PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GESLO: ZA VERO IN NAROD___ GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JdElETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 110. Ste že opazovali Ste že opazovali naravo v lepi spomladi, ko je odšel mraz in je zlato sohice ogrelo premrlo zemljo? Kako je vse naenkrat oživelo! Rožica za rožico je pokukala tako ljubko iz zemlje in se kmalu razvila v prekrasno cvetko, da jo je bilo veselo oko, ki je šlo mimo. Kako lepo se je oblekel preje mrtvi gozd v krasno zeleno spomladno obleko! Kako lepo in ljubko so ptički zažvrgoleli po drevju in zapeli irovo prekrasno himno dobremu Stvarniku, ki jim je dal doživeti novo pomlad. Ali ne vidimo med katoliškimi Slovenci v Ameriki prav enakih prizorov? Ali ne čutimo vsi, da smo v krasni pomladi? Ali ne čutimo, kako dobiva solnee katoliškega prepričanja in katoliške misli vedno večjo in večjo moč? Ali ne vidimo, kako to gorkeje solnČice od dne do dne privablja iz premrle zemlje slovenske javnosti več in več lepih krasnih rožic — katoliških društev? Ali ne vidimo, kako se premrli gozd, — slovenska javnost — oblači vedno bolj in bolj v krasno zeleno obleko novega upanja za lepšo katoliško in moralno prihodnjost, kakor je pa bila dosedanja mrzla zima katoliškega mraza, lahkomišljenosti, nezavednosti ? Ali ne vidimo, kako se dviga naselbina za naselbina in prireja katoliške manifestacije, katoliške shode, ki povsod! presenečijo njihove prirejevavce, kajti vspehi so toliki, da si nikdar tega voditelji misliti ne bi upali? Kakor en mož, lahko rečemo, se dviga slovenski katoliški narod po Ameriki na te manifestacije in kaj čujemo tukaj ? Novo krasno himno stare slovenske vere in stare slovenske ljubezni do Boga in njegove svete cerkve. Da, iz vse slovenske Amerike se čuje vedno glasneje in glasneje samo en glas: Nazaj k Materi! Nazaj k naši stari slovenski veri, k starim slovenskim idealom in vzorom. ! Nazaj k tistim starim slovenskim idealom, ki so gnali katoliškega Slovenca, da je stoletja stal kakor predzidje proti turškemu navalu. Do kranjske meje je mogel priti Turek, črez mejo si je pa upal samo katerikrat, pa še takrat je vselej nesel krvave glave nazaj na Turško. Slovensko junaštvo, junaštvo in navdušenje naših očetov za staro "pravdo," za stare katoliške ideale, jim je razbilo trde turške buče. Ob te se je zastonj zaganjal. * Da, krasno pomlad katoliške probuje imamo pravkar, ameriški katol. Slovenci. Kaj čuda pa zato, da ta krasna slovenska katoliška pomlad med nami ni ljuba tistim, ki so povzročili težko zimo, katero smo pravkar preživeli! Kaj čuda, da se dvigajo divji rdeči in na pol rdeči Janičarji med nami in dvigajo pesti, dvigajo svoje "handžarje" in kriee in divjajo proti temu probujanju katoliškega Slovenstva. Je li to mogoče, da se je ta "mrtvec", ta "nazadnjaški katoliški Slovenec/' res prebudil ? JnSn , . ^ - Henry Forda, je umrl na za-'?0™*"6** past°r-ia, °wen dobljenih poškodbah, katere V- Zalftnem je dobil, ko ga je povozil ne- hrbtu ie imel i.: • recim zelezom vzgajje erke ki avto. { ttjr jf ,, . — New York. — Prezident ' tri Coolidge, je poslal Samuel in pol palca visoke in 9 palcev široke. Om-račil se mu je tudi um, tako Gompersu, predsedniku amer.. j, ^^ . . , .. , . delavske fedr. brzojavko, v ** ^ morejo izvedeti od nekateri mu želi skorajšno o- S* *ako J® ^ d° K°-l71,niTn„. J iikor ga poznajo vedo, da ni krevanje. (Kakor se vidi so prezidentje med seboj zelo prijateljski). njegovo 1 »-letno hčerko. Ko je ie vršil zločin, je Phillips pobegnil v Vršac, kjer ga je zalotila žandarmerija in izro-J čila državnemu pravdništvu v Pančevu. -o- Proti vsakemu terorju. Socijalni demokrati so nai dobitka. bil sovražnik klanov. Nahaja se v bolnišnici. -o — Detektiv| ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" Timothni J. Conneh, je prega- _ njal štiri bandite, ki so v ne-j kemu salonu napadli goste,' pri tej priliki ga pa zadene svojem zborovanju izjavili, da so proti boljševiškemu in fašistovskemu terorju ter od-klanjejo enega kot drugega. -o- Ulomi in tatvine. Na sv. Petra cesti v Ljub- (Dalje na 4. strani.) DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pojšiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake- Naše cene za pošiljke v dinarjih in kroglja bandita. Bil je na mestu mrtev, banditje so pobegnili. . V DANAŠNJI ŠTEVILKI fcŽSSK- smo pričeli objavljati zanimivi kanadski roman "KAZAN, VOLČJI PES." Ker že naprej — Mexico City. — Poslanikj vemo, da bo čitatelje nadvse Warren, kateri je bil v Mek-J zanimal, zato opozarjamo naj siko poslan od vlade Zdr. dr.! vsak ta roman pazno čita od, neznan vlomilec iz stanova- metaval je po sobi, končno pa le prišel do kotička, kjer je dobil zlato uro in verižico, vredno 7000 dinarjev. — Na lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino; 500 — Din. . 1.000 — Din. . ......12-85 2.500 — Din. . ...... S 32.00 5.000 — Din. . ......$ 63.50 10.000 — Din. . ......$126.00 100 — Lir .. 