
—	K teti Olgi. Samo spremil me je. Pri teti Olgi sem spala.
Tudi poljubil te ni?
—	Tudi poljubil ne.
—	Videli so vaju in veš, da bo govorjenja.
Stisnila ga je okrog vratu.
—	Pa saj n: bilo nič, je dejala skoraj nejevoljno.
—	Ampak zakaj si šla z njim? Kaj vidiš na njem?
—	Nič. Malo mi je bil všeč. Sedaj ga tudi videti več nočem. Sovražim ga, pustiva ga. Sovražim ga, ker bi zaradi n;ega skoraj izgubila tebe.
—	Pa res ni bilo nič ?
—	Nič, nič, saj veš, nič. Nič!
Roke mu je oklepala prek
hrbta, prižela se mu je z ustnicami, da ga je skoraj bolelo.
—	Ne tukaj, bo kdo prišel, je dejal tiho.	I
—	Nikogar ne bo, nikogar ne bo. Bodi moj, hod moj, bodi samo moj, je šepetala skoraj divje.
—	Dober dan, teta Olga!
Stal je pred odprtim-' vrati in segel v roko debele ženske z dobrodušnim ohrazom
—	Je že konec, ga je vprašala nasmejana.
—	Ne. Še stošt:rinajst dni, je dejal.
Strela zanetila požar
V nevihti zjutraj 29. julija 1964 je strela zažgala dve gospodarski poslopji in sicer prvo v Janeževcih 4 pri družini Fuks in sicer ob 3.43. Požar se je tako hitro razširi! na celotno gospodarsko poslopje, da ni bilo mogoče rešiti iz hleva bika, ki je zgorel, in tudi ne psa čuvaja. Na pomoč so prihiteli ptujski gasilci, ki so požar zadušili in obvarovali stanovanjsko poslopje pred uničenjem. Tudi pri tem požaru se je izkazala velika prednost lastne cisterne gasilskega društva. Brez nje bi bilo gašenje mnogo težje, če že ne onemogočeno.
Družina Fuks je oškodovana za vsaj 1,5 milijona dinarjev. Drugi požar je izbruhnil nekaj pozneje v Zg. Velovlaku pri družini Se-menički. Tudi tukaj je zažgala gospodarsko poslopje strela. Na tem požarišču so se našli gasilci iz Ptuja, Dornave, Desenc in Sp. Velovlaka. Vsem skupaj je uspelo požar zadušiti in obvarovati pred uničenjem s slarno stanovanjsko poslopje, poleg tega pa tudi rešiti iz gorečega gospodarskega poslopja živino in orodje. Kljub temu je škode nad 2 milijona dinarjev.
Tokrat se je prvič izkazala koristnost radijske zveze gasilske čptdi na terenu z gasilskim domom" v Ptuju. Na terenu so bili gasilci iz Ptuja obveščeni o požaru v Zg. Velovlaku, kamor so se tudi takoj podali in začeli z reševanjem. Radijsko postajo je nabavilo Gasilske društvo Ptuj ob pomoči Občinske gasilske zveze Ptuj. Tako bo mogoče v primeru večjih požarnih nevarnosti neposredno s požarišča obveščati o stanju Ptuj in v potrebnem primeru poklicati na pomoč tudi druge gasilske čete, pripadnike JLA in milico, če sami gasilci ne bi obvladali situacije. V hujšem primeru je mogoče tudi takoj poskrbeti za potrebno zdravniško pomoč ali za prevoze ponesrečencev v bolnico.
Gasilski »Na pomoč« ne pomeni samo pripravljenost za slučaj požara, temveč za vse nesreče in nevarnosti, ko je potrebno ljudem organizirano pomagati.
Humor
UPOŠTEVANJE PROMETNIH ZNAKOV
Veš, naš šofer je strašen. Vse prometne znake pozna, čeprav ga vprašaš za nje med spanjem. Pa jih upošteva tudi, ko vozi? Spečega še nisem videl voziti!
PRED SODIŠČEM
Obtoženi je povzročil karambol. Na srečo pa ni zadel mene, ampak mojega šefa ...
PRODAJALKA POTROŠNIKU:
Vi niste plačali mila! Smešno!
Bilo je celo boljše milo! Zelo ste zabavni!
ZeVia mi vedno postavlja za zgled prijatelja, čeprav sem mu moral plačati kot porok njegovo posojilo. Kaj naj storim, da bo s tem nehala?
Reci ji, da si mu podpisal posojilo za avto!
