SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA informativni center avstralija - novice iz information centre australia - news fron ice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu slovenia, about siovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE! Leto 7/ ŠLI53 Januar 2000 - S 4.00 Sydney - Australia http://www.giasslovenije.com.au Slovenska hiša Olimpijske igre Sydney 2000 Slovensko hišo so do sedaj sponzorirali iz slovenske skupnosti v Avstraliji sledeči: Glavni sponzor v Avstraliji: St. John's Community Club -Klub Triglav Sydney Sponzorji: Slovensko društvo Sydney Versko in kulturno središče sv. Rafaela Merrylands Igralska družina Merrylands Slovenski klub Perth Slovensko društvo Tivoli Newcastle Glas Slovenije -medijski sponzor Organizator vabi k sponzorstvu vse avstralske Slovence! Alfred Breznik, ataše Slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000 Pred izidom Boris Frlec je 22. januarja 2000 odstopil, novi zunanji minister RS bo ponovno dr. Dimitrij Rupel, trenutno slovenski veleposlanik v VVashingtonu. Uroš Lipušček, odgovorni urednik informativnih in izobraževalnih programov na TVSLO oblikoval novo uredniško ekipo. Izdana odločitev za ustanovitev Umetniške gimnazije v Kopru. TV serija Slovenci v Avstraliji režiserja Slavka Hrena na programih TVSLO, odslej pa tudi na internetu pod "rtvslo.si" Dan samostojnosti RS 26. december Sydney, Melbourne /Glas Slovenije/ - Avstralski Slovenci se vsako leto spomnimo dne, ko so leta 1990 uradno razglasili izide plebiscita, na katerem so prebivalci RS 23. decembra 1990 z veliko večino glasov odločili, naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država.V Sydneyu pripravijo proslavo vsako leto na dan Štefa-novanja v Verskem in kulturnem središču Merrylands. Tako je bilo tudi letos. Po kratkem kulturnem programu, ki ga je vodila Martha Magajna, sta med drugimi spregovorila tudi Alfred Brežnik, generalni častni konzul RS zaNSW in VIC in pater Valerij an. Ansambel Or le ki iz Slovenije na Sydneyskem in adelaidskem festivalu Sydney/Glas Slovenije/ -Iz telefonskih in korespondenčnih kontaktov z ansamblom Orleki iz Zagorja ob Savi: Orleki bodo nastopili na Sydney-skem in adelaidskem Fringe Festivalu 29. in 30. januarja ter 26. in 27. februarja. Orleki so mešanica rock'n rolla. "polke punk" - etno folk glasba. Ena najpopularnejših glasbenih skupin v Sloveniji in po svetu. Izdali štiri kasete in štiri CD plošče. Slovensko društvo Planica Wollongong slavi v petek, 28. januarja 30-letnico Nastop Završkih fantov iz Slovenije Dobrodošli! Umrl je naš sodelavec, podpornik in prijatelj dr. Stanislav Frank iz Adelaide str. 18 Ustanovljena Zveza veteranov Snowyja - Avstralija Sydney /Ivan Kobai/ - V soboto, 15. januarja so veterani Snowyja v Sydneyu ustanovili ZSVSA. Cilji Zveze: skrb za avtentično ohranjanje zgodovine, zbiranje arhiva in sodelovanje z že obstoječimi akcijami v tej smeri, skrb za vzdrževanje slovenske zastave v Coomi, tradicionalna srečanja veteranov, povezovanje z organizatorjem koncerta irsko-slovenskega prijateljstva v Coomi, Melbournu in Sydneyu za veterane Snowyja. Geslo Zveze: Ohranimo našo zgodovino! Ustanovitveni dogodek je posnel za TV 31 Sydney Florjan Auser. Častna predsednica Zveze je Tanya Pliberšek Častni član in zastopnik slovenskih duhovnikov dr. Ivana Mikule in patra Bernarda Ambrožiča, ki sta skrbela za duhovno povezavo slovenskih Snowyjcev, je pater Filip Rupnik. Predsednik: Milan Ličan Podpredsednik: Stanko Ogrizek Tajnik: Ivan Kobal Blagajnik: Ivan Cah Člani odbora: Pamela de Majnik - Cooma Franc Erpič - Canberra Janez Erpič - Canberra Anton Glavica - Tumut Ivan Legiša - Adelaide Ivanka Bole - Geelong Aleksander Bole - Geelong Zvono Špilar - Melbourne Romeo Iskra ml. - Sydney Za vse informacije o tem kako lahko postanete član Zveze, če ste veteran Snowyja ali družinski član veterana, pokličite tajnika Ivana Kobala na telefonsko številko 02 - 9638 4554 Čestitka olimpijskega komiteja Slovenije "Siroma žari po svetu slava olimpiad zbog Pelopsovih dirkališč, kjer tekmuje urnost nog in cvet moči telesne v drznih borbah. A kdor v agonu pribori si zmago, uživa vse življenje sreče slaj." (Pindar. Prva olimpijska oda. - prevod Anton Sovre) r-^/ --'y-, Pogumno in uspešno ešno v leto 2000 ^ ô »trna ¡ju pe KAv* r.hm0»iKJ *ittf Itkmoj« yfwji icg -r c "«©'i » iSifrur. A asrotj p'ibO'i s. ¿m.içjc Januar 2000 Novo leto ni bilo samo eno, po svetu jih je bilo štiriindvajset V sydneysko novo leto 2000, v novo stoletje, v novo tisočletje, z geslom ETERNITY Leto 2000 v Avstraliji zaznamovano z GST-jem in olimpijskimi igrami Vstopili smo v novo leto 2000, v novo stoletje in novo tisočletje - v katoliško jubilejno leto in v sveto leto. Slovenci tudi v Prešernovo in volilno leto. New York Times je zapisal, da se je opolnoči sicer res začelo novo tisočletje, vendar tudi triindvajseti dan meseca teveta leta pet tisoč sedemsto šestdeset po židovskem koledarju, štiriindvajseti dan svetega meseca ramadana leta tisoč štiristo dvajset po muslimanskem, petindvajseti dan enajstega meseca leta štiri tisoč šeststo sedemindevetdeset po kitajskem in deseti dan meseca pausa leta tisoč devetsto enaindvajset po indijskem koledarju. Rusija je edina država na svetu, ki je zaradi enajstih časovnih pasov na katere je razdeljena vstopila v novo leto kar enajstkrat. Zaradi časovnih razlik pa je bilo na svetu štiriindvajset novih let. Nas čaka nova sijajna doba ali pa napovedana apokalipsa? Kdo ve ali smo na začetku konca ali na začetku novesa začetka? Izdneunika urednice Stanke Gregorič Sydney dočakal novo leto spektakularno Izpolnila seje obljuba predsednika občine: "Sydney will shine!" V sydneyskem zalivu seje zbralo na kopnem in na morju, na največjem partiju tisočletja in sploh v zgodovini Avstralije, preko milijon ljudi. Na morju je spremljalo ognjemet na šesttisočih čolnih in ladjicah 100.000 ljudi, med katerimi so bile tudi svetovno znane osebnosti kot na primer: računalniški mogotec Bill Gates, filmski igralec Tom Cruise s soprogo Nicole Kidman, kije sicer Avstralka in drugi. V Avstraliji ni bilo problemov z računalniškim hroščem in tudi sicer smo v Sydneyu praznovali dokaj disciplinirano, saj je bilo lažje poškodovanih le okoli 200 udeležencev slavja. Nemogoče je našteti vse prireditve in dogajanja. Silvestrsko noč si bomo pač najbolj zapomnili po ognjemetih. Tisti po polnoči je trajal neprekinjeno 25 minut, 350 metrov v višino, iz petnajstih različnih točk je bilo izstreljeno 200.000 izstrelkov za katere so porabili 20 ton razstreliva in 6 milijonov dolarjev. Ognjemet seje zaključil z besedo ETERNITY na Harbour Bridgu, veliko 200m x 40 m, torej je bila večja kot je nogometno igrišče. Zasvetila je 18 milijonom Avstralcem in milijardam ljudem po svetu. Za besedo se skriva zanimiva zgodovina, o tem kasneje. Sicer pa so se vrtele cene v sydneyski Operi za koncert, hrano in pijačo ter dobro videnost ognjemeta od 2.200 dolarjev navzdol. Centralni hoteli so zaračunali za sobo po osebi od 1.700 dolarjev navzgor, te so bile rezervirane že šest mesecev prej. Nekatere restavracije na Rocks-u, ob obali, so zaračunale za silvestrsko noč tudi 3.500 dolarjev po osebi.Ob prvem sončnem vzhodu, ob 5.48 pa je na vzhodni strani, na vrhu operne hiše zapela pesem avstralskega komponista Bivat h of špirit 12-letna Ellena Baroni. Ob njej se je s petih drugih konic operne hiše oglašalo še pet glasbenikov: na didgeridoo, japonsko bamboo flavto, na tenor saksafon in na dva gonga iz Burme. Pod njimi je pel otroški zbor. Pesem vključuje nekaj jezikov, med njimi severno av-stralski aboriginski jezik, japon-ski, indonezijski in sevedaangleš-ki ter govori o čudu sončnega vzhoda in o upanju v boljše tisočletje.... Zakaj