T^YBAB rt"'<*<*• ^ , & -e^t 8-turi.jr. j^n aid Beauy* PROSVETA jCZAS/LO slovenske narodne podporne jednote h F, aprevailki prootorl: 7 8. Lawodale Ave. Off!«« of Publication: 1057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4004 Chicago, 111., petek, 7. tpriU (April 7), 1933. sub.cription mm StEV.-NUMBER 69 Komentarji predsednik Amerike J* federacije, ****** ^vilo brezposeln* delav-v Združenih driavah po- ll v marcu za 230,000 m levilo je danes "precej Enajst milijonov, »podlagi Greenove atatisti-U hHo v januarju 1933 v dišavah 12,821,000 februarju 12,980,000 brez. nih delavcev. , pomeni-pravi Green- l^oselnost v Ameriki še njjra&a. ameriške indu-,e le vedno nič ne giblje-in depresija traja dalje; tem to pomeni, da kupna ai-kvcev ie vedno pada, dejale nadaljuje in število o-iromakov, ki so. odvisni od pomoči, je zmirom večje ^ i^j razveseljiva vest po i mesecu Rooseveltove ad-ntracije — tiste nove ad-stracije, ki je po mnenju flnih časopisov dosegla v petih dneh najvišji rekord ntotti v zgodovini Zdrože-drfav. tkord je res lep. To je tre-priinati. Roosevelt in nje-kabinet delate kot je malo-Washingtonu pred njim; kongres dela. Predsednik oži vsak teden eden aH dva i in kongres je doslej — dveh — vse sprejel. To «ba priznati, fcord nove demonstracije v mesecu njene eksistence Ijajen, ampak — v čigavem je bil izvrien f To je mje z delavskega stališča. do ima največ koristi „ " ^ '»iovaln privalm New York — (FP) — "New York Times" poroča, da je bilo tri tedne po splošnem bančnem "moratoriju" še vedno zaprtih 20% bank, ki so članice federalnega rezervnega sistema. Mnoge teh ne bodo odprte niti pod konservatorjem" ali varuhom v smislu novega „bančnega zako-"Zmrznllo" je tudi veliko število državnih bank. Najbolj je priiadet srednji zapad. V Čikaškem federalnem distriktu je bilo 20 dni po moratoriju zaprtih še vedno 46% bank. Od tedaj jih je nekaj od prlo, ampak ne veliko. Sploh jih pa tudi ni dooti prebolelo Hooverjevega termina. V Chi-cagu je šlo na kant 76% bank že pred 1. marcem. V newyorfkem federalnem distriktu je bilo koncem marca zaprtih 150 bank ali 18%. Objavljene še niso bile točne številke o "zmrznjenih" vlogah v teh bankah. Nekateri sodijo, da bo Rooseveltova proklamaci ja stala vlagatelja najmanj Štiri milijarde. Nov bančni zakon te vlagatelje popolnoma ignorira in jemlje vpoštev le interese delničarjev in veleban-kirjev. Mnogi ekonomi in, finančni izvedenci so mnenja, da bo kot rezultat RoooeveHovega bančne ga zakonp dežela še bolj v pesteh bankirjev, ko se razkadi dim debakl«, kot je bila doslej. Razlog za to vidijo v dejstvu, da bodo ostale le velike bančne institucije, ki bodo pogoltnile male banke, ki so oeta-le, kakor tudi pograbile ogorke propadlih bank. V finančnih krogih je mnenje, da bodo ve-lebankirjl dobili te ootanke "for a song" — za vsako ceno, po deset centov na dolar Roosevelt najbrž ni imel drugega izhoda, kot da je zaprl vse banke, ker krahu bi oe itak ne mogle izogniti. Izgube v tem slučaju bi ne bile nič manjše. Ni pa zgradil ničesar na ruše vinah. Imel je najboljšo priliko, katera sicer še ni zamujena, za reorganiziranje poštnih hranilnic v banke. Lahko bi bil dvignil limitacijo glede vlog in ustanovil čekovne vloge; tiidi federalne rezervne banke bi bil ahko pretvoril v vladne