Dopisujte v TEDNIK
—	Vse izračunano, kaj? Bo že minilo.
—	Mora. i
Stala -sta v tesni predsobi in hotel je čimprej odpraviti.
—	Stopi naprej. Boš kavo?
—	Veste teta, danes se vračam, pa sem prišel samo pozdravit.
—	Pa vsaj eno kavico, je dejala in ga potisnila v kuhinjo.
—	Aja, da ne pozabim. Ali je Dana pri vas pozabila denarnico?
Ženska ga je radovedno pogledala, i _
—' Dana, pri nas? - — Mislil sem, ko je bila zadnjič tukaj, je mencal v zadregi.
.Ženska ga je še vedno gledala.
—	Tukaj? Odkar si odšel k vojakom Dane ni bilo k nam. Ne vem, ali smo se ji kaj zamerili?
Andrej je sta! pred stražarnico in mu že od daleč mahal.
—	Si prišel, sablja? je dejal smeje in mu vzel torbo iz rok. Kako je bilo?
—	Prav lep dopust sem imel. Prav lepo je bilo, samo hitro mine.
—	Pa žena?
Za hip je pomolčal.
—	A žena, o žena, vse v redu. Vse v najlepšem redu. Za praznike me pride obiskat, je dejal ir. zdelo se mu je, da odgovarja nekdo drug. — o zaboga, kako sem se spremenil' Ampak to si <le samo mislil.
\
ua og&iAc
PRODAM |IZGUBLJENO
100 KOM ZIDNE OPEKE, votlak. prodam. Kikl Ivan, Ptuj Mlinska 9.
TRANZISTOR BOMBI RR prodam.,' Božič, Mest.m vrh 70, Ptuj.
HRANO IN STANOVANJE v bližini Ptuja nudim moškemu, ki bi v popoldanskem času pomagal pri manjšem gospodarstvu. Naslov v upravi.
PRODAM KOŠNJO OTAVE. Ptuj, Mariborska 10.
SOBNO POHIŠTVO — TRDI LES ugodno prodam. Gozdna ulica 29, Studenci. Maribor.
PRODAM ZIDAN ŠTEDILNIK. Naslov v upravi.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO PRODAM. Naslov v upravi.
KOŠNJO OTAVE v Novi vasi prodam. Nova vas 4, Ptuj.
RAZNO POHIŠTVO iz trdega lesa, dobro ohranjeno poceni prodam. Žefrank.i, Na hribu 2, Ptuj. (pod gradom).
Zaradi selitve ugodno pro^Amo pohištvo (kuhinja. 1 soba, veranda). posteljo z nočno omarico, prečnice za plot n dva sodčka.
Nakup možen le do 8. avgusta 1964.
Ptuj, Vičavska pot Z
Zavod za komunalno dejsfvnost ; Ptuj
RAZPISUJE za torek, 4. avgusta, prodajo koš- j nje.otave na/ licitaciji. Točen čas licitacije na posamr-znih parceiah je na vpoaied pri sederu zavoda. Ptuj. Žnidaričevo nabrežje 4.
PRI BAZENU V OREŠJU se je našla ženska torb.ca z uro..Vprašajte pri Erien Ivani, Orešje 23'a, Ptuj.
-JiiCiTM
300.000 DIN NAGKADE dam tistemu, ki mi priskrbi enodružinsko stanovanje v Ptuju ali okolici. Vidovič Franc, Sp. Haj-dina 126.

DVA KOVAŠKA VAJENCA sprejmem. Erhatič Jožef, Mariborska 19, Ptuj.
ZA 4-URNO VARSTVO 2 otrok
sprejmem žensko iz bližine Ptuja. Jožica Korbun, Miklošičeva 10, Ptuj.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje upokojenko za vsak drugi dan po 12 ur. Naslov v upravi.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. najraje upokojenko, za šajte v slaščičarni Vidovič, Ptuj.
ZAHVALA
ZAHVALJUJEM SE tov. Andreju Skaza. Prešernova 33, ki mi je vrni! najdeno denarnico z vsemi dokumenti
Poljšak Fnda, Ptuj.