ETERNITY? Ned Kellyje bil ropar in kriminalec, ki se je zapisal v avstralsko zgodovino kot heroj. Ob prelomu tisočletja prihaja na površino še en avstralski heroj, pravzaprav tragična osebnost.To je bil mož po imenu Arthur Stace, kije skrbel, da seje vse od leta 1930 do 1960 povsod kjer se je znašel, na sydneyskih pločnikih, kasneje tudi v Wollon-gongu, Newcastlu in Campelltownu pojavila beseda ETERNITY. Izpisoval jo je kljub temu daje bil nepismen in je le s težavo napisal svoje ime in priimek. Stace seje rodil 9. februarja 1885 v sydneyskem Redfernu. Starši so bili alkoholiki in nemilostno so pretepali svojih pet lačnih otrok, ki so morali krasti po trgovinah hrano da so se preživeli. Stace se je sprva zaposlil kot rudar, toda zaradi težkega alkoholizma in kraj je bil večkrat zaprt. Sestri sta se predali prostituciji, brata pa sta umrla kot alkoholika. Arthur Stace V Času prve svetovne vojne seje Arthur Stace prijavil kot prostovoljec in odšel na francosko fronto. Postal je pravi patriot. Iz Londona, kjer je bil zaposlen pri glavnem avstralskem vojaškem štabu seje vrnil v Avstralijo leta 1919. Ponovno seje zapil, kasneje pa postal veren evangeličan in stalen obiskovalec cerkva. Pomagal je marsikomu iz zagate. Ko mu je bilo 57 let seje poročil z dekletom po imenu Ellen "Pearl" Dawson. Delal pa je kot čistilec. Toda beseda "eternity", ki jo je slišal v pridigi Reva Ridleya mu je popolnoma zamračila um. Dobesedno izživljal seje s kredo v roki in zapisal besedo eternity vsaj 500.000 krat. Ko so ga opozarjali da s pisanjem po pločnikih ravna proti zakonu, je pojasnjeval, da ima pooblastilo od Boga. Stase se je šestdesetih let bolan zatekel v dom onemoglih in tam umrl. Sledi njegove besede ETERNITY, ki jo je izpisoval s prekrasno pisavo so še vedno vidne v notranjosti nekega syd-neyskega zvona v zvoniku z uro, za večno pa je izpisana ob vodnjaku Sydney Square fountain. Leta 1994 seje beseda ETERNITY ponovno pojavila po sydneyskih pločnikih kot reklama za film o Staceju. Leta 1997 soAr-menik na znamenitem Kings Crossu. Prav te dni pa so našli tudi njegov grob na pokopališču v Botany Bayu. Stace niti sanjati ni mogel, da bo njegova enostavna beseda ETERNITY dosegla milijarde ljudi po vsem svetu. Prazniki delovni Silvestrovoje minilo kar delovno, s TV Slovenija so nas zaprosili za uslugo, namreč da na novega leta dan poročamo o dogajanjih v Sydneyu. S televizije so poklicali 1. januarja, v Sloveniji je bila takrat ena ura po polnoči in prikazovali so sydneyski veličasten ognjemet. Tudi na intemetovo Stičišče avstralskih Slovencev je bilo potrebno "poslati v svet" zanimivosti o najbolj nori noči med drugim in tretjim tisočletjem. Pravijo: kar delaš na novega leta dan, boš delal vse leto. Torej bo delovno! Hvala Bogu! Saj tako človek manj misli na življenske težave in bolezni. In če vas bomo lahko še naprej razveseljevali z Glasom Slovenije kot doslej, to izražate spoštovani bralci v svojih pismih in po telefonu, bomo zadovoljni. Pozdravljeni novi naročniki! "In čeprav je leto 2000 le dogovorni zaznamek na koledarju, je ta trenutna prelomnica med dvema tisočletjema nabita z neverjetnim zgodovinskim simbolizmom in silovito psihološko močjo. Dopovedujemo si, da nas um, preudarnost, modrost in izkušnje vodijo v nov drzen svet, v nov čas ustvarjalnosti, hkrati pa trepetamo pred sodnim dnem, pred neizogibno apokaliptično kaznijo," je zapisal slovenski novinar. Jaz pa vam kličem vseeno SREČNO! Vaša Stank; VÏJSl.OVEMJF Jtimuir 2000 Anton Melik 1.1.1890-8.6.1966 Anton Aškerc 9.1.1856-10.6.1912 Jože Plečnik 23.1.1872-7.1.1957 Marja Boršnik 24.1.1906-10.8.1982 Matija Čop 26.1.1797-6.7.1835 Edvard Kardelj 27.1.1910-10.2.1979 Pater Valerijan Jenko OFM prejel ORDER OF AUSTRALIA MEDAL tidnev /Glas Sloves i je/ -Ja Dan Avstralije. 26. januarja avstralska Iržava vsako leto podeli priznanja aslužnim Avstralcem. Letos je bil iroglašen za Avstralca leta imunolog prof. Gustav Nossal, po poreklu Avstrijec, v Avstralijo seje priselil, ko mu je bilo sedem let. Ob proglasitvi je dejal, da mora biti Avstralija vodilna država v svetu kar se imunologije tiče. saj s tem rešuje na milijone, predvem otroških življenj. Avstralska država se tega dne obdolži z najvišjimi priznanji tudi drugim zaslužnim prebivalcem. Biblija, tudi Sveto pismo, zbirka spisov, knjig verske, filozofske, pesniške in zgodovinske narave, kijih ljudje in kristjani štejejo za temelj svojih verskih naukov in imajo zato za svete. S I .januarjem 1584 je datirano posvetilo Jurija Dalmatina v Bibliji. V njem med drugim govori o neprecenljivih zaslugah Primoža Trubarja za izoblikovanje slovenščine v knjižni jezik. Dalmatinu je bil za podlago pri prevajanju stare zaveze predvsem nemški prevod Martina Lutra, za novo zavezo pa je sprejel Trubarjev slovenski prevod. Prevajanje biblije v različne narodne jezike seje razmahnilo v času protestantizma. Luter je zahteval prevode po izvirniku in ne po vulgati. brez opomb, menil je, naj bo bralec z božjo besedo v neposrednem stiku in ne pod vplivom človeške razlage, /Koledar 2000. Mladinska knjiga; besedilo: Marko I 'idic. oblikovanje: Jure Jančič il5#8SiIIC h'fiöcv/ttuD nUc v>ic511 -' Ti hrtfrru i;nuiii cmi, omn:«juc PO .!ii lihe!c .vrm mat OPOZORILO NAROČNIKOM GLAS SLOVENIJE IMA NOVI NASLOV IN NOVO TELE F O N S KO/FAX ŠTEVILKO Glas Slovenije P.O.Box 167 Winston Hills NSW 2153 Telefon: (02) 9674 9599 Fax: (02) 9674 9588 Tako letos najdemo med prejemniki ORDER OF AUSTRALIA MEDAL (OAM) tudi našega spoštovanega patra Valerijami Jenka OFiVI iz Sydneya. V vseh dnevnih časopisjih je uvrščen med druge dobitnike: The Revereml Fcitlier ialerian JENKO. Merrylands ASI'.' Service 10 tlie Slovenian Catliolic communitv in Australia. Spoštovani pater Valerijan, prejmite naše iskrene čestitke! Novica je dosegla uredništvo uro po natisnjenem Glasu Slovenije, kljub temu smo jo uspeli uvrstiti na to stran. 1. januar -Svetovni dan miru -Brezje slovensko narodno svetišče Krr vej 9-ku. oir kor 10. nje nyh k aJ nje-dik per« VOjl vur 11. 7. h c n)cs litis Ii Pi inu Uri. Brezje /Delo/- Na novega leta dan. praznik Marije, svete Marije božje, je bila po sklepu slovenske škofovske konference na prošnjo brezjanskih frančiškanskih bratov bazilika Marije Pomagaj slovesno razglašena za narodno svetišče Slovenije. Slovesnost je ob navzočnosti slovenskih škofov opravil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Po njegovih besedah ima razglasitev cerkve na Brezjah za narodno svetišče tudi zelo jasen državniški pomen. Tako kot ima vsaka država svoje glavno mesto, svojo kraljevsko ali predsedniško palačo, svoj državni zbor. svoje vrhovno sodišče, ima tudi svoje narodno svetišče. Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street. Canberra City telefon: (02) 6243*4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embass\ of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/sloven ia.vvebone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delosne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00- 14.00 Generalni konzulat RS Sydney Častni generalni konzul Alfred Brežnik Obisk urada izključno po dogovoru (B\ appointment only) telefon: (02) 9517 1591 ali 102) 9314 5116 fax: (02) 9399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188 Coo see NSW 2034 Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road. Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. AUSTRALIA Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII. Ljubljana 1000. Slovenija Telefon: (61) 125 4252 Fax: (61) 126 4721 GLAS SLOVENIJE-THE VOICE OF SLOVENIA -MANAGER IN TEHNIČNO OBLIKOVANJE Florjan Auser- TISK Glas Slovenije Sydney - GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA - EDITOR Stanka Gregorič. Ustanovljen - established in 1993 - Ustanovitelji - founders: Stanka Gregorič. Alfred Brežnik. Dušan Lajovic. Stefan Merzel - Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis - The Voice of Slovenia is non-profitable newspaper - Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - Avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani) - I se pravice pridržane - Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije) - Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu. Izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina S50.00: polletna - S 30.00: letalska letna naročnina v prekomorske države S 100.00 Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00: vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 167 Winston Hills NSW 2153 Australia- telefon: (02) 96749599 - Fax: (02) 96749599 E-mail: ovenia@zeta.org.au STIČIŠČE AVSTRALSKI H SLOVENCEV na internetu - http://www.glasslovenije.coni.aii - urednik Florjan Auser Januar 2000 Marko Peljhan in slovenske raziskave avstralskega neba Ljubljana, Perth /Delofax, Glas Slovenije/- Marko Peljhan je obiskal uredništvo Glasa Slovenije pred dobrima dvema letoma, ko je v Sydneyu predstavljal svoj izredno zanimiv projekt. Zdaj se nahaja v Perthu s svojo ekipo umetniško-znanstvene postaje Makrolab, ki bo od 5. februarja do 25. aprila postavljena na otoku Rottnes v Indijskem oceanu ob zahodni obali Avstralije. Makrolab bo predstavljen v okviru festivala Perth kot največji in najzahtevnejši projekt razstave Home, ki jo pripravlja Art Gallery of Western Australia. Projekt Makrolab je Marko Peljhan koncipiral leta 1994 in ga s sodelavci prvič realiziral leta 1997. Z njim je s tehnološkimi in estetskimi izzivi presegel umetniško refleksijo in je odmeval tudi v znanstvenih in tehnoloških krogih. Projekt je zastavljen kot energetsko in komunikacijsko samozadosten mobilni laboratorij, ki omogoča bivanje in delo šestim posameznikom. Na otoku Rottnest bodo potekale raziskave treh globalnih dinamičnih siste-mov:telekomunikacij, vremenskih sistemov ter raziskave migracij ptic selivk in morskih sesalcev, pri katerih bodo sodelovali University of Western Australia, Curtin University of Technology in Rottnest Islind Authority - državna institucija, ki skrbi za ohranjanje otoškega biotopa. Projekt lahko spremljate na internetu: makrolab.projekt-atol.org. Ernest Petrič novi slovenski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Ljubi j ana, New York/Delofax/-Predsednik RS Milan Kučan je 25. januarja letos podpisal ukaz o odpoklicu dr. Danila Turka, veleposlanika pri OZN v New Yorku, in o imenovanju doktorja prava Ernesta Petriča na ta položaj. Prešernovi nagrajenci Ljuiiijana /STA/ - Objavljeni so že letošnji Prešernovi nagrajenci -podelitev nagrad bo 7. februarja. Prešernovo nagrado bo prejela Svetlana iVIakarovič za pesniški opus (njena je tudi izvirna označba mnogih Slovencev kot Slovenceljnov) in Marko Rupnik za poslikavo v mozaiku papeževe kapele Redemptoris mater v Vatikanu. Nagrajenci Prešernovega sklada pa bodo: kipar Mirsad Begič, skladatelj Jani Golob, violinist Miran Kolbl, pisatelj in komediograf Vinko Modern-dorfer, igralka Saša Pavček in režiser Vito Taufer. Združeni narodi so izbrali Mariborčana dr. Danila Turka za namestnika generalnega sekretarja ZN Kofija Anana.Tako visokega položaja v hierarhiji OZN ni zasedal še noben slovenski diplomat, pa tudi ne iz nekdanje SFRJ Aljaž Gosnar napredoval Ljubljana /Delofan, Glas Slovenije/ - Aljaž Gosnar, bivši odpravnik poslov v Veleposlaništvu RS v Canberri je nekaj dni pred novim letom nastopil novo službo: šefa kabineta zunanjega ministra. ČESTITAMO! Novoletna poslanica predsednika Milana Kučana Ljubljana /Dei.ofax/ - "... Pred nami so novi veliki izzivi, nove velike odločitve. Na ta čas smo pripravljeni. Naša zgodovina ni več le del zgodovine drugih. Sami odločamo kako bomo živeli doma in kako nas bodo prepoznavali v svetu. Imamo svojo državo. Spoštujmo jo in bodimo ponosni nanjo... Bodimo solidarni, nikogar ne puščajmo osamljenega in brez pomoči v stiskah in nesreči. Bodimo svet prijaznega izziva za mlade. Za naše življenje in prihodnost je varna in dobra tista pot, ki pelje k sožitju in solidarnosti, k strpnosti in tvorenm skupnem življenju, ki spoštuje različnosti." Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (17. januarja 2000) Država (enota) tolarjev Država (enola) L-MU(lliUR) 197,9660 Avstrija (I ATS) 14.3868 Francija (l 1-RI") 30,1797 Italija (IUO ITI.) 10.2241 Nemčija (l DEM) 101.2184 Avstralija (l AU D) 130,0782 Hrvaška (1 MRK) Japonska (1 JPY) Kanada (1 CAD) Švica (1 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (l USD) tolarjev 25.8034 1.8727 135,0474 122.7087 320.1779 195.9865 Predvolilna kampanja bo umazana, kot še nikoli Vzklil Novi Demos - Združitev Peterletovih Krščanskih demokratov z Janševo Socialdemokratsko stranko Ljubljana /Delofan, Mag/- Prestopno leto 2000 seje začelo z domačim škandalom oziroma z nenavadnim uradnim dokumentom obrambnega ministrstva, iz katerega je kar izpuhtelo 92 milijard tolarjev. Novi Demos oziroma Janševa skupina strank, s katero naj bi se poleg krščanskih demokratov zlili tudi SLS bratov Podobnik in drugi desničarji, naj bi bila ustanovljena kmalu, s SLS ali brez nje. Kakšna bo predvolilna kampanja, kaže tudi poteza člana zveze komunistov Franca pukšiča, ki bi celo s sumljivo kaseto rad dokazal, da naj bi Milan Kučan od Elana v treh letih dobil daril kar za deset mercedesov. Po drugi strani pa naj bi bil uvod v umazano volilno kampanjo rešitev največje afere -slovenske trgovine z orožjem. Končni cilj je seveda političen: čim bolj oslabiti vpliv Janeza Janše. Sveta SKD in SDS sta se sestala v četrtek, 20. januarja in dokončno potrdila sporazum o združitvi v Novi Demos - koalicija Slovenija, ki naj bi jo vodila koordinacija predsednikov parlamentarnih strank podpisnic-- Novoletna poslanica predsednika vlade dr. Janeza Drnovška Ljubljana /Delofan/- "Ponosen sem, da vas bom kot predsednik vlade vodil v novo tisočletje, v samostojni državi, ki je prav v zadnjem desetletju znala izkoristiti zgodovinsko priložnost in se je v zelo kratkem času uveljavila kot stabilna in gospodarsko uspešna država ter kot zanesljiva partnerica v mednarodni skupnosti. ... Stopamo v novo tisočletje z realnim optimizmom, z iskreno željo, da bi bilo v svetu manj vojn in več strpnosti, da bi imeli ljudje več posluha drug za drugega ter da bi živeli svobodno, mirno in polno življenje." Nagrada za prevod Cankarja Dunaj /STA/APA/ - Avstrijsko državno nagrado za literarni prevod v vrednosti 100.000 šilingov bosta za leto 1999 dobila Erwin Koestler za prevod Ivana Cankarja iz slovenščine v nemščino in Španec Juan Jose del Šolar Bardelli za prevod avstrijske literature v španski jezik, je sporočil odelek za literaturo v uradu avstrijskega kanclerja. Datum podelitve še ni znan. Koestler je v Salzburgu in na Dunaju študiral zgodovino, germanistiko, medicino, splošno jezikoslovje in slovenščino. Prevedel je šest Cankarjevih del. Delova nagrada dida '99 Quadrat designu Ljubljana, Sydney /Delofax, Glas Slovenije/ - Lani sta obiskala Sydney Vesna Nahtigal (Center za promocijo turizma Slovenije) in oblikovalec Vladimir Pezdirc, in si ogledala prostore in lokacijo Slovenske hiše ter Slovenske gostilne, ki bosta odprti v času Ol Sydney 2000. Vladimir Pezdirc je za omenjene lokacije že izdelal design. Vladimirjevo podjetje Quadrat Design pa je te dni prejelo peto Delovo mednarodno nagrado za industrijski dizajn dida '99. Oblikovalci Vladimir Pezdirc, Snežka Mladič Lešnik in Bojan Klančar so jo prejeli za oblikovanje elementov cestne in urbane opreme. Likovna kolonija za slovenske umetnike po svetu Ljubljana /SIM/ - Slovenska izseljenska matica v okviru Srečanja v moji deželi 2000 tudi letos organizira likovno kolonijo za slovenske likovne umetnike po svetu. Potekala bo v Mariboru od 21. junija do 1. julija, pod mentorstvom prof. dr. Anke Krasne s Pedagoške fakultete v Mariboru. Soorganizator je mariborska sekcija SIM. Sprejetih bo 10 slikarjev. Prijavnico poslati do 15. aprila 2000. Več informacij na SIM: Fax: 0011 386 61 125 16 73 E-mail: sim@siol.net Pomladni trojček Lojze Peterle, Janez Janša in Marjan Podobnik 'SLOVENIJE Januar 2000 ATLAS SLOVENIJE na zemljevidih v merilu 1 : 50.000 je najbolj popolna katrografska podoba Slovenije in sosednjih pokrajin. SLOVENKA Tzcôâôvw^&îtSïua' pOUtlCN^^stovtMl« © SLOVENIJA: Priročnik o značilnostih in delovanju države je SeŽet pregled geografskih, naravnih, političnih in družbenih značilnosti države. Dvestoletnica kapele Marije Pomagaj in stota pozidava nove cerkve Brezje /Delu fas/- Letos bodo na Brezjah obhajali tudi dvestoletnico kapele Marije Pomagaj in stoto obletnico pozidave nove cerkve. Na Brezjah je stala majhna cerkvica, posvečena sv. Vidu, že sredi 15. stoletja, leta 1800 so dozidali kapelo, leta 1814 pa jo je poslikal kranjski slikar Leopold Layer. Zanjo je naslikal tudi znamenito podobo Marije Pomočnice, bolj znano pod imenom Marija Pomagaj. Cerkev je zaslovela po čudežnih dogodkih leta 1863: takrat 18-letna Marija Tavčar iz Begunj na Gorenjskem je imela hudo epilepsijo. Ko ji zdravniki niso mogli pomagati, je zaprosila Marijo Pomagaj. Odvrgla je bergle in se zdrava vrnila domov, dočakala je 85 let. Blejska veriga prijateljstva Bled /Delufas/ - Na Bledu seje 30. decembra zbralo okoli 5000 ljudi, da bi okoli jezera sklenili verigo prijateljstva. Dosti je bilo domačinov, od športnikov do redovnic, med njimi pa so bili tudi številni turisti. Najlepše je bilo okoli pol šestih zvečer, ko je za nekaj časa v temo potopljeni otok zažarel v svetlobi in ko so štirje fanfaristi na pletilji zaigrali Odo radosti, tudi pritrkovalci v otoški cerkvi se kar niso mogli umiriti. Letošnji odziv je pokazal, daje zamisel vredno nadaljevati in nagraditi, žal pa se radosti in prijatelsjtva ne da razliti po vsem svetu. Slovensko morje ni nevarno L ju m Jak a /Delufas/ - Slovenski strokovnjaki so izjavili, da so koncentracije radiaktivnega cezija in drugih naravnih radioaktivnih elementov v slovenskem moiju zelo nizke in ne predstavljajo nobene nevarnosti. S tem so zanikali poročanje italijanskih in domačih medijev o povečanju radioaktivnosti v severnem Jadranu, ki naj bi bila še posledica jedrske nesreče v Černobilu pred leti. De lovi osebnosti leta Ljuiiuasa /Delufas/ - Marko Ivan Rupnik, akademski slikar, filozof, jezuit, nekdanji makedonski predsednik Kiro Gligorov in predsednik Slovenije Milan Kučan so na posebni Delovi slovesnosti dobili vsak svoje priznanje: pater Marko je po mnenju Dela lani prispeval največji delež k razvoju, blaginji in ugledu Slovenije in dobremu počutju njenih ljudi, Kiro Gligorov je bil izbran za tujo osebnost leta, Milan Kučan pa sije po presoji anketiranih v mesečnih barometrih priljubljenosti pridobil naziv politika leta. Slovenka leta Ljubljana /Večer/ - Mileno Močivnik, 60 letna ženska, ki v svoji hiši v Dolu pri Borovnici, v domačiji pod hribom, kjer sonce niti za hip ne posije, kjer nima niti elektrike ne vode, namesto za svojo toploto raje porabi drva za kuhanje hrane 200-glavemu krdelu psov, za katere skrbi, so bralci Jane izbrali za Slovenko leta. Pred hišo, ki ima kar dvajset sob v katerih bivajo njeni psi, se zdaj ustavlja vse več avtomobilov. Vsi hočejo govoriti z njo. Upati je tudi pomagati njej in odvrženim psom, kijih lastniki včasih pustijo kar pred njenimi vrati. Milena ima v Ljubljani hčerko, ki ima v zakupu bife. Skoraj ves zaslužek nameni materi in negi njenih zavrženih psov, ki so našli zatočišče pri dobrotnici. Enkrat tedensko gre Milena v Ljubljano k hčerki, se tam pošteno okopa in segreje, nahrani, naspi in gleda televizijo. Potem mora spet nazaj k svojim živalim, čeprav jo v teh zimskih dneh neznansko zebe. Mraz se mi je vrinil pod kožo, pravi Milena in upa, da j i bo zdaj vseeno kdo priskočil na pomoč. Slovenci dobili svoj lastni porcelan Ljubljana /Jan,\/ - Ivan Cankar, ki se je s svojo Skodelico kave za vselej zapisal v narodov (ne le v literarni) spomin, je dobil tekmeca. Peter Ogrin, štiriintri-desetletni industrijski oblikovalec iz Ljubljane je oblikoval prvo slovensko garnituro porcelana, v kateri so poleg sklede in treh krožnikov tudi kavne skodelice. Njihov ročaj spominja na za-morčka, priljubljen slovenski uhan z zamorčkom, nakit, ki ima v slovenskih krajih dolgo tradicijo. Slovenske teniške igralke na Australian Openu Melbourne /G'las Slovenije/- Tina Križan, Tina Pisnik in Katarina Srebotnik niso imele sreče. Izpadle so že na začetku. Katarina Srebotnik v prvem kolu posmeznic in v dvojicah. Na Novi Zelandiji in v Hobartuje uspela doseči polfinale. Zdaj je odpotovala v Tokiyo. ILUSTRIRANA ZGODOVINA SLOVENCEV Nova knjiga iz zbirke Knjižnica Enciklopedije Slovenije je strnjen, z bogatim ilustrativnim gradivom podprt prikaz postopnega oblikovanja Slovencev iz ljudstva v moderen evropski narod z lastno državo. Na več kot 500 straneh so obravnavane konstitutivne prvine slovenskega naroda v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Knjigo bogati več kot 500 fotografskih posnetkov, časovnih preglednic, tematskih kart in historičnih zemljevidov, dodan je izbor virov in literature. SLOVENIJA - POKRAJINE IN LJUDJE je s svojimi 736 stranmi svojevrsten dodatek k Atlasu Slovenije, ki s podrobnim opisom vseh družbenih in geografskih značilnosti slovenskih pokrajin v sliki in besedi postavlja v novo luč ustaljeno podobo o Sloveniji. TURISTIČNI VODNIK SLOVENIJE ponuja natančen opis vseh turističnih znamenitosti in prinaša nekaj poti, po katerih si jih je mogoče ogledati na najbolj enostaven in celovit način. Vse, kar morate vedeti o Sloveniji, v knjigah Založbe Mladinska knjiga ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE združuje najboljša slovenska znanstvena peresa in v petnajstih rednih in enem dodatnem zvezku prinaša temeljno vrednost o vsem, kar se tiče Slovenije, Slovenk in Slovencev. , , -- VOŠČILA Januar 2000 Merry Christmas & Happy New Year Australian Honorary Consulate Slovenia I'icimv: Clili.slmas Dayt'J'JH - Australia Hob Marcham UNICEF - For I lie well-being of (lie world's children Dragi Florjan in Stanka! Želim vama vesel in blagoslovljen Božič in srečno, delovno uspešno ter zdravja polno novo leto 2000 Mag. Rozina Švent. Narodna univerzitetna knjižnica Ljubljana Vesel Božič in srečno Novo teto 2000 Sokol - Bor (Italija) 1869-1999 Draga Stanka in Florjan! Lepe in vesele božične praznike in dosti zdravja, zadovoljstva in uspehov v novem letu. Lepe pozdrave vama in vsem prijateljem in znancem dr. Edi Gobec. ZDA Vsem, ki skrbite za dober glas Slovenije. Pozdravlja vas vse Slovenija in Tone Kuntner Ljubljana Spoštovani gospod Florjan, urednik internetovegci Stičišča! Ob teh božičnih praznikih vam želim mnogo blagoslova, miru in veselja. Za leto 2000, ki se tako hitro bliža, pa veliko zadovoljstva in vdanosti v božjo voljo. Bodite lepo pozdravljeni Marija Neža Fink Grintal A rgentina / 'am dreaming of a white Christmas... Hang on. I'am not dreaming! Christinas will be spent in bela Krajina... Thanks to all who sent Xmas greetings... See you soon -in January 2000 Irena S tar i ha. Ljubljana Spoštovana urednika Glasa Slovenije! Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2000, potno zdravja in srečnega napredovanja Glasa Slovenije, vam iz srca žeti Marija Podpornik. Sydney Wishing you a wonderful Christmas and a Happy New Year Ljenko and Beverly Urbančič Sydney Stanka in Florjan! Srečen Božič! Ob Novem letu Vama želimo prijetne praznike, novo tisočletje pa naj Vama prinese veliko zdravja, sreče in uspehov! Želimo, da Glas Slovenije še naprej obvešča in razveseljuje Slovence po svetu. Marjan Marinšek Tanja Meža Maja Lesjak Velenje, ¡4.12.1999 To dear Stanka and Florjan, Season š Greetings. Have a Happy New Year! Ellen Votrobec. Sydney Iz srca želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in zdravja in sreče v novem letu 2000. Družina Krenos. Melbourne Joyous Greetings at Christmas and Best Wishes for the New Year. With warmest regards I. Simenko - President Slovenian Club Inc. Adelaide Vesel Božič in srečno novo leto. Naj vama bo vstop v leto 2000 uspešno, polno sreče in zdravja. Draga Gelt z družino Melbourne Have a very merry Christmas and Happy new Year 2000! All the best wishes for the comm ing year! Kaniica and Natasha Sutler Melbourne Vesel Božič in srečno, ustvarjalno leto Vama iz srca želita Nada in Ivan iz Slovenije Mirne in zadovoljne praznike, novo leto pa polno sreče, uspehov in veselja. Saša in Dušan Lajovic. Sydney Draga gospa Stanka in gospod Florjan, vesele božične praznike in srečno Novo leto 2000 Vam želimo Slovenski klub Perth Vesele in blagoslovljene božične praznike. Veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v družini in med prijatelji v letu 2000 Vam iz srca želijo Rudolfovi, Wollongong Draga Stanka in Florjan, želiva vama veselo božično praznovanje in srečno nadvse zdravo ter uspehov polno novo leto 2000 vama prav iskreno želita Tone in Toni Bulovec. Sydney Season's Greetings ULTRA Želim Vam prijetne praznike in srečen preskok v 2000. Jože Prešeren, urednik Rodne grude Uredništvu Glasa Slovenije in vsem, ki smo jih srečali blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2000 Jokej Logar c/o Oktet Suha. Avstrija Draga Stanka in Florjan! Vesel Božič, srečen vstop v novo tisočletje, predvsem pa zdravo in srečno novo leto 2000. Veliko uspehov pri Vajinem, za Slovence pomembnem delu! Mariza in Milan Ličan. Svdnev Vesele Božične praznike in srečno Novo leto Zveza športnih invalidov Slovenije - Ljubljana Prejeli po faxu tri ure pred polnočjo Spoštovana Stanka in Florjan! Ker boste v Sydneyu čez tri ure in po!prestopili v leto 2000, naj se vama še enkrat zahvalim za vse kar ste letos storili za nas, slovenske športnike invalide. Za teto 2000 pa: NAJ SVETLOBA PRAZNIČNIH LUČI OGREJE NAŠA SRCA, NAJ PRIJATELJSKO PONUJENA DLAN PRIZNANJA IN ZAHVALE POMENI TUDI ZAUPANJE V NAŠO PRIHODNOST! Srečno! Ernest Jazbinšek. Ljubljana Društvo Športnih novinarjev Slovenije Spoštovana gospa Gregorič in gospod Auser! V prilogi vam pošiljamo člansko izkaznico DŠNS Želimo vam srečno novo leto 2000! Oto GiacomeUi. predsednik Christmas brings a gift of peace/ No words can quite impart/ Christmas brings a gift of love that blesses every heart... Božični mir in blagoslov naj vaju spremlja skozi vse Novo leto in tisočletje! P. Metod. Melbourne To Glas Slovenije May you all have a happy, safe Christmas and prosperous New Year. From Nabil Lawendy Clear Sharp Copier. Sydney Vesele božične praznike. Bliža se tudi Novo leto 2000, naj vama prinese veliko uspeha pri delu in še veliko zadovoljnih let. Z lepimi pozdravi naročnika Valentina in Lucas. Sydney Miren in lep Božič ter uresničitev vseh vaših želja v velikem letu, ki prihaja Ferdo Pestotnik. Perth Snowy Mountains Authority Cooma Dear Florjan, thanks for your support throughout 1999. Trust the doco goes well! Angela Fiumara. Josephine Kneipp Cooma Merry Christmas and all good wishes for a Happy New Year Looking forward to success for everyone next year. Ulicli and Noelene O'Bovlee Canberra All of us at Adriatic Adventure Travel and Tours Appreciate your support during the past year and extend to you The Seasons Greetings To wish you peace, joy and happiness May the next 1000 years be even better than the last! Naj se izpolni 2000 želja. Marija in Lojze Koso rok. Sydney Vesele božične praznike in A VERY HAPPY NEW YEAR 2000 želi bralka Ivanka Krempl. Sydney Januar 2000 Svetovnemu slovenskemu kongresu IN tistim, ki ne vedo tistim, ki vedo pa nočejo vedeti tistim, ki izkrivljajo resnico tistim, ki jih to zanima Piše Stanka Gregorič Letos, 28. julija, bo minilo deset let odkar smo avstralski Slovenci pristopili k "politični" spravi in k ustanovitvi Slovenskih narodnih svetov (SNS), združenih v Avstralsko slovensko konferenco (ASK), kije postala ena od konferenc Svetovnega slovenskega kongresa (SSK). Delna zgodovina teh organizacij je zapisana v nekoč izhajajočem Slovenskem Pismu in v publikaciji Naša bitka za Slovenijo - Avstralija. Malo ali skoraj nič pa se ve o tem kako seje pravzaprav širila ideja o SSK in kako so nastale avstralske organizacije. Ker si ta del zgodovine želijo nekateri prilastiti ali jo ponarejati, se mi zdi potrebno, da zaprosim vodstvo SSK in vse tiste, ki zapisujejo avstralski delež nekdanjega dogajanja v ASK, da upoštevajo in zapišejo mojo razlago - resnično zgodovino ki jo dokazujem tudi z nekaterimi dokumenti. V Glasu Slovenije (november 1999) sem se javno distancirala od imena Avstralska slovenska konferenca zaradi incidenta z veterani Snowyja. Kaj menim o današnjem delovanju takozvanih SNS-jev in ASK? tudi to sem povedala v omenjenem članku. Dodam naj še enkrat, da danes v Avstraliji ne upoštevamo več programskih ciljev, ki so jih začrtali idejni začetniki SSK (pa tudi ne lastnih pravilnikov o strukturi in delu). Predsednica takratnega Iniciativnega odbora SSK Spomenka Hribarje posebej poudarila, da "kongres ne bo kulturniška akcija ali literarniško leporečje, ampak bo eminentno politično telo (vendar ne strankarsko in ideološko opredeljeno, saj naj bi bili v njem ljudje z različnimi preteklostmi in ideološkimi pripadnostmi) ". V programskih cilj ih SSK vsekakor ni kot ena glavnih dejavnosti (ali sploh) priprava veselic, koncertov vprašljive kvalitete in drugih družbenih manifestacij, ki dišijo na kranjsko in kislo zelje. SSK, ASK in SNS-ji tudi naj ne bi bili "last" posameznikov, ki po svoji volji vodijo in predstavljajo te organizacije. Po desetih letih (politične) sprave za katero smo se v Avstraliji nekateri tako krvavo borili, se pojavlja bojazen, da nas bodo zdaj posamezniki pahniti v novo polarizacijo, ki bi nas ponovno tragično razdvajala in onemogočala pri doseganju skupnih ciljev in uspehov. "SSK naj bo tisti, ki naj preseže in ublaži učinke političnih delitev... povsod mora gojiti duha slovesnke vzajemnosti in medsebojne zavezanosti... doseči mora narodno spravo!... vsi njegovi člani morajo skrbeti za internacionalizacijo slovenskega vprašanja, za naš obstoj... Pomaga naj pri uveljavljanju slovenskega gospodarstva po svetu... intd." je nekoč zapisal v Splošnih tezah za program SSK novinar Viktor Blažič. "Skrb SSK bo delo za ohranjanje in afirmiranje slovenskega naroda in njegovih posameznih pripadnikov po vsem svetu, povezovanje slovenske kulture, znanosti in ekonomije, obveščanje drugih narodov in njihovih vlad o problemih slovenskega naroda..."je pisal Vinko Ošlak iz Avstrijske Koroške leta 1989 kot tajnik odbora za organizacijo SSK. Doseči moramo narodno spravo! Prav te besede so me vzpodbudile, da sem pričela organizirano širiti idejo SSK. Povezovala sem se z rojaki, ki so se v domovini in po svetu že ukvarjali z njo. To so bili: Vlado Habjan, zgodovinar in pisatelj, nekdanji partizan, takrat pa predsednik Iniciativnega odbora za SSK v Ljubljani, kije bil prvi konkretni avtor te ideje, saj je že 2. junija 1988 na zboru kulturnih delavcev v Cankarjevem domu v Ljubljani bila prvič javno prebrana njegova ideja; France Habjan, bivši domobranec, živeč v Kanadi, danes predsednik Kanadske konference (glej pismo stt\ 10); Spomenka Hribar, tista leta tajnica Iniciativnega odbora SSK v Ljubljani (glej pismo str. 11); Vinko Ošlak iz Avstrije, tajnik odbora za organizacijo SSK (glej pismo str. 12) Ivanka Škof mi je pomagala navezati nekatere stike, tako tudi s Spomenko Hribar. Z Ivanko sva po telefonu ure in ure kovali načrte kako vse skupaj organizirati in imenovati. Pri tem je imel svoj delež tudi pok. dr. Jure Koče, delno pa tudi pok pater Bazilij Valentine OFM, ki me je pri teh idejah vsestransko podpiral. Preučevala sem razne dokumente, ki so mi jih pošiljali z vseh koncev sveta in jih poskušala prilagoditi avstralskim slovenskim razmeram oziroma daljavam. V ta namen sem izdelala skico (objavljena v Slovenskem Pismu št. 1, 28. julija 1990). Seveda je Statut in Pravilnik o delu kasneje po pravniško dodelal sydneyski rojak pok. Vladimir Menart. Novim organizacijam SLOVENSKIM NARODNIM SVETOM, (SNS) in AVSTRALSKI SLOVENSKI KONFERENCI (ASK) SEM DALA IME! Za lažje razumevanje moram pojasniti prav po domače kako so potekali ti začetki in priprave. Sprva so glasili vsi dokumenti, ki sem jih izdelala na ime AVSTRASLKI SLOVENSKI KONGRES. Toda 24 ur pred pjvim ustanovnim občnim zborom SNS Viktorije meje poklicala takratna tajnica Sveta slovenskih organizacij Viktorije Stefica Matkovič iz Geelonga (bila je dobra poznavalka avstralskih zakonov) in me opozorila, da bi ime "kongres" v Avstraliji nemara zvenel preveč politično (morda kot ameriški kongres - parlament). ZGODOVINA ZAČETKOV SNS-jev in ASK za SSK 8 dSL V^SLUX LMJE Januar 2000 Na mizi pred menoj je bilo že na stotine strani skopiranih dokumentov, obrazcev, pravilnika in statuta - kaj storiti? Zvečer, le nekaj ur pred ustanovnim občnim zborom SNS VIC sem zaprosila rojaka Marka naj mi skopira nove na ime AVSTRALSKA SLOVENSKA KONFERENCA. Ime konferenca je kasneje prevzelo še nekaj drugih konferenc za SSK po svetu, nekateri pa so zadržali ime kongres. V času razvijanja ideje SSK sem se kot predsednica Društva za podporo demokracije v Sloveniji (Melbourne) spoznala z Alfredom Brežnikom (danes častnim generalnim konzulom RS za NSW in VIC in atašejem Slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000), kije vodil v Sydneyu Društvo za podporo demokracije v Sloveniji. Odlično sva sodelovala. Razložila sem mu vse o SSK (glej pismo str. 12) in tako je tudi sam sprejel idejo in se zanjo navdušil. Spoznala sem ga s Spomenko Hribar, s katero se je že čez nekaj tednov srečal v Ljubljani. Razne informacije in pobudo za ustanovitev SNS in ASK sem poslala tudi v Perth, Queensland, Adelaide in številnim naslovnikom v Avstraliji in po svetu (glej pisma str. 12). Z Alfredom Brežnikom sva kasneje skupaj pristopila h konkretnejšim akcijam in na najino pobudo so se ustanovili SNS-jivVIC, NSW, South Australia, ACT in v Queenslandu, ki so se združili v ASK. Seveda smo pred tem razpustili Društva za podporo demokracije v Sloveniji, katerih namen je bil pomagati takratni opozicijski koaliciji strank združenih v Demos. Ko je Demos na volitvah zmagal in je bila naša naloga uspešno opravljena, ni bilo več potrebe da bi ta društva delovala še naprej. Dogovorili smo se, da bomo pristopili k SSK. SNS-ji in ASK naj bi bile nestrankarske organizacije in res smo se sprva v njih zbrali rojaki vseh mogočih političnih preteklosti in ideoloških pogledov, na kar smo bili izredno ponosni. Poskuse da bi prišlo do večjih polarizacij smo nekaj let kar uspešno preprečevali. Kljub temu so posamezniki (ne "odpadali" kot seje izrazil Cvetko Falež) odstopili zaradi različnih razlogov. Da bi pa prišli do pravičnih in resničnih vzrokov bi morali pristopiti k obširnejši študiji. Kronološki podatki začetkov: 14. maja 1990 ustanovimo v Viktoriji na mojo pobudo prvi Pripravljalni odbor v Avstraliji - za SNS Viktorijo (glej dokument str. 9) 24. junija 1990 skliče Pripravljalni odbor ustanovni občni zbor SNS Viktorija 6. julija 1990 na pobudo Alfreda Brežnika ustanovni občni zbor SNS NSW Za tem se ustanovijo SNS-ji v Queenslandu, Adelaidi in Canberri 28. julija 1990 na pobudo obeh zgoraj omenjenih ustanovni občni zbor ASK v Sydneyu (predsednik Marjan Kovač, podpredsednik Dušan Lajovic. organizacijska tajnica Stanka Gregorič) 28. julija 1990 izide tudi prva številka Slovenskega Pisma (urednica Stanka Gregorič), izide 12 številk, zadnja avgusta 1992 27. junija 1991 ustanovni občni zbor SSK v Ljubljani (ASK se predstavi z Zbornikom, ki ga pripravi Stanka Gregorič) Prosim vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa, vse "pisce" zgodovine ASK in SNS-jev, da upoštevajo zgodovino začetkov teh organizacij in da jo uvrstijo na svoje internetove strani in v Glasilo SSK. Drugim, ki nameravajo prav tako pristopiti k pisanju zgodovine tistega časa: smatram, da noben zapis ne more prikazati prave resnice in ne more biti objektiven brez pogovorov, intervjujev z začetniki ASK in SNS-jev ter z glavnimi nosilci funkcij teh organizacij skozi vseh deset let. Prav tako pa tudi ne brez vpogleda v zapisnike (iz njih je razv idno tudi kdo so bili prvi člani Pripravljalnega odbora, SNS-jev in ASK; vsa dokumentacija za Viktorijo se nahaja v pisarni SNS Viktorije). V nadaljevanju nekaj pisem , ki potrjujejo tukaj zapisano zgodovino.. GLASU In napijmo si na zdravje. v novem letu in vsak čas, naj življenje nam bo slavje, naj bo vselej nasmejan obraz SLOVENIJE- Stanko Janežič ČESTITKA SVETOVNEGA V prihajajočem letu 2000 Vam želimo vse dobro. Naj izročilo Božiča ostane del Vašega življenja, naj Vas Njegova moč napolni z neskončnim navdušenjem in neuničljivo življenjsko voljo, upanjem in uspehom. SLOVENSKEGA KONGRESA Hkrati z voščilom prejmite našo iskreno zahvalo za pomoč in sodelovanje pri našem delu, za korektno poročanje, za vso pozornost in razumevanje. December 1999 V Ljubljani. 15. 12. 1999 Dr. Jože Bcrnik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Jana Podqwiik^gJÄvna tajnica Svetovnega slovenskega kongresa »ÄB 9 Januar 2000 Priloga st.2 Poslano Svet» slovenskih organizacij VIC.T/^f^ vsem slovenskim društvom in organizacijam v VIC ter posameznikom PRIPRAVLJALNI 0D30R ZA ' SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES VIKTORIJA Melbourne,11.6.1990. Pripravljalni odbor za Svetovni slovenski kongres iz Viktorije,vabi vse rojake dobre volje-posameznike,ki so za prijateljsko sodelovanje vseh Slovencev v Viktoriji,Avsrxaliji in drugod po svetu,v smeri Svetovnega slovenskega kongresa, da se udeležijo na^ega občnega zbora in volit^y SLOVENSKI NARODNI SVET za Avstralski slovenski kongres %Na občnem zboru bo tudi vpis v širše članstvo ASK. Cbcni zbor bo 24.junija 1990.,v dvorani Verskega in kulturnega središča K E W,po deseti masi,torej okrog enajste ure dopoldan. . Kanadski Slovenci,ki so ze organizirali KANADSKI SLOVENSKI KONGRES,prvo srečanje je bilo 25.maja letos,so z veseljem sprejeli tudi naso viktorijsko in syd-neysko iniciativo in želijo,da bi tudi mi,avstralski Slovenci imeli čim prej svoje prvo srečanje Kongresa,ki naj bi bilo potem izhodišče v trajno telo-ustanovo kot bo SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES.Prvo srečanje tega naj bi bilo ze naslednje leto. j bo Kraj trenutno se ni znan,morda v Ljubljani,morda v tujini. Pobude za SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES prihajajo do nas tudi iz Slovenije,Argentine, s Koroške,Amerike in celotne Evrope. Predvidevamo,da bi nas predstavniki Slovenskega narodnega sveta za Avstralski oziroma Svetovni slovenski kongres iz Viktorije,lahko ze zastopali na AVSTRALSKEM SLOVENSKEM KONGRESU v Sydneyu,ki naj bi ga organizirali tamkajšnji rojaki istega dne,kot bo ze dogovorjeni takoimenovani SLOVENSKI VEČER.In ta svečani dan naj bi bil 28.juUj 1990.0 razvoju dalnjih načrtov vas bomo se obvestili. Ker med nami se vedno povzročajo