200 — Lir 500 — Lir ...... $ 2S.25 1.000 — Lir .. ...... $ 45.25 da varuje interese naših dr-J začetka, da ga bo potem na- nja bivšega ravnatelja jiužne žavljanov, se pripravlja na tancno razumel. Kakor je vz-j železnice Viktorja Bračiča povratek. Po njegovemu zatr-1 budil ta roman med angleško, nov suknjič in pa dežni plašč dilu se razmere v Meksiki in drugo javnostjo, v* katere — Gostilničarju Jožefu Bre boljšajo in tuji interesi niso o-j jezike je bil preveden veliko; zovšku v Komenskega ulici groženi. Zaupaiaje ima tudi v zanimanje, jo bo brezdvomnp' sta bila ukradena iz veže dva novo izvoljenega predsednika, vzbudil tudi med čitatelji in soda po 50 in pa 58 litrov, Pri pcssiljafvai nad 10,000 Din. ir »ad 2,000 Ur poseben popust. Ser se cena denarja eestokra Reslievi cesti na ip likradpli »ti*rat neprifekova Kesije\i cesti pa je ukiaaeij^ ^ obsohitno nesa>s©če določiti cen* vwyprrf. Zato s« pcfšiliatve na-jpo fcej&afi ormrn Naprej, junaško in srčno, za stare slovenske narodne in katoliške ideale. VOLKOVI NAJ PA TULIJO! James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Leadville, Colo. Dovolite mi, da opišem ne-, koliko o pokojni Angeli Bradač in Bradačovi družini sploh. Pokojna Angela je spadala k dr. sv. Jažefa štev. 56, K. S. K. J. v mladinski oddelek že več let. Pokojna je bila stara ob smrti 13 let in je umrla za vročinsko boleznijo. Bolna je bila samo 14 dni. Najprvo je obolel njen brat Joseph star 15 let. Obolel je tudi za vročinsko bolezen. Čez en dober mesec je obolel tudi njegov brat Frank star 22 let in ravno isti dan tudi pokojna Angela, tako, da so kar trije hkratu ležali, za strašno kruto vročinsko bolezen. Žalost, katera je vladala in še vlada v Bradačovi družini je nepopisna. Prvič ker so izgubili edino nadvse ljubljeno hčerko in sestrico. Oba brata sta se nahajala še smrtno nevarno bolna in se nista radi tega mogla udeležiti pogreba in njima ni bilo mogoče videti njihove ljube sestrice preje, kakor so jo zakopali Žalost, katero prenaša mati teh otrok je nepopisljiva, posebno še zato, ker je izgubila edino hčer. Zraven vsega tega je pa imela v istem času oba ostala sina smrtno nevarno bolna. Bradačova družina je zelo spoštovana družina, kakor je bila tudi pokojna Angela zelo priljubljena pri tukajšnjih Slovencih in tudi pri Ameri-| kancih. Živim v mestu Lead-( ville že nad 10 let pa nisem še videl toliko vencev in šopkov,! kakor jih je bilo okoli krste1 pokojne Angele in tudi še ni-' sem videl tolikega sprevoda, kakor je bil ravno njen, ko so jo spremili k zadnjemu po-| čitku. Niti eno oko ni bilo su-i ho med onimi, ki so se udele-l žili pogreba. Pokojni Angeli naj bo lahko žemljica, osta-; lim pa izrekam sožalje. Frank Klun. -O- Chicago. >111. Chicaškega poročevalce bo treba zopet za ušesa, sicer svet! za nas še vedel ne bo. Od vse povsod so poročila v listu, le od nas so tako redki in vendar smo v velikem mestu doma. | V mesecu juniju smo imeli dovolj dežja; včasih je nas obiskal po dnevu in ponoči.] Vročine posebne še ni bilo razven par dni, dasi je sedaj tisti Čas, ko bi imelo biti vroče. da bi se vresničil pregovor: "Ce sveti Mohor kuha, bode dosti kruha, seveda, če je bilo klasje obrodilo." Nam po mestih ni mnogo za vročino in smo še bolj veseli, da jo ni. So pa farmarji, ki se pritožujejo,. da je bilo hladno vreme malo predolgo in da še sedaj ni prav ugodno, kakor bi imelo biti. Koruza je prime roma za ta čas še jako mala in boje se, da ne bo dozorela, ako bo hladno vreme pritis- nilo količkaj zgodaj. Delavske razmere tudi v Chicagi niso nič boljše, kakor1 po drugih naselbinah. Pravi sedaj se jako težko dobi de-' lo. Veliko so jih no tovarnah odslovili za par dni. A tistih' par dni se nadaljuje teden za tednom in bogsigavedi kdaj jih bo konec. V mestu okrog zaposljeval-nih agencij stoji cele trume delavcev, ki bi radi dela in kruha, a ga ne morejo dobiti. Kaj je namen delodajalcev gospodov, ki so gospodarji ameriškega mošnjička je težko uganiti. Gotovo je, da so temu kolikor toliko vzrok volitve in čakajo, kakšno vlado,1 da bomo imeli za prihodnja štiri leta. Pa tudi pri politiki nismo zadnji. Zasledujemo prav vestno kretnje obeh strank.* Demokratska stranka ga je letos v New Yorku pošteno lomila, da ga bolj mogla ni. Zgledalo je, kakor bi bili na konvenciji sami Petri Zgagar-ji. Nazadnje so pa postavili za kandidata Morganovega advokata. Delavcem zgleda vsa stvar dvomljiva in njih srce bo težko navezati na takega kandidata. Zakaj niso nam dali Smitha, za njega bi bili volili vsi. S tem pa so napravili tak korak, češ, za sedaj še nečemo vlade. Tretja stranka tudi ako napne vse svoje sile za enkrat j ne bo prodrla. Skoro lahko stavi vsakdo, da naš predsed-! nik Coolidge ostane na svojem stolu še za 4 leta. Na društvenem polju smo chicaški Slovenci vedno agil-ni in vsaki mesec rekrutira-mo nove člane v naša društva. Od zadnjega katoliškega shoda, ki se je vriši pri nas me- j seca januarja so vrste katoli-l ških društev dobro narastle,! kar je dokaz, da je shod veliko koristil naselbini. Naši šolarji, ki imajo sedaj svoje počitnice veselo skačejo po ulicah. Tam me-1 Čejo žogo, tam igrajo zopet kako drugo igro, kar pač o-troke najbolj veseli. Deklice se igrajo svoje igrce kot vr-l tec. §olo, itd. Živahnosti med njimi je vsepovsod, kamorko-| li se človek ozre med nje. j Mladi so še — ne vedo še kaj, je življenje in zato so veseli.) Pri stavbinskem in posojil-[ nem društvu Slovenski Dom so j ob začetku tega četrtletja' zopet prodali lepo število no 1 vih delnic, kar je znamenje,! da rojaki štedijo, kar je vse hvale vredno. Z malimi tedenskimi prihranki si človek potom plačevanja v stavbinsko društvo prihrani lepo svoto, ki mu pozneje jako prav pride. Naši slovenski hišni posestniki so tudi vsak okrog svoje hiše zelo zaposljeni. Vsak hoče kaj popraviti, kaj dodelati in tako vlada tudi med njimi prava živahnost. Mr. Andrew Glavaeh naš1 slovenski pogrebnik si je te dni dal napraviti lep moderni nov garaž za avtomobile, katero mu je sezidal slovenski kontraktor Mr. Andrew Bat-tistig. Delo je jako lično in vse hvale vredno. Mr. Kaks Omerzel na 21st Place si postavlja tudi lepo garažo. Mr. Frank Primož na 22nd PL si je svojo hišo že jako lepo popravil. Naredil si je izvrstno klet pod hišo in v ozadju si gradi ograjo. Mr. Jakob Turšič je tudi za čel pod hišo "šac" iskati. Tudi on si hoče narediti klet pod hišo. Mr. John Štajer, ki je kupil gostilniške prostore na znanem nekdaj Nemaničevem prostoru na Lincoln in 22nd St. si tudi popravlja hišo, kjer že vodi uspešno gostilniško obrt. Kakor Čujemo, bosta otvo-rila Mr. John Petrovčič ml. in Mr. Joe Zupančič Real Estate in zavarovalninsko pisarno. Podjetnima rojakoma želimo obilo vspeha! Naši rojaki so se zadnje čase začeli zelo zanimati za barvarsko obrt. Zlasti Mr. J. Gottlieb in Mr. I. Kušar hočeta postati umetnika v tej stroki. Svoje porče in vse kar je za pobarvati sta pobarvala prav izvrstno. Kosmačev oče pa trdijo, da ga imajo mal preveč — namreč dela, ker vse jih če imeti. Kar je kaj za "pofiksat" kliče vse le niih — kakor bi se zmenili. Well, to je dobro znamenje. da je Mr. Kosmach dober delavec in izvrsten mojster v mizarstvu. Zato imajo toliko naročil, da jih komaj izdelujejo. Mrs. Ludvig Košnik je te dni obolela za influenco. Zdravje se ji že izboljšuje in upati je', da v kratkem popolnoma okreva. Poročevalec. Naš prijatelj iz Willa ! Wis. nam poroča, da so a | Zafrknik imeli v nedeljo 2 ! junija na tamkajšnem socia i lističnem društvu govor. Pre-davali so baje o rdečem sla ku in osatu, katerih seme se-jejo s tetko Presneto po slovenskih naselbinah. Ce so bili willardski "naprednjaki" j kaj bolj siti zato, ker so sli-j šali atata, pa pismo ne orne-j nja. * * * i Newyorški hlapčon je baje hudo kihal, ko je čital zadnjo "A. M." Tisti, ki ga je videl pripoveduje, da bi se mu bil skoro žolč razlil. -o- I. Zača^anje. V udobni hiši, kjer se je nahajal ob tej uri, je ležal Kazan nemo in mirno, sivi gobec mu je počival med kremplji njegovih prednjih dveh šap in oči je imel napol zaprte. Na videz je bil mrtev kot skala. Niti ena mišica njegovega telesa se ni premaknila, niti las ni zmignil na njem in trepalnice se mu niso zganile. In vendar je pod tem navi-deanim mirom vrela vsaka kapljica divje krvi, ki se je retakala po žilah njegovega telesa, v močnih ob- čutkih, ki jih do takrat še ni bil poznal. Vsako vlakence njegovih mogočnih mišic je bilo napeto kot jeklena struna. Štiri leta življenja, katera je štel Kazan, ki je bil en četrt volka in tri četrt "huski-ja", ("Husky" je vrsta psov, ki jih rabijo za vprego sani v severnem delu Severne Amerike, imenovanem "Northland" (Severna dežela), ki se razteza skoraj 2000 km daleč proti severnemu tečajniku.) so bila potekla v brezmejnih belih pustinjah Severne dežele. Tu je bil spoznal grozo lakote, tu je bil trpel mraz in zimo. Poslušal je bil tulenje na "Barrens-ih" ('Barrens' znači najbolj divje in najbolj zapuščene planjave Severne dežele,) in pritiskal se je bil k tlom pri strašnem škrtanju nevihte, pri gromu veletokov in vodopadov. Grlo in boki so mu nosili brazgotine, ki so mu ostale od bojev in v snegu so ce mu bile oči napolnile s krvjo. Imenovali so ga Kazana, divjega psa. Bil je velikan med brati svojega plemena in njegova neukrotljiva žilavost ni v ničemur zaostajala za o-no ljudi, ki so ga vodili, vpre-ženega v sani skozi tisoč nevarnosti zledenelega sveta. Kazan nikoli ni poznal' strahu. Nikdar ni občutil po-j trebe, da bi ležal. Niti onega 1 tragičnega dne, ko se je bil v smrečju boril zoper tolstega sivega risa, katerega je slednjič ubil. Tu, v tej hiši, ni videl, kaj ga navdaja z grozo. In vendar se je bal. Čutil je samo, da je bil presajen v svet, ki je bil popolnoma različen od onega, kjer je bil vedno živel in kjer ga je dražila in vznemirjala cela vrsta neznanih stvari. Bil je to njegov prvi stik s civilizacijo. V skrbeh je pričakoval, da se njegov gospodar vrne v čudno hišo, kjer ga je bii pustil. Ta soba je bila polna groznih stvari. Pred vsem so viseli na stenah v pozlačenih okvirih veliki človeški obrazi, ki se niso pregibali in niso govorili, toda so strmeli Barberton. Ohio. Dne 6. julija je bil tukaj farni piknik na farmi rojaka John Šega v Sherman. Piknik! se je obnesel prav dobro ker čistega dobička se je naredilo Čez tristo dolarjev. Kot se je naredilo prav dobro, naredilo se bi bilo pa lahko še bolje, ako bi bil vsak katoličan iz našega mesta naredil svojo dolžnost in posetil ta piknik. Apeliral bi tudi na vse tiste naše rojake oz. družine, katere so kot farani angleške cerkve sv. Avguština da raje pristopijo k nam. oz. v našo cerkev, ako jim seveda mogoče. Angleži so in bodo prav lahko izhajali tudi brez vas, mi pa bi potrebovali vašo pomoč. Hvale vreden je trud naše mladine tukaj rojene, ki nam pomaga pri vseh naših napravah, ravno tako pa je graje vredno postopanje onih naših ljudi, ki sicer javno in v govorih opevajo maj ko Slave, ko pa pride na izbero glede cerkve pa gredo raje v cerkev, kjer se ne sliši jezik majke Slave, ampak jezik te dežele. Mi Slovenci potrebujemo vsakega brata in sestro naše krvi, da deluje z nami in da delujemo skupaj,- da nam po- vanj, kot še nikoli kdo. Dobro se je spominjal enega svojih prejšnih gospodarjev, ki ga je bil videl ležati na snegu. Ni se pregibal in bil je mrzel kot te podobe. Potem ko ga je bil doglo časa du-hal, se je vsedel na njegov zadek in zatulil v daljavo svoj turobni mrtvaški spev/^Toda ljudje, ki so viseli na zidu. so imeli živ pogled in vendar se niso premikali, kot bi bili mrtvi. Nenadoma je Kazan malo dvignil ušesa. Začul je korake, nato glasove, ki so pritajeno govorili. Eden obeh glasov je bil glas njegovega gospodarja. Drugi pa . . . Vse njegovo telo je zadrhtelo, ko ga je poslušal. Bil je glas ženske, glas, ki se je smejal. In zdelo se mu je, da se spet spominja, kot v sanjah, enakega glasu, ki je vseboval milino in srečo in ki je bil v daljnem času njegove mladosti tako zvenel na njegova ušesa. Dvignil je glavo, ko sta v-stopila njegov1 gospodar in mlada žena, ki ga je spremljala. Ostro je gledal oba s svojimi rdečkastimi očmi. Spoznal je takoj, da je imel gospodar mlado ženo rad, kajti stopala sta roko v roki. Pri luči plamenov v ognjišču je videl, da so bili lasje mlade girl svetli in zlati, da je bil njen obraz rožnat kot jesenska trta in da so njene žive oči bile podobne dvema modrima cvetoma. Ko ga je bila zapa' vskliknila in hotela njemu. McAdoo je izgledal pred demokratsko konvencijo najbolj ugleden, sposoben in pre-! viden kandidat za .predsedni- J ka. Toda njegov nastop in njegova pajdašarija s Kukluks-klani mu je pa pobrala ves u-gled med pravimi pametnimi ljudmi. Resničen je pregovor: "ne sodi moža po njegovi obleki in zunanjosti." * * * Ce kdo se bo te dni "prišve-ral" K. T. B. v imenu lawn-dalske tetke na pristojnem mestu, proti temu, da so se njegovi ruski bratci spozabili ? tako daleč, da so šli zahvaliti sv. Stolico za nieno pomoč bednim Rusom. Še vse bi bilo, ako bi bili za svet vprašali njega. Tako pa kar na svojo roko so naredili. To je neod-pustljiv greh, ki ga K. T. B. ne bo kar tako pozabil. * * * Sicer pa nekoga moramo i-meti, da se mu včasih malo nasmejemo. Če bi ne imeli njega K(i) T(eleta) B(ita) bi bilo včasih predolgočasno Vsaj nam dolčas odganja s svojo "učenostjo!" maga bodisi v gmotnem ozira bodisi s svojimi nasveti. Vsak kdor opeva barve Slovenske trobojnice a v praksi pa ne deluje s svojim narodom in v svojem delovanju daje prednost drugemu narodu, je kakor tisti angleški pregovor, ki pravi: Mož s besedami pa brez dejanj, je kakor poln vrt plevela. Dne 20. t. m. pa bo piknik Slov. Kat. Dram. in pevskega društva "Danica," in sicer tudi na farmi rojaka Šega v Sherman-u. To dramatično in pevsko društvo obstoji z nekako polovice takih članov, ki so rojeni tukaj. Torej če se ti toliko zanimajo za naš narod, koliko bolj se moramo mi, ki smo došli iz starega kraja. Upam, da ne bo nobenega Slovenca in Slovenke, kateri (a) ima še kakšno kapljico materne krvi v svojih žilah, da ne bi prišel na ta dan na piknik. Oproste mi naj vsi tisti, kateri mislijo, da je v mojem dopisu preveč kritike. — Pred kratkem so se poročili v naši cerkvi: Mr. Andrew Železnik nevesta iz Clevelan-da, ter Mr. Louis Skubic z Miss Puželj. Anton Okolish. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." TEDENSKI KOLEDAR. 6. po bink. — Jezus nasiti 4000 mož. Mark,* 8. 20 Nedelja — Hijeronim, -Marjeta. * 21 Pondeljek — Prakseda, dev. 22 Torek — Marija Magdalena, Cahej. 23 Sreda — Apolinar, muč. 24 Četrtek — Kristina, dev. muč. 25 Petek — Jakob *star., a p ost. 26 Sobota — Ana, mati Marije Device. -o-- PRVI DEL. NAJBOLJŠI PRIJATELJ. 1. Dragocen zaklad. "Kdor je našel prijatelja, je našel zaklad." (Sir. 6, 14.) V bojih, katere so imeli Angleži s prebivalci otoka O-vaihi v Avstraliji, so bili pos-! lednji premagani. Vse je be-1 žalo. Jeden sam prebivalec j celega otoka se-povrne in ho-j če odnesti svojega prijatelja,' ki je bil padel v boju. Ko se j približuje truplu, ga zadene krogla. Vsled tega pusti mrtvega prijatelja in zbeži. Črez nekoliko časa se povrne, a zo-t pet ga zadene krogla, — zo-i pet zbeži. Ko pa vidi poveljnik Cook, da se je mož povrnil v tretje in bil zopet zadet, zapove, da naj nehajo streljati in puste možu odnesti prijatelja. Ta res pobere svojega, mrtvega prijatelja-ter ga ho-' če odnesti. A komaj ga vzdig- j ne, pade vsled ran mrtev na tla. — Kolik dokaz pravega prijateljstva. Pač je res, kar pravi že slo- veči grški modrijan Sokrat: "Ni je koristnejše, ne prijetnejše stvari, kot je dober prijatelj." — "Zvest prijatelj je močna bramba, kdor ga je našel, je našel zaklad," uči nas tudi sv. pismo. Zato proslavljajo prijateljstvo največji govorniki, opevajo ga najimenitnejši pesniki. Zlasti pa ne pozabi svet onih prijateljev, ki so celo svoje življenje darovali za svojega prijatelja. Dober prijatelj je v resnici dragocen zaklad (Pridig. 6. 14) ; on je lek življenja, posebno kadar človeka zadenejo bridkosti in nadloge. On vstraja pri človeku, dasi ga je vse za-j pustilo, ga tolaži, mu daje po-: gum ter ga podpira z vsemi svojimi močmi. Zato se tudi' človek v nesreči ozira po prijatelju. A kako težko ga naj-' de. i Kakor pri posameznem človeku, je tudi pri vsem člove-škm rodu. Tudi človeški rod se ozira v žalostnih časih po prijatelju, po možu, ki bi ga rešil nadloge. Ako kdaj, velja to v naših časih. Kdo ne ve, koliko je reve in bede v naših dneh ? Neznosno je stanje zlasti nižjih stanov. Tudi dandanes se torej ozira človeški rod po prijatelju, po možu, ki bi ga rešil zadrege, pogina! Ponujajo se mu sicer mnogi, — a kateri je pravi? Tu je liberalec. Kaj hoče? "Libera- ž lizem je odrešenje -človekovo po samem sebi. Mi ne verujemo nobene resnice, mi ne iz-polnujemo nobenih zapovedi, razen onih, katere smo si sa-i mi naredili," je odgovoril liberalni govornik v avstrijskem državnem zboru na navedeno vprašanje tirolskemu poslancu Greuterju (1. 1878). Liberalizem je proglasil prostost v vseh zadevah; prostost v veri, v tisku, obrti, trgovini itd. Ali je s tem pomagal človeškemu rodu ? — Vsakdanja izkušnja nas uči, da ne, da je marveč le povzročil nepopisno bedo. — Vezi sv. zakona je raztrgal in vni-čil njegovo srečo. Nekdaj tesno združene delavce je osamil ter osamljene izročil v roke brezvestnih izkoriščevalcev. Tovarne je napolnil z delavkami in otroci ter vsled tega povzročil, da so se zmanjšale dnine, a razni mogotci so si polnili svoje žepe. Njegove sadove v šoli nam oznanjajo časniki, ki nam poročajo o nedoraslih hudodelcih, morilcih in samomorilcih. Kaj čuda, ako je sv. oče Pij IX. imenoval tega prijatelja: 'Kugo našega stoletja/ Za njim je prišel drug "prijatelj," ali pravzaprav je prvi le izpremenil svoje ime in' barvo. To je socializem. Po njegovem nauku naj bi postali vsi ljudje jednaki, poneha naj razloček med stanovi in se razdeli premoženje med vse enakomerno. — Apostoli tega nauka prepotujejo ves svet in ne brez vspeha. Zlasti v me-; stih najdejo rodovitna tla, a silijo zelo tudi na deželo. Zt navdušenjem jih pozdravljajo posebno oni, kateri bi pri tem ničesar ne izgubili, vtegnili pa kaj dobiti. Toda zdrava pa-' met in izkušnja nas uči, da rdeči socializem ni naš pravi prijatelj. Koliko so vredni na-1 uki rdečih socialistov, poka-; zali so že mnogoteri poskusi. Večkrat so že ustanovili državico, ki je bila vrejena po njihovem nauku, a večinoma ni preteklo niti leto, ko se jej zopet razdrla. — 2e 1. 1824.1 je ustanovil v Severni Ameri-j ki (Indianija) bogat Anglež Oren naselbino, v kateri naj bi bilo vse skupno. Zbralo se1 je do 900 naseljencev, ki so. hoteli živeti v največji prosto-1 sti brez vere, brez zakona, brez osebne lastnine. A koliko časa se je ohranila ta občina ? Komaj čez dve leti, in te dve leti je bil veden prepir, vedne zmešnjave. Sedemkrat so izpremenili svojo ustavo. Dne 18. junija 1827. so se naseljenci razšli z bridko izkušnjo, da svet brez osebne lasti, brez vere, brez zakona, z eno besedo: brez reda ne more obstati. — Ista se je dogodila s slično državico v Kaliforniji in Avstraliji. Kaj bi pač bilo, ko bi prenehali vsi stanovi ? Kje bi iskal bolnik pomoči? Kje slabotni podpore? Komu bi se sploh ljubilo delati? Rdeči socialist je le prijatelj v besedah, — v dejanju je vse prej nego to. -o- PODMORSKI PREDOR MED ANGLIJO IN FRANCIJO. V angleškem parlamentu je bila 3. m. m. živahna debata o zgradbi predora med Anglijo in Francijo. Tozadevno iterpelacijo je vložil Churchill, ki je zahteval sporočilo stališča sedanje vlade o tem vprašanju. Ministrski predsed-sednik Macdonald je odgovoril da bo v tej zadevi sprejel po Binkoštih posebno deputa-cijo. Lady Terrington je pov-darjala nujnost zgradbe iz trgovskih razlogov, zlasti pa iz razlogov intimnega prijateljstva med Anglijo in Francijo. Macdonald je izjavil, da bo njegova vlada tudi z ozirom na prijateljstvo s Francijo storila vse za kolikor mogoče hi-| tro rešitev tega vprašanja, da pa je treba preje počakati na natančen načrt. Nato so vprašali Macdonalda, če niso vladni predali že napolnjeni s tozadevnimi raporti. Ministrski predsednik je pritrdil, obenem pa pristavil, da so vsi načrti že zastareli, ker je tehnika v zadnjih letih silno napredovala. Kakor hitro pridejo načrti o predoru pred parlament, je njihov. sprejem zagotovljen. Predsednik omenjene deputa-cije Sir WITIiam Buli je izprašal vse poslance, izvzemši vladne člane, ki pa so bili preje člani dotičnega odbora, 400 poslancev je za zgradbo predora, 84 poslancev pa se bo izjavilo potem, ko bo izrekel svoje mnenje državnobramb-ni komite, kakor tudi ministri