Osebna kronika
Rodile so:
Marta čerček, Obrež 50 — de klico; Elizabeta Možina, Goriš niča 105 — Metke, Greta Stanj-ko, Središče 250 — Danila; Marija Kokol, Polsnšak 54 — Mar-jetko; Terezija ivančič, Vareja 13
—	Anico; Marija Horvat, Zagoji-či 23 — dečka; Jožefa Butolen, Jelovice 45 — dečka; Šarlota Premzl, Marjeta na Dr. polju 86
—	Bredo; Miroslava Budja, Pu-šenci 4 — dečka; Marija Nedelj-ko, Polenšak 46 — dečka; Slavka Milosavljevič, Kidričevo 13 — deklico; Marija Nedeljo, Juršinci 58
—	Marjano; Nada Vreg, Leskovec 2 — deklico; Ana Kramberger, Budina 40 — Borisa; Angela Vidovič, Gruškovec 68 — deklico; Amalija Mar, Zamušani 65 — Ivanko; Justina Konig, Spuhlja 6
—	Daleo; Elizabeta Poharič, Ja-nežovci. 16 — Jožefa; Mila Golub, Ljutomer, ul. Rajh Nade 12 — Sonjo; Marija Kranjc, Kidričevo 15 — Ignaca; Cveta Guštin, Lackova 5 — Jelene; Marija Furek, Nova vas 20 — Miroslava; Jožefa Znidar, Medvece 7 — Zlatka; Matilda Stefanovič, Ljubljana, — Milana; Matilda Biškup, Nunska graba 21, Ljutomer — Štefko; Angela Arož, Stogovci 38 — Marjana; Katarina Zoreč, Grajenščak 72 — Zdravka; Marija Somer, Krčevina 139 — Anico; Ljudmila Gužvinec, Orešje 9 — deklico; Terezija Matjasič, Juršinci 8 — Marijo; Marija Bobnarič, Ivanjkovci 10 — deklico: Neža Vrabl, Zabovci 56 — deklico; Marija Brumen, Savči 37 — Milana; Marija Janžekovič, Središče 139 —
Ivana; Rozalija Notersberg, Hra-stovec 132 — Janka; Regina Potisk, Peške 37 — Milana; Ana Sagadin, Varož 11 — deklico; Frančiška Murkovič, Kuršipci 54
—	dečka; Elizabeta Kustec, Kidričevo 13 — deklico; Matilda Štumberger, Cirkulane 31 — Boruta; Friderika Domik, Hum 86
—	Darka; Marja Novak, Runeč 2 — Vlasto; Ivana Horvat, Zg. Hajdina 65 — iretio;
Poroke:
Ivan Gradin, Kidričevo 12, in Regina Lukač, Kidričevo 13. Umrli so:
Franc Š^inser, Grabšinci 8, Videm ob Ščavnici, roj. 1890, umrl 26. 7. 1964.;
Helena Stropnik, Nova cesta 3, roj. 1880, umrla 28. 7. 1964.
RAZGLAS Obveščamo državljane z območja občine Ptuj, da je po 14. členu zakona o urbanističnih projektih, objavljenem v Uradnem listu LRS. št. 22-127/58 v sejni dvorani magistrata v Ptuju - Trg mladinskih brigad št. 1. II. nadstropje
razgrnjen
urbanistični projekt, f
Zakaj so oči različnih barv?
Ali ste kdaj opazili, da imajo vsi dojenčki modre oči? Prava barva oči nastane šele pozneje. Tu je tudi rešitev našega vprašanja. Iris /očesa obdaja kakor obroč zenico. Svojo pisano barvo dobiva od pigmenta, ki je položen vanjo kot zaščita zoper svetlobne žarke. Ker je pigment sploh rjave barve, bi morali pravzaprav imeti vsi ljudje rjave oči. Plavolasi, belopolti ljudje pa imajo manj pigmenta kot temni in zatorej tudi svetlejše oči. Zaradi svetlobnih odsevov pa nastanejo odtenki od zelenih barv pa do vodenosvetlega modrila, ki daje našim očem tako različne izraze.
&pert
NOGOMET
Moriborsko-murskoso-boška nogometna liga
končana
odpravljene kvalifikacije na vseh nivojih, ki so bile v preteklosti premnogokrat v zvezi z
dogodki, ki ""nimajo nič skupnega z razvbjem nogometa.
V vsaki conski nogomet-
Tekmovanje v MM ligi je bilo sicer zakliučeno že 26. junija 1964. vendar objavljamo v da- j nj |jm |j0 tekmovalo 00 našnji številki rezultate zadnje-	1 _ i«
ga loka in končno razvrstitev, j	I« CKIp
DRAVA - RACE 7:1; GRA- ' VZHODNA CONSKA LIGA FICAR - OJSTRICA 1:4; FU-1 ZINAR — NAFTA 3:2; BRANIK RADGONA 8:1; MEJNIK —
BELTINCI 3:0 p. f.
Lestvica: Branik Fužinar Nafta Kovinar Drava Mejnik Ojstrica Gra.fir.ar Rače Radgona Beltinci
20 16 20 12 20 12 20 10 20 10
20 20 20 20 ?0 20
73:1Š~34
2 4 2 3
3
4
4 10 34:61 16
1	12 33:48 15
3	11 38:50 15
2	13 25:63 12
4	13 17:68 10
64:21 28 68:35 26 40:29 23 49:37 23 30:36' 18
Branik — prvak MM lige — je. sodeloval v kvalifikacijah za SNL in premagal vse ovire ter bo v sezoni 1964/65 tekmoval v SNL, ki bo štela 15 članov: Branik, Ilirija. Bratstvo, Sobota, Aluminij, Železničar, Rudar, Celje, Slovan, Svoboda, Ljubljana, Triglav, Gorica in Dela-maris.
V tekmovalni sezoni 1964/65 dve conski nogometni ligi - NK Drava v vzhodno consko ligo
Zaradi zmanjšanja kvalitetne razlike med tekmovanjem v slovenski nogometni ligi in pod-zveznimi prvenstvi ter da bi zagotovili enakomerno razdelitev kvalitetnih klubov, se bo v tem obdobju pričelo novo tekmovanje v deljei\i conski nogometni ligi. To tekmovanje bo vplivalo v veliki meri na popularizacije) in kvalitetno izboljšanje nogometne igre ter zagotavljalo res kvalitetno obnavljanje SNL kot najbolj kvalitetnega tekmovanja pri nas. če izvzamemo zvezno tekmovanje. S to rešitvijo bodo
Nogometna podzveza Maribor — 4 klubi: Kovinar, Fužinar, Drava, Maribor B.
NogCmetna podzveza Celje — 4 klubi: Olimp. Velenje, Slovenske Konjice in Žalec ali Steklar.
Nogometna podzveza Murska Sobota — 2 kluba: Nafta in Grafičar.
ZAHODNA CONSKA LlfeA
Nogometna podzveza Ljubljana — 6 klubov, nogometna podzveza Gorenjske — 2 kluba, nogometna podzveza Gorica — 1 klub, nogometna podzveza Koper — 1 klub. \
Prvaka obeh conskih lig postaneta nova člana SNL.
Končalo se je tudi tekmovanje v mariborski podzvezi, in sicer v članski, mladinski in pionirski konkurenci. V mariborski skupini je zasedla prvo mesto ekipa Slovenske Bistrice, v kokoški pa Pohorje iz Ruš.
V	mladinski konkurenci je dosegel prvo mesto. Branik . med osmimi ekipami. Mladinci Drave so dosegli drugo mesto, čeprav bi la*hko segli celo po prvem mestu, če bi zaigrali v odločilni tekmi z Branikom v popolni postavi in seveda z večjo požrtvovalnostjo. Za prvakom so zastali samo za eno točko.
V	MP sta sodelovali dve pionirski ekipi Drave. Prva ekipa je zasedla v A skupini četrto mesto med sedmimi ekipami, druga ekipa pa je bila med šestimi zadnja v B skupini.
Hadler in Emeršič sta se vrnila
Mlada nogometaša ptujske Drave, Emeršič in Hadler, sta sodelovala v mladinski nogometni reprezentanci Slovenije na državnem prvenstvu, ki se je končalo pred nekaj dnevi. Kot
Komisija za sprejemanje in odpuščanje delavcev pri svetu delovne enote obrata Osojnik razpisuje delovno mesto
KONJARJA

za delovišče Mestni vrh.
Pogoji: da je telesno in duševno zdrav za upravljanje z vprežno živino; da ima najmanj 3-letno prakso v upravljanju s konji in da ni starejši od 40 let.
Družinsko stanovanje zagotovljeno. Zena bi lahko bila zaposlena 8 dni mesečno v hlevu za govejo živino. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev je treba dostaviti na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, obrat Osojnik, Stuki 23, p. Ptuj.
Komisija
REŠEVALNA POSTAJA PTUJ, razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
RAČUNOVODJA ZAVODA R0I NIČARJA-SPREMUEVALCA
Pogoj: ustrezna izobrazba z nekaj let prakse. Osebni dohodki po pravilniku zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema Reševalna postaja Ptuj.