zmedo besede SLOVENSKI SVETOVNI KONGRES in seveda predvsem beseda KONGRES, na j vam pojasnimo sledeče: to ne bo le eno ali dvodnevno srečanje Slovencev z vsega sveta,ampak dolgotrajna ustanova ali če hočete nekakšno slovensko predstavništvo za VSE SLOVENCE kjerkoli živi jo,ki bo reševalo nasa slovenska narodnostna vprašanja in skrbelo za, obstoj celotnega slovenskega naroda,predvsem pa si prizadevalo za suvereno matično Slovenijo. % besedah tajnice Iniciativnega odbora za Svetovni slovenski kongres iz/,Ljubljane, Spomenke Hribar, Kongres ne bo "kulturniška akcija"ali " liter ar ni^ko leporedfje" kot^ nadomestek za popolno nacionalno samouveljavitev.KOngres bo eminentno politično (vendar ne strankarsko in ideološko)telo,saj spada v kulturo v najširšem pomenu besede tudi politično bivanje nekega naroda. Ne zamudite torej priložnosti in udeležite se občnega zbora,24.junije 1990.,ki bo kot smo ze rekli v dvorani Verskega in kulturnega središča KEW,po deseti masi dopoldan Tam boste lahko dobili več ustmenih in pismenih informacij o Kongresu. Vsakdor izmed vas se lahko se vpiše na • kandidacijsko listo z4i>lovenski narodni svet za Avstralski slovenski kongres-pzrsvetovni Prijavite se lahko pismeno na naslov:ZA Tcandidatno listo SLOVENSKEGA NERODNEGA SVETA ZAJ^ONGRES,P.O.BOX 197,KEW 3101. pripravljalnega odbora za Svetovni slovenski kongres-Viktorija Januar 2000 Spoštovana gospa Bregoric! Pismo dr. Franceta Habiana iz Toronta - Kanada Z velikim zanimanjem sem prebral Vase cenjeno pismo.Za nas v Kanadi naravnost presenencenje.Zel o nas vse okoli SSK veseli, da ste si osvojili kongresno idejo, ki je resnično siva in nujna.V petek 25. maja smo imeli za kanadsko področje ustanovni občni zbor Kanadsko Slovenskega Kongresa .Za nas vse je bil ta dogodek naravnost presenečenje.Izredno zanimanje ter zauzetost v današnjem času za slovensko problematiko.Ako pomislite, da smo izbirali in volili 15 članov sveta , kandidiralo pa jih je 32 potem morete zaznati, da je bila izbira velika in tudi kvalitetna. Na obenem zboru se je zbrala praktično vsa slovenska "mavrica" in niti zal besede,se manj vroče krvi.Pred letom dni bi bilo verjetno drugače.Sedanjost prerašča preteklost in to je prav. Mi v svetu moramo skrbeti zato, da bomo cimdalj časa ohranili slovenske skupnosti in s tem tudi podprli naso ožjo domovi no.Tudi ta prerašča preteklost seveda pa potrebuje naso pomoč. Po Vasem pismu sodeč ste na pravi poti k uresničitvi kongresnega gibanaja.Kar se imena organizacije tiče pa se bo prav gotovo o tem vec govorilo na sirsem sestanku v dneh pred letošnjo Drago, to se pravi ob koncu meseca augusta. Danes Vam pošiljam nekaj nase" 1 iterature" in upamo, da Vam bo vsaj v pomoč pri organiziranju avstralskega območja.Gospa Gregoric bodite"siroki"in uspeli boste z 1ahkoto.SIovenci moramo pričeti z novimi prijemi sicer bo nas cas odtujil. Pošiljam Vam Kongresno miseel,, osnutek Statuta ter Pravi 1 ni k.Kadarkol i in karkoli boste rabili,Vam bomo vedno na uslugo. Skupno delo nas bo se bolj povezalo kljub temu, da so razdalje posastne.Lepo pozdravite patra Bazilija, Dr 0. Koceta in vse člane iniciativnega odbora za pripravo SSK. Vse dobro Vam želim in Vas pozdravljam z dobrim željami pri oblikovanju nujnega SSK. P.S. Z veseljem pozdravljamo vase napore pri sodelovanju z domovino. S prisrčnim slovenskim pozdravom Dr France Habjan L. V Torontu, 30.maja 1990 Organizacijski tajnik KSK- SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJI VIKTORIJA Pismo Spomcnki Hribar v Liubliano Stanka Gregorio 7/10 Narong Rd. Caulfield 3161 Melbourne Australia MelDourne,16.5.1930 Draga Spomenka! Najprej Di se rada zahvalila za Novo revijo,tako mi je prišla prav,saj pravkar pripravljam povzetke iz člankov za Svetovni slovenski kongres. 6.maja smo ustanovili tudi mi pripravljalni odoor in na tem prvem sestanku sprejeli predlog Dr.Jurija Koceta naj bi se kongres imenoval VSESLOVENSKI in ne SVE? TOVNI.Ta predlog posredujemo tudi vaip.Kar pa se tiče kraja kongresa so bila mnenja različna: -da,v Sloveniji; -ne,dokler obstoja jugoslovanska federacija; -na nevtralnem terenu,morda v ZDA; -ne v Italiji in Avstriji,saj bi se nas morda ustrasili; -mi ze ne gremo v Slovenijo dokler ne pridejo na dan s spiskom "politicnih"itd. Imamo velike načrte,nekatere polagoma uresničujemo.Najprej bodo v Sydnsyu organizirali svet za gospodarsko sodelevanje s Slovenijo,ki naj bi zajel celotno Avstralijo.Vsekakor nasi telefoni,ki so nas edini možni stik,delajo noc in dan. Na sirsem sestanku društva,14.maja letos,ko je porsel k nam Alfred Breznik, smo posiusali tudi vas in seveda vsi skupaj upali,da boste izbrani za ministra za kulturo.Nemalo smo bili razočarani,ko smo izvedel i,da je za to pozicijo izbran nekdo drug.No,vseeno,vemo,da boste aktivni na drugem polju in vasa prizadevanja v smeri slovenske sprave večina tukaj zelo spostuje. Moram priznati,da se mi vasi zadnji članki v Demokraciji zdijo malce preveč pesimistični,kar strasijo nas.Morda je res realnost taksna in vi to bolje veste kot mi tukaj.Mi bi pac radi videl i,da bi novoizvoljeni v Sloveniji uporabiliusvo-[ jo energijo v reševanje Slovenije brez večjih medsebojnih stresov. Kar zaboli nas,ko slisimo,da nastajajo nepotrebna nesoglasja,njihov odmev je čutiti predvsem na tukajšnjih srbskih radijskih oddajah,pa tudi iz 3eograda,ces poglejte Slovence kako se koljejo med seboj.Vemo,da so to prvi grižljaji demokracije, Ki se jih je treba najesti»potem pa ne bo vec tako velikega,apetita. Verjemite,da je nekaterim tukaj težje kot vam,saj z vami dihamo,trepetamo in nas vse se bolj bol i,ker sami ne moremo narediti tega kar lahko storite vi. Rada bi imela naslov vašega odbora za SSK,tako,da bi bili v stalnih stikih. Prosila bi vas tudi,ce bi nas od časa do časa obveščali o vasem delu. Lep pozdrav in....ostajate nasa draga,pogumna Spomenka Hribar! t . j? —. • Naslov: "DEMOS" RO. BOX 197. KEYV. VICTORIA. AUSTRALIA. 3101 Januar 20UU Dragi Lojze: ~y 'pe^f Pobuda Perthu Nic se ne o^lasis,f.aj je s KonjicKoa;Jaz =>em ta*o "razprodana",da nimaš pojtr^.iato boi: kar se da kratka. Drugo leto bo ali v Ljubljani ali Kje drugje Svetovni slovenski kongres. Da bi iahko vstopili v to stalno gibanje,nekako slovensko ambasado po čelen svetu,noramo ustanoviti najprej Avstralski siovenaak kongres. V ta na.Ten organizirano področne,oziroma obročne SLOVENSKE NARODNE ODBOP.E, kot vidiš na skici.Štejejo r.ajvec 15 članov.Lanko pa se pridružijo tudi po-samezniki-ali Heltoumu ali Sydneyu. 28.galija letos t» v Syaneyu AVSTRALSKI SLOVENSKI KCtiGRES.To bo zgodovinska in velisa stvčjr m bi oiio lepo.ce bi se nax pridružil nekdo iz Pertha. Prosim te kar se ua hitro ukrepaj in sporcci.V £yčneyu dela na t «s r.ifred Era znik.Cx>a sva cala pococo za Avstralski siover.ski kongres. rosilja-o ti se nš.-caj aat«rijala,da oi ti bilo soij jasno. .Soran napisati toli.-:c pisec,v Argentino,Kanado,Celovec,Ljuoljanc m drugagi. Lep pozdrav 's. Staivta Or/joric Predsedpik Pripravljalnega oduora za SSiC Kelcourae,i2.i.bC. ISI Pismo številnim naslovnikom v Avstraliji in no svetu tis sestar.-w ccccra, 11.junija sen dala pccjss.ša uscahovino SVSTKAlom tam SLCVšKSKI UAHODNI ¿\iVJ '¿k AiK v rosair«znin avstraisicin pGurorji.-u prilogoig.Alirea trezni»:,.:! r.=r«al ocjroanc za pomoč slo-ver:s.:ir. -.¿.TiOr-jTit:.:, preč volitvam m,ki je ::il tjc-j. vccja eruseva za podporo asrncKraci^e v aal v Sytmeyu isto pcc-iio. Ta»:: min t: prilcrnGSi.sa vas oovestiM,:£ ac AVSTRALSKI SLCVLNSi^ jb.julija v s/±uiyu,zdru2eft s takoiGenovanir. SLSVC&KIM VSCtKOH. Priaruzili se x>ro Canrerrski rojaki,pravkar pa na sodelovanje vaaino tudi Slm-nce iz urjgia Krajev Avstralije. Ustanoviti naasravaic tuui list SjOViliiKC ?:s>C,.