mornarice, vojske in zrako-plovstva. Samo 73 poslancev je proti predoru. Tako je že sedaj večina parlamenta za predor med Anglijo in Francijo. .i Berlinska policija, napadla rdečk ar je. Berlin. — Berlinska policija je napadla stan komunistov in zaplenila neke dokumente, v katerih je baje načrt za nameravano vstajo komunistov prihodnjo jesen. Zaplenili so tudi bombe in napravo za izdelovanje ročnih granat. Našli so pa tudi po drugih delih države proti državne podpi-, hujoče spise, katere so tudi zaplenili. Policija išče dokumente, po katerih bi prišla na sled zarotnikom,, kateri nameravajo usmrtiti več prominent-nih politikov. Komunisti so takoj vložili protest, v katerem zahtevajo, da se jim vrne kar so zaplenili. -o- Dva nova osumljenca napada na poštni vlak v Rondoup prijeta. Antony Kissane, znani "West side" nepridiprav, je bil pred kratkim obdolžen u-mora, se bo sedaj tudi moral zagovarjati, radi soudeležbe pri napadu na poštni vlak v Rondoup, 111. V istem času je' pa tudi glavni poštni nadzor-! -- LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLAČI Prevaža pohištva — pretnof — les — in vse kar spada i prevažalno obrt. Pokličit* gm po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 nik naznanil, da so prijeli___ Newtona, kateri.je tudi na sumu, istega delikta. Mr. Ger* mer, poštni nadzornik je izjavil, da so Newtonu znane podrobnosti napada, kakor tudi kje, da se nahaja del ukradenega denarja. Newtona iščejo tudi oblasti države Texasa, radi soudeležbe pri več banČ^ nih ropih. -o- — New York. — John D. Rockefeller, je včeraj praznoval svoj pet in osemdeseti roj* stni dan. Ni pa sprejel nobenega poročevalca in tudi ne fotografa, kakor je bil običaj vsako leto; rekel je le, da se počuti prav dobro. -o- — Detroit. — Peter C. Je-zewsky, župan, Max A. No-sinski bivši policijski komisar in John Fergusen, bivši poli-, cijski poročnik, so bili obsojeni-vsak po dve leti ječe, ker so se bavili s prodajo piva. -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" J.K0SMACH 1804 W. aand St. Chicaco. QL Roiakom se priporočam m| nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELU TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiie delo. nainižie cene. Prevzamem barvanje hiš zunat in enotrai, wokladatn ttenalr oanir. ŽENITNA PONUDBA. Mož star 50 let brez otrok se želi seznaniti s slovenko meni primerne starosti v svrho ženitve. Sem v dobrem zdravstvenem in finančnem stanju. Katero veseli naj piše in priloži sliko. Pismo se naj naslovi na: Upravništvo Edinosti, c-o.: Zakon, 1849 — West 22nd Str. CHICAGO, ILL. Največji denarni zavod iz okolice doli neg a m e s ta JE POSTALA dne 14. julija 1924 ♦ S ZDRUŽENJEM IN KASPAR STATE BANKE 1900 — Blue Island Ave., Chicago, 111. AMERICAN STATE BANKE 1825 — Blue Island Ave., Chicago, M. IZVRSTNO NAPREDUJOČE IN VZORNO UPRAVLJENE BANKE V EDEN VELIKI FINANČNI ZAVOD KASPAR AMERICAN STATE BANK Istega dne je American State Banka prenehala poslovati v njenih dosedanjih prostorih številka 1825 — Blue Island Ave. in njeni klijenti se prosijo, da se z vsemi svojimi bančnimi zadevami obračajo na novi prostor na KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 — Blue Island Ave., kjer je dosedaj se nahajala Kaspar State Bank, kjer se bo vodilo in upravljalo posle obeh združenih bank točno do časa, dokler se ne uredi novih prostorov. Vlagatelji obeh bank se uljudno opozarjajo, da se jim bo njih vložne knjižice in čekovne knjižice zamenjalo polagoma ob vlaganju, toda ni pa potreba zahtevati zameno takoj, boljše je počakati, da se prvi naval poleže. Dosedanji uradniki v poslujočih bankah, ki so pošteni ljudje izkušeni in vljudni, bodo opravljali posle v novih bankah KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE .... CHICAGO, ILL. Kapital in preostanek......$2,000,000.00 SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA! t "Ne, ni mogoče! Milka ni taka. Preodkritosrčna je, da^ bi mogla za mojim hrbtom počenjati kaj takega. Vendar1 hočem to stvar dognati do kraja!" preudarja in sklepa županja na tihem v srcu, potem pa reče Mraku: "Obljubila sem ti, da ti ne zamerim; in to hočem tudi izpolniti. — Povem ti pa, ne prikaži se mi nikdar več čez prag, ako boš okoli raznašal te reči o moji hčeri." "Mamica, storil sem, kar mi je velela vest. Odslej bom tih, kakor grob. Če bodo pa drugi govorili o tem, kakor že govore, nikakor ne dolžite mene." "Govoriš prav, Kozmek, glej da boš še delal tako." — "Saj veste, mamica, da ni meni nič mar, naj vzame vaša hči gozdarja ali padarja. Ne bojim se pri tem izgube, ne pričakujem dobička. Vas in vašo hišo imam pa rad, zato sem prišel danes k vam." Te besede Mrakove so precej pomirile županjo. Odstavila je lonec od ognja in nalila polno skledo okusne drobne kaše za Kozmeka. Potem mu je prinesla pa še zvrhan krožnik dobro zabeljenih mlincev. Hvalil je Kozmek in je-1 del, jedel in hvalil. In ko je odhajal, zahvalil je županjo) še enkrat za tečno kosilo ter ji voščil, naj bi ji povrnil Bog! vse stokrat in stokrat . . . XXI. "Ropotajo oča jezni, Mati prose in svare . . ." Levstik.- "Mati je že prinesla kosilo," opomnila je Milka očeta in brata, ki sta v isti njivi kot ona ogrebala turščico. Vsi trije odlože krampe in gredo kosit. Mati je pa mej! tem poveznila jerbas v travo, pogrnila čezenj bel prt in postavila nanj skledo. Cela družina sede ok^li jerbasa na tla, | odmoli in začne jesti. Govorili so mej kosilom nenavadno malo. Kriva je bila tega mati, ki se je držala ves čas nekako čmerno in ne-voljno. — Po kosilu sta odšla oče in Jožek takoj zopet delat; Milka je pa pomag"ala materi pospravljati posodo v jerbas. Pri tem ji mati ukaže, naj nažanje breme detelje za krave in prinese takoj domov. Milka uboga, nič hudega sluteč. — Ko pride pa domov in odloži breme, pokliče jo mati v izbo. Ondi sede mati ob t>glu mize na klop; Milka pa se ustavi sredi izbe in čaka, kaj bo. Precej časa zre mati molče hčerki v obraz. Oči ji postajajo bolj in bolj rosne in dve svetli solzi utrnete se iz njih . . . Milki utripi je srce od mučnih sluten j in sočutja. "Milka," reče z ihtečim glasom županja, "ali veš še, da sem jaz tvoja mati?" "Mati, ljuba mati, kaj vam je?" vzklikne Milka pol v strahu, pol v žalosti. -'Milka, ti nisi več moja," reče zopet županja in prične še bolj ihteti. Milka se ne more več premagovati. Kakor od slabosti omahne materi v naročje ter jo hoče objeti; a mati jo od-! rine od sebe. Milka se zgrudi na tla, nasloni glavico na materino koleno in jame na glas jokati. Nazadnje se materi že smili, zato ji prijazno reče: "Milka, ali mi poveš odkritosrčno vse, kar te bom vprašala ?" "Vse vam povem, ljuba mati, vse, kar vem." "Ali res rada vidiš mladega gozdarja?" Milka dvigne glavo, upre svoje oči v materine in odgovori z nedolžno odkritosrčnostjo: "Oh mati, rada!" "Ali ga zares ljubiš?" PRISTOPAJTE — k — NAJSTAREJŠI. NAJVEČJI IN NAJBOGATEJŠI slovenski katoliški podporni organizaciji: Kranjsko-SIovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 30 let, (od 2. aprila 1894.) Glavni urad v lastnem domu na 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Njeno skupno premoženje znaša SI.200.000.00. Solventnost 100.36% K. S. K. Jednota ima v 20 raznih državah 140 krajevnih društev z 21,300 člani obeh oddelkov. Od svojega obstanka do 1. febr. t. 1. je K. S- K. J. izplačala že $2,298,835.00 skupne podpore. Pri K. S. K. J. se lahko zavarujete za posmrtnino t znesku $250.00, $500.00, $1,000.00, $1,500.00 in $2,000.—. Dalje se lahko zavarujete za razne poškodbe, operacije, onemoglost, in bolniško podporo; pri slednji za $1.00 ali 2.00 dnevne podpore in za dolgotrajno bolezen. Dalje ima K. S. K. J. tudi 20 letni zavarovalni oddelek in zavarovanje do 70 leta. Sprejema se člane od 1 — 55 leta. Rojake(nje) so uljudno prošeni, da naj dobri katol. stvari na ljubo ustanavljajo nova krajevna društva naše Jednote. Za novo društvo zadostuje 8 članov(ic). Geslo K. S. K. Jednote je: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD!" Glede vstanovitve novih društev in gledt> drugih pojasnil ee ohrnite pismenim potom na glavnega tajnika: Josip Z al ar. 1004 N. Chicago Str., Joliet, Illinois. AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINObT." "Zares, ljuba mati, zares." i Županja je izvedela dovolj. Praktična nrav njena je bila zadeta v živo. — Ali naj da svojo jedinko kar na vrat' na nos mladeniču, ki nima pod solncem drugega kot bor-! no službo? — Nima stalnega doma, nima zemljišča, nima denarja in morebiti še poštenih starišev ne. In kaj poreko-o tem ljudje ? — Ne, to ne sme biti, pa ne sme! Taka sra-| mota ne sme doleteti naše hiše. Dekle se mora vdati, mora ubogati! — In s trdnim upanjm, da se bo hči vdala, začela jo je županja prav ljubeznivo pregovarjati: "Vselej si ljubila svojo mater, Milka, vselej si me rada ubogala; ubogaj me še sedaj. Izbij si iz glave onega človeka in niti ne sanjaj več o tem, da bi ga vzeia." "Oh mati, to je težko, to je nemogoče!" "Vstani pa sedi sem k meni, golobica moja," pravi mati prijazno Milki, ki takoj vstane in sede poleg matere na klop. "Jaz in oče ti ne braniva/' jame stara sedaj z nova, "a-ko si hočeš izbrati ženina, ki bi bil količkaj podoben; a.tega Človeka pusti. On nima stalne službe; danes je tukaj, jutri poj de Bog vedi kam. In ti bi morala z njim proč od domačih, proč od mene.--Oh ne, ne, Milka! — Ubogaj !" "V božjih rokah smo, bodimo doma ali drugod. — Vedno se bom težko ločila od vas, ljuba mati, a vendar se bom morala, ako poprej ne, — ob smrti". A pomisli, ljubo dete, da je on prav za prav revež kljub svoji službici. Kaj pa ima? "Blago srce ima, kakršnega navadno inimajo bogati ženini." — "Čemu ti bo njegovo srce, ako ne boš imela kaj jesti?" j "Dobro srce, ljuba mati, je zvesto; bogastvo pa ni." — "Ljubi otrok, ti ne veš še, kaj se pravi živeti. Bog te razsvetli in pregovori, jaz te ne morem! Ne ostane mi drugega kot spomin na trud, skrbi in bolečine, ki sem jih prestala radi tega. In ko bodo sedaj na večer življenja lasje si-veli na moji glavi, mislila bom kakor v sanjah na jedinoi hčerko, na nehvaležno Milko, ki me je zapustila in šla po' svetu za tujim človekom--" Jok je zadušil materi besede in umolknila je. Milka se je z otroško ljubeznjivostjo oklene