komer cionalne institucije, ki bi služile intereeom industrije in trgovine in ne privatnim bankir em kot sedaj. Edino ta pro^ gram bi opravičeval podvzetje tako drastičnega koraka kot ga je ob vstoličenju in ki bo vlagatelje stal najmanj štiri milijarde dolarjev. Waahingtoa, D. C. — Willlair Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je poročal te dni, da je v marcu nadaljnjih 230,000 delavcev izgubilo delo v Združenih državah in skupno število brezposelnih se je dvignilo "precej nad 13 milijonov". Federacija domneva, da je bilo v januarju t. 1. 12,821,000 brezposelnih in v februarju 12,960,-000. Missoliii jt proti popravljanja tvojega Mirta Svari Francijo, da revizljakl na črt mora biti nespremenjen Rim, 6. apr. — Veliki fašistični svet v Italiji je včeraj poročal, da Muesolini ne bo dopustil, da bi se njegov načrt evropske četverozveze za revizijo mirovnih paktov in enforsiranje miru kaj popravljal ali izpreme-njal. To je veljalo predsem Franciji, ki pravi, da načrt, pa naj bo Museolinijev ali MacDonaldov potrebuje izpremembe in Izvajati se more le v okviru Lige na» rodov. Varšava, Poljeka, 6. apr. — 'Gazeta Polska", uradno ¿lasilo poljske vlade, poroča, da J« Poljska absolutno nasprotna Mus-solinijevemu mirovnemu načrtu za ustanovitev četverozvete, ki bi diktirala mir. AMERIKI SE OBETA NOVA PA-NIKA Posledice bančnega viharja občutijo vse industrije. Več ti-noč bank nI odprlo vrat po dvi-gnenju moratorija Urugvajakl cenzor črtal narod no himno Montevideb, Uruguay, 6. apr. — Odkar je diktatura v repu bilki Urugvaj, morajo vsi časopisi predložiti po en izvod cen zuri predno smejo iziti. LUt E1 Pais" je včeraj natisnil na prvi strani narodno himno, katero je cenzor — zaplenil. Himna namreč opeva revolucijo in iigosa vsako tiranstvo, ki bi o-grožalo svobodne Urugvajce . Napad via armado brezpoadnlh o nolzavkaml Ottawa, 111. — Armada brez poeelnih iz Chicaga In Rockfor da, okrog 1100 moških In «ensk, ki se je vozila v avtih in truklh v Springfield demonstrirat pred državno zbornico za večjo pomoč, je bila v četrtek zjutraj uitav-ljena v Ottawl in poslana nazaj v Chicago. Okrog 150 policistov in šerif ski h deputijev je napad-lo brezposelne z bombami solzav-kami. Ranjen ni bil nihče. Velike priprave za konti- nentalni kongres Hitlar orgaalzira drtavao oarkev v Nemil) Gibanje za fašistično nemško cerkev New York. — (FP) — "Vča-si dobimo ciklonake viharje, ki uničijo cvetoče pokrajine. Ko se poležejo, nastane tišina, potem se pa viharji spet vrnejo še z večjo silo". S temi besedami komentira "London Times" banč rvo krizo v Ameriki, katero je skušal predsednik Roosevelt o-militi s proglasom moratorija. Viharje imel svoj, izvor v Wall streetu, v polomu borze 1. 1929. Prekoračil je potem Atlantik in razdejal finančno strukturo Nemčije in srednje Evrope, krenil proti Angliji ter jo prisilil na suspendiranje zlatega standards nakar je spet zadivjal čez A-tlantik in obiskal center svojega jzvora ter povzročil bančno pa niko. Sedaj se človek^lahko ozre po razvalinah bančne panike v A meriki, dasi celotnega obsega in usodnih dogodkov, ki pridejo, še hi mogoče Jasno razločiti. Krog Štiri tisoč bank je še vedno zaprtih, dasi je bil moratorij dvignjen pred štirimi tedni. Lahko se računa, da je ena petina bančnih vlog v