-:i oo nas in «love-.ee po svetu acvescai o zogajanjin v smeri kongresa,oajavljal oo pa tuai ne»:atsree ponatise i: o^iacir. p-usiikacij ter slovenskih glasil po sveti. Omenjeni list dom urejavala jaz in bffl se en nerai: k slovenski spravi. Cez ava dni organiziraš,v sklopu SALUKA-Sicvensf.o avstralskegaliterorr.ai-et-niSKega Krožka preastavitev antologije slovenskega zaonskega pesnistav v asa-njih stirisesetin letin T'j DELVO iJA TUJLM K&5E ir. AUP.ORA AUS7KALIS Jožeta Zonarga iz Syrireva. Ccra.t.o i.t,ar. se ieis in zato oprosti«,¿er var. pisen nalcs neurejeno,rada si,da cm prej sprejmete to informacijo in verjetno razveseljivo novico o ASK.izdelala sen začasni Pravilnik,ki ser. ga zelo poenostavila-pac prilagodila našim razrcera.-. Lep pozerav Sjranka Cregonc Predsednik Pripravljalnega odbora za SSK PoDuor.ik zs ASK -Viktorija Melbourne, 12.6. 1S9C. Alfred Breznik Pcbudnik za ASK v Sydneyu Srčna Enterprises,86 Parrarcatts Rd. Casperdown, 2050, Sydney, Australia SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO ZA PODPORO DEMOKRACIJE V SLOVENIJI viktorija jjsntkd Gregorji 7/13 liaronj S3. Cauifislc jl-1 Heldcjrne Australia it-sstsvan! t.jslj».! Del nisma Vinku Ošlaku v Avstrijo nelMurnc-.lB naj ISSj Kot idjr:.«.u cdCsr.! z» 5/e t ovni sluvensKi ^.njres.ai «¿i ratij spcrcci n ;itcece: Drusiva za podporo ceTotrsci,'» v Slovenlji-Viktoriji je ustanovljeno le.fesruarja l^tos : nai;erui7.>aa podpre iisnosovo predvolilno Katparjc.tako moralno kctynat*rljalno. ?lod naseda ^rauoirajne;! neli.v SMilovanju s 5/cineysnm istoiaensiUD druM.voir. ter iccanotjrrsKin! rojaki, 19 uita oenarna ;3irK3,k: sss jj pcsleli Cerosu ter resolucija. f.1 je ciia ODjavljena v slo»ensn -hs-* Is !! lian-, S W Hit Sobota, 29. januar, ob 19.30 Koncert Završkih fantov Ples ob zvokih Lipe -ansambla Petra Grivca, Kralja harmonike Down Under Tretja nedelja v februarju Piknik s plesom od 12.00 ure dalje Igrajo The Masters Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au Januar 2001) SwvemN attipak mineralice¡jay z m nenelino potrebuj e\ dnevno vnesli v org Dona t lvte - Kapljic ( pri sloven s kenkvos Tudi če niste izNS,j\d Donata Mg ARogaS EMONfi '•.INSTRUMENTS i 'sira Is kern I manijo, Arg, Na zdravje! Morda mste vedeli da... Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra OBVESTILO "Zbiramo otroške avtomobilčke" za Telstra Adelaide Festival 3 -19. marec 2000 Dragi bralci, se vam v kleti valjajo stari otroški avtomobilčki\se spotikate vanje v otroški sobi? Ne zavrzite jth, ne prodajte jih na Xgarkge sale" - raje postanite član adelaidskega festivala in si prislužite zastonj^pijačo. SlovenskNumetnik Matej\V6erinčič, avtW obleNi&ne hise na Beneškem bfenalu, pripravljajo]. novi projekt, v okviru.programa vizualnih umethosti Adelaidskega'Hestivala, ki "se bo letos od vi od 3. do 19. maroiL SteiYo parkiri^čaoia Rosina Street ^središč mesta bo preoblekel v zel,o posebma, parkiriščem V ta\rtahien' potrebuje 50.000 otroških a^mobilčkov, vsakega posebej bb s posebnim lepilom prileprtjiazia\Parkirrš.če^bodokonča)io2. ko bo tudi svečana otv.orit Prispevajte avtomobilčke inNpostaiHte deNprbjekta ter sponzoVvj najbolj posebnega parkirišča na svet\. V zambpo boste ža vsa avotmobilček dobili posebno potrdilo, s katerimtoSte zastonj dobili pijačo v vseh Subway lokalih v Juztjj AvVraliji\3\do 30. macca letos. Avtomobilčke lahko pošlj Adelaide Festival Office, K lahko pa jih pošljete ali prinesete" naslov Embassy of Slovenia ACT 2600. direktno \ Adelaide!) ¿Nnaslov: ndley Streek Adélaide tudi na Velep^slahištvo^ \iarcus Clarke Street, Car Če želite izvedeti več o umetnikiNin njegoveh^delu vas Vabimo, da si ogledate Vogrinčevo beneško oblčešeno hišo - C^sa Vestita>OdpHte domačo stran Veleposlaništva http://sidvenia.webone.com.airali pa Caso Vestito poiščite na http://www.ljudmi|a.org/scca/vmav/. Hvala za sodelovanje, vabimo vas, da si tudi ogledateAako varho se počuti vaš avtomobilček, parkiran na adelaidskem zidu\ \ Helena Brnovšek^Zorko Roza je bila zelo pozabljiva, zato sije napisala v koledar: "iti k Ivanki. Mož umrl. Nekoliko jokati!" "Zenka, zakaj si pa spravljaš danes dežnike iz predsobe v omaro. Ali se bojiš da bi kdo kakšnega ukradel?" 'To ne, Jože, ampak danes imamo vendar goste in se boj im, da bi kdo kakšnega prepoznal." "Odkar poznam Tanjo ne kadim in ne pijem več." "Kaj si tako zaljubljen?" "Ne, ampak tako suh!" "Meni se vsaka rada smeje!" "Potem si pa gotovo visoka osebnost." "Ne, fotograf!" Dekle z recepcije hotela vpraša mladega gosta: "Kdaj pa naj vas zjutraj zbudim?" Gost. "Ob sedmih, ampak s poljubom." Dekle z recepcije: "Prav, bom naročila vratarju!" /V naslednji številki nadaljevanje teme Kako preživeti in uspeti v 21. stoletju/ Magnezij korak k zdravju - Donat Mg Rogaška Slatina, zdravilo iz narave, čisti organizem, preprečuje stres in umirja Donat MG zdaj tudi v Avstraliji /Priloga Kmečkega glasa, Glas Slovenije/- Pomanjkanje magnezija je težava sodobnega sveta. Nenehni stresi, neredna in nezdrava prehrana, prehudi telesni napori povzročajo hitrejše odvajanje magnezija iz telesa. Povečana potreba se pojavi tudi v obdobjih, kot so nosečnost, obdobje rasti in dojenja ter pri nekaterih boleznih. Skupina, kije še posebej izpostavljena so diabetiki. Magnezij uravnava več kot dvesto bioloških funkcij v organizmu. Naše telo ga\za normalno delovanje potrebuje od 300 do 500 miligramov dnevno. Mnogi sladkorni bolniki imajo povišan krvni lak in nekatere težave s srcem. Za zdravljenje obeh se uporabljajo fiuretiki, zdravila, ki iz telesa odvajajo vodo, z njo pa tudi prepotrebni magnezij, kar lahko vpliva na poslabšanje stanja sladkorne bolezni. Vefiko ljudi trpi\za kroničnim zaprtjem. Magnezij v spojini iag\ezijevega sulfata deluje kot zelo dober regulator prebave. izlična zdravila (predvsem diabetikov) povzročajo želodčne tave.\Naravno ravnovesje v želodcu lahko vzpostavimo s pitjem iralrte vode, obogatene z magnezijem. Ta nevtralizira želodčni )k,pospešuje prekrv^vitev želodčne sluznice in pospešuje njeno obstaja mnogoYarmacevtskih nadomestkov za magnezij, a sJveijiki\igotavljajo\da gaje v telo najprimerneje vnesti s hrano vvodo. >nat MG fz Rogaške, ki je znana ne samo po vsej ip&k tudi posvetu. Odlikujejo izredno bogata z magnezijevi pa tudi drugimi snovmi, ki jih telo Lije\Telesnim\potrebam bomo zadostili, če ga bomo ,vVgajiizem odyOO do 500 miligramov. jo zdravja, snlahko zdaj priskrbite tudi v Sydneyu $niku KARINGAL WINES (glej oglas Karingal). ;ya\se lahko\dogovorite z uvoznikom za dobavo Smeh TAKE IN ONAKE Vito rjo in Šilvano od Bgfc&tX XBggS istrskih vinogradnikov Vedno prav Silvano: 'Včeraj Je umrla ¿ena od Bertota." Vltorjo: ~Orka. pa od česa?' Šilvano: 'Zmeron Je tela jenuu use prau." Vitorjo: "JVia od tega se ne umre!' Silvano: "Ona Ja. TYdila Je. da gobe. kijih Je nabrala, niso strupene. " Glas Slovenije - sponzorji Tke Voice of Slovenia -\ Sponsors: pact International Ptv. Limited -je revna 7/'/)?t: izba^za^ebnos tN stoletja^Einsteina Ajme^ki j< povezano V.vsemivznahsivenimi usodnostmi Ž0, stoletja, letov v vesolje ih\kvantne do jedrske bombe^Noče relaft nostne teorije, ki dokažuje, tudi čas relativen... - so Slovenci, kar po dveh stati^ stikah, ena je slovenska, druga je mednarodna Raziskava® vernosti v Srednji Evropi, najbm^vfažje-veren narod v Evropi - je lani na nezakonit način poskusilo vstopiti v Slovenijo več kot 17.500 ilegalcevJtttLčlaBO na poti na Zahod si je Zaželelo kar 8200 državljanov ZR Jugoslavije - je Slovenija, po podatkih Inetrparlamentarne unije v zadnjem delu razpredelnice držav po deležu žensk v parlamentu ____;entu, v Tasnl Kanado, Švico, A vst. Švedsko, na JaponS in v Slovenijo /Arround Australia, Argentina, USA, Canada, Swjmprland, Austria, Italy, Sweden/Japan and Slovenia/