Komisija za sprejem in odpust delavcev zavoda »Olge Megli-čeve« v Ptuju razpisuje delovno mesto
šoferja C kategor.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku.
je znano, je osvojila prvo mesto reprezentanca Srbije A, druga je bila reprezentanca Hrvatske A, nadalje pa so se razvrstile reprezentance: BiH, Slovenija, Hrvatska B, Črna gora in Srbija B. Mladinci SR Slovenije so dosegli nedvomno lep uspeh; precej sta prispevala Ivo Emeršič in Jože Hadler, ki sta igrala na vseh tekmah in so ju strokovnjaki solidno ocenili. Emeršič je dosegel dva gola v srečanju z drugouvrščeno reprezentanco Hrvatske A (2:3). *
Iz razgovora z obema repre-zentantoma:
EMEKSlC: »Sodniki so nas oškodovali v tekmi s Črno goro (1:1), nam odvzeli zmago in s tem prvo mestu v skupini. 7. reprezentanco Srbije bi se srečali v borbi za naslov državnega prvaka, tako pa smo bili le četrti.«
HADLER: »Ne morem si zamisliti, da lahko napravi tudi zvezni sodnik tako grobo napako. — V zadnji minuti tekme s Črno goro mi je pokazal sodnik pot v slačilnico, potem ko se ni znašel v splošnem prerivanju med igralci v kazenskem pro-
12 mesecev - kazen za brata pretepača
Tričlanski senat okrožnega sodišča v Mariboru je obsodil 20-letnega Milana Potočnika iz Pod-lehnika na osem mesecev zapora, njegovega brata, 22-letnega Ivana Potočnika, pa na štiri mesece zapora. Kazen je oba Potočnika doletela zato, ker sta 11. aprila letos okrog 24. ure Antona Kojca iz Podlehnika hudo poškodovala.
Vsa stvar se je začela, ko je Anton Kojc U. aprila med vračanjem iz službe srečal MIlana Potočnika, ki ie moral v spremstvu miličnika nesti ukradeni plug t)a, kjer ga je vzel. Kojc se ie ob tet priložnosti malo pošalil, Miljm Potočnik pa razjezil in takoj začel premišljevati, kako bi se Antonu Kojcu maščeval. Za svoje naklepe je Milan Potočnik pridobil še brata Ivana in oba sta približno ob 24. uri prišla do Kojčevega stanovanja s trdnim sklepom, da ca bosta pretepla.	/
Kojca sta najprej povabila iz stanova-n|a, ko pa je ta nič hudega sluteč prišel ven, sta sa začela izzivati in mu groziti. Anton Kojc |e tako, ko je videl, da mu bo huda predla, pograbil za sekiro. NI se še dobro zavedel, ko ga ie Milan Potočnik z vinogradniškim kolom tako močno udaril po glavi, da se je Kojc zvalil po tleh. Milan Potočnik je ležečega potem še večkrat udaril s kolom in Kojc je hudo ranjen negibno obležal.
Ko je Kojčeva žena Rozalija poklicala na pomoč sosedo, sta pretepaška brata pobegnila.
ki ga sestavljajo:
A)	Okvirni program mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja
B)	Program mesta Ptuja
C)	Zazidalni načrt starega mesta Ptuja
D)	Zazidalni načrt posameznih delov mesta
—	ob Ljutomerski cesti,
—	ob Mariborski cesti,
—	Budina,
—	Hajdina,
—	Vičava,
—	ob Krambergerjevi poti,
—	ob Trstenjakovi ulici Vabimo državljane, gospodarske organizacije in ustanove, da si ogledajo urbanistično dokumentacijo, ki bc razstavljena dnevno od 1. 8. 1964 dalje od 9. do 12. ure.
Urbanistični projekt bo razgrnjen tri mesece.
OBČINSKA SKUPŠČINA PTUJ
TOVARNA AVTOOPKEME PTUJ
razpisuje več štipendij na:
—	fakulteti za strojništvo,
—	višji tehniški šoli in
—	tehniški srednji šoli
Kandidati naj dostavijo prošnje z življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom ali frekventacij skim potrdilom ter potrdilom o premoženjskem stanju kadrovske mu oddelku pri Tovarni avtoopre- j me Ptuj.
Razpis velja do 20. 8. 1961_ j
Odlikovanja t a reševanje in oknovo Skopja
Ob obletnici katastrofalnega potresa v Skopju je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval 1850 delovnih organizacij, skupin in posameznikov, ki so se odlikovali pri reševanju ljudi, in premoženja in za požrtvovalno delo pri gradnji Skopja.
Med odlikovanimi so tudi nekatera podjetja iz mariborskega in celjskega okraja: z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je bila odlikovana reševalna ekipa elektrikarjev in ključavničarjev tovarne avtomobilov in motorjev iz Maribora, z redom dela z zlatim vencem Ingrad iz Celja, z redom dela s srebrnim vencem Marles in Tehnogradnje iz Maribora.	m-1
Boljše ceste za ptujski turizem
Turistična sezona v Ptuju je v polnem teku. saj se je število gostov in nočitev v primerjavi z lanslCim letom močno povečalo. Povečalo se je predvsem število nočitev tujih gostov — za 16,1 odstotka v prvem polletju. V Ptuju menijo, da bi se zanimanje turistov za njihovo mesto še povečalo, če bi uredili nekatere ceste, kot na primer Radgona—Ptuj. Ptuj—Pragersko—Celje. Tuje potovalne agencije so pokazale zanimanje tudi za krožno pot Avstrija—Slovenija—Jesenice—Celovec, ki bi jo organizirali, če bi popravili in modernizirali cesti proti Celju in Radgoni.
OBJAVA
V NEDELJO, 2. AVGUSTA 1964. OB 16. URI NA HIPODROMU V KAMNICI
VELIKE KONJSKE DIRKE
Na sporeda kasaške ln galop-ske dirke ter preskakovanje zaprek, slovensko prvenstvo v preskakovanju zaprek in slovensko prvenstvo 3-letnih kasačev.
Avtobusna zveza z Glavnega trga, gostinske storitve bo nudila športna restavracija Branik.
VLJUDNO VABLJENI!
Velja od petka do o"tka
OVEN
(od 21. marca do 20 aprila)
B Obljubljeno boste dobili, j Večkrat se beste jezil: nase I in na druge aradi necriloono-J sti. Ne " odklenite prijate jeve i pomoči; je nesebična.
BIK
(od 21. aprila do 20. maja)
Zaradi bolez-ii ste maloduš-ni; stopite k zdravniku. Da boste videli, da bo zooet vse dobro. Izgubljeno vam bo vrnjeno. V kratkem vas obišče posebna sreča.
\ DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija)
Denarne težave prijatelja tudi vas prizadenejo. Odkrito vam bo priznala v pismu, da vas že zelo pogreša. Čakate na uradni odgovor, ki vam končno prinese zaželjeno re-j šitev. /
l i RAK
1 (od 23. junija do 22. julija)
Večkrat ste razočarani, ker ni marljivost vedno cenjena vrlina. V svoji vnemi mislite tudi na posledice. Preveč pričakujete od poznanstva, ki ste ga pred kratkim sklenili.
LEV
(od 23. julija do 22. avgusta)
lzp>oIniti boste morali obljubo. ki ste jo dali v dobrem razpoloženju. Razveselilo vas bo pričakovano pismo. Prihodnji tedni vam bodo hitreje minili kot si mislite: ljubezni niste pripisovali takega vpliva.
DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra)
Na drugem delovnem mestu se boste udobnejše počutili. Vidnejša osebnost vas bo doma obiskala cb svojem dopustu. Na carinarnici imajo za vas presenečenje.
TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra)
Težko se boste poslovili od te ustrašiti, ker za vas mnoge ne pomenijo.
miselnost bi vas lahko mnogo ^eč stala. Presenetijo vas, malenkosti, ki pa se ji ne sme-počitniških znancev. Lahko-
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra)
Utrpeli boste škodo, ki vam bo kmalu povrnjena. V soboto prijetno srečanje s starim znancem, ki je prišel na dopust. Brez spora boste mnogo lažje uredili svojo zadevo.
STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra)
Strokovno šolanje vam ne bo delalo težav. Letos se vam obeta več lepih doživetij. Ta teden presenetljive vesti od znancev.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja)
Zaljubljenost se vas ne bo _ dolgo držala, ker ste odkrili, da niste edini kandidat. Zaradi službenih dolžnosti boste nekoliko vznemirjeni. Za prijateljevega fiča boste porok.
VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja)
Ne vrzite puške v koruzo; popuščanje je poraz. S prijateljem si skoraj vse zaupata. Še malo potrpite, pa boste rešeni notranjega nemira.
RIBI	—
S (od 20. februarja do 20. marca)
■	Na gostiji bc prav veselo. * Igra z denarjem vam nič ne
■	obeta. Z dobrim delom se bo-
■	ste vplivni osebi zelo prikupi pili. Dolgujete važen odgovor;
■	sporočite ga po pošti.