ter prosi z ihtečim glasom : "Ljuba mati, ne mučite me tako! Ali se vam ne smilim?" — "Ubogaj, otrok, ubogaj ! Pomisli, kaj poreče oče . . ."' "Da ga ne vzamem, to mi lahko zabranite; da bi pa te-! ga pozabila in ljubila drugega — ni mogoče "Trmasta si in nepokorna!" "Saj sem rekla, mati, da ga pustim; a drugega ne bom ljubila nikdar." "Da ga le pustiš, za drugo je še čas. — Nobene besedice ne izpregovori mi več z njim. Tudi nočem, da bi še kedaj prestopil naš prag. Oče mu bo že povedal, kolikor mu jih gre." Nato odide županja nevoljna iz izbe. Kmalu za njo gre tudi Milka. Predno stopi iz hiše, otare si še enkrat s predpasnikom solzne oči in gre zopet delat na polje. A delo se ji slabo odlega. Sama potrta in žalostna misli, da žaluje z\ njo vsa narava. Solnce nima prave svetlobe, cvetke pove-] šajo otožne glavice, nobena ptičica ne poje *. . . ^JJMJMJ 'Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI Mir TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. % Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo Kako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite.se v tem ozi-ru lista A. S. EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita ki je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim'bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISK0YN0 DRUŽBO EDINOST 1840 W, 22nd St. Chicago, fii IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) mu hlapcu Lovro Kukovcu, ki je služil pri posestniku Jakobu Kurbusu pri sv. Lenartu v Slov. Goricah. Dvakrat je spolno zlorabil domačo komaj petletno nezakonsko hčerko. Obsojen je bil na eno leto težke ječe. -o- Velikanska škoda vsled po-vodnji. Generalna direkcija vod je zbrala podatke o škodi od po-vodnji, ki znaša v celi državi 150,000.000 dinarjev. Največ je trpel Srem, ker se pač nahaja med dvema veletokoma, ki sta se oba razlila in preplavila ravno in nizko ozemlje. -o- Boj malariji v južni Srbiji. Znano je, da je malarija najbolj razširjena v južni Sr-) biji ,kjer je dosti barij in močvirij, v katerih sf< nahajajo komarji, ki raznašajo malarijo. Da se vsaj kolikortoliko omeji ta bolezen, se je sklenilo na konferenci načelnikov ministrstva poljedelstva in vod, da se začne z izsuševa-njem teh barij in močvirij. Na malaričnem ozemlju se naha ja sedaj tudi posebna komi sija Zveze narodov — 12 članov — ki proučuje razmere. -o- Smrt vsled stekline. Mesarskega pomočnika Mirka Matijaševiča, ki je nameščen v Rabuvosi tovarni v Se-svetah pri Zagrebu, je pred štirinajstimi dnevi tovarniški pes ugriznil v lice. Matijaše-vič rane spočetka ni upošte JAZ MARY ŠTALCER - CLEVELAND, O. sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase, ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila Wahciceve Alpentinkture, od ^katere so mi lasje takoj prenehali od. padati in dalje krasno in gosti rastU tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase. zakar se g. Wah čiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi. zoper sive lase, revmatizem, ko-stibol in trganje, kurja očesa, brado-vice itd. Piiite takoj po cenik, ga pošljem zastonj' JAKOB WAHCIC 1434 — E. 92 n d St. blizu SUPERIOR A VENUE CLEVELAND, OHIO. val, pozneje pa se je podal Pasteurjev zavod na lečenje. A bilo je prepozno. V groznih mukah je prošlo sredo u-mrl za steklino. -o- Podbrdo. Posestnik in Žagar v Pod-brdu Valentin Valentinčič je na svoje stroške zgradil elektrarno in poskrbel za napeljavo po vasi. Dne 10. t. m. so prvič zažarele električne žarnice. Tudi cerkev je dobila e-lektrično luč. -o- Senzacijonalen političen proces v Belgiji. Pred dobrim mesecom dni je pričela v Bruslu velika, splošno pozornost vzbujajoča razprava proti baronu Coppeu, e-nemu izmed največjih industrijalcev v Belgiji. Coppe sedi na zatožni klopi radi tega, ker je za časa nemške okupacije Belgijo! dobavljal Nemcem premog in postranske izdelke. Proces tma izrazito političen značaj in je v zvezi z raznimi diplomatičnimi inci-ldetni. Prič sodeluje na tej razpravi nad stosedemdeset. Med njimi so državniki, diplomati, politiki, novinarji, vojaške osebe, ekonomi in tehniki. Javnost zasleduje proces z največjim zanimanjem. ZASTAVE bandera. regalik in zlat« si ke za slovenska društva izdeluje najbolj« in najceneje EMIL BACH MAN. a I ©7 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI F0TO6RAFISi vi-®-f/ NentžcaK 1439 W. 18th Street IZBELUJE NAJBOLJŠE SLI KE! »VOJ POKLIC VRŠI ŽE S SPLETNO IZKUŠNJO 1 JOLIETCANI POZOR] Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i mamo veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinost iz Chicage Mašne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu: MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St. JOLIET, ILL. JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. Na razpolago noč in dan: — Najboljši avtomobili za po-/ grjebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Chicago, Phones: CAN*AL 5903 in 5666. ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenafi, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. SICHHOLZIR Trgovec z vsakovrstno železnino 537 — Main Str. Forest City, Pau v--i&