teh finančnih Institucijah. Nekatere bodo nedvomno reorganizirane, toda tudi v tem slučaju bodo izgube vlagateljev ogromne. Denar, ki je zmrznjen" v zaprtih bankah, bo pooatrll deflacijo In spravil |solventnost bank, ki so še odprle, v nevarnost, kar pomeni, da se mora ameriško ljudstvo pri praviti na noVo paniko, ki bo zavzela strašnejšo obliko od prve. Posledica zadnje bančne panike se zrcali v padcu bizniških in industrijskih aktivnosti. Produk-cija v jeklarski in drugih te. meljnih Industrijah je dosegla najnižjo točko v tej depresiji. Vsako upanje na izboljšanje e-konomskegs položaja v tem letu je šlo po vodi. Vlada sicer pomaga tistim bankam, o katerih meni, da so vredne pomoči, toda atorlla n še ničesar, da dvigne kupno si lo ameriških mas, kar edino lahko ustvari pogoje za vrnitev pro-sperltete. Načrt vladne pomoč za farmarje je tako zapleten, da ga celo avtorji ne razumejo In Je dvomljivo, da vsebuje rešitev farmskega problema. Gotovo je, da Rooseveltov režim ne bo naše izhoda iz krize s trganjem plač Berlin, 6. apr. — Med protestanti v Nemčiji se je pojavila kriza. Fašistični pastorji zahtevajo, da se mora cerkev reorganizirati in prilagoditi fašistični državi, ker "Bog to zahteva", kajti "Bog je dal Hitlerju zmago". Na včerajšnji ae-JI prvega zbora nemškega krščanskega gibanja, ki ga vodijo pruski protestantovski fašisti, je bila sprejeta resolucija, ki se glasi, da "držav» in Hitler kil-četa in cerkev mora slišati ta klic". Reoolucija uključujo pre dlog, da oe cerkev reorgonlilra v harmoniji z novo situacijo v Nemčiji. Druga resolucija prlpo-ročs, da se vse evangeljske cerkve združijo in sodelujejo s "tre tjim cesarstvom". Vodja novega gibanja je pastor Hoffenfelder, ki pravi, da Ima "vaak nomškl kristjan pravico rebelirati proti cerkevnim oblastem, ki nočejo priznati zmage narodnega prebujenja (fašizma)". Ta pastor je dejal na o-menjenem zboru: "Po mojem mnenju ima Bog rajši udarnika (fašističnega vojaka) kakor cerkev, ki oe ne veseli rojstva tretjega ceaarstva. Bog me Je ustvaril Nemca. MoJe nemštvo Je boš-dar in Bog hočo. da se vojsku za ovoje nemštvo . . ." poročajo, da jo najmanj Judov pobegnilo iz Nemči-flvfco in več ko toliko Je od v Holandijo, Belgijo In Fran cl jo. Danska zmagala pred aveCovnlm sodiščem _ _ Haag, Holandija, 6. apr. — Svetovno sodišče Je včeraj razglasilo, da vzhodni del Grenlandije spada Danski, ne Norveški. Norveška si je sporno ozemlje prllastnila pred par leti In zda ga mora izprazniti. New York Isdal čez 9 milijonov za relief v februarju New York. — Mesto New York Je v februarju potrošilo $9,540.000 za pomožno akcijo v prid brezposelnim delavcem in njih družinam, _ federalnim nameščencem, ker i tem znižuje kupno silo, od katere zavisi blagostanje dežele. Delegacije ae pripravljajo ŠIroM dežele Ia prinašaj? ee nove organizacije. Roosevelt napro-Aen, da dovoli rabo vojaških kuhinj In svetnih poslopij aa prenočišča_ Chicago. — "Ce se nam polomijo truki, ae oprlmemo pa tovornih vlakov na poti v Wa-shlngton," piše eden od voditeljev delegacije it Nove Mehike glede priprav ta kontinentalni kongres, ki bo v Washingtonu 8. in 7. maja. Nova Mehika bo ta-stopana po osmih akuplnah. 811-čnl sentiment prevladuje msd delavci In farmarji šlrom dežele. Oba urada, čtkpški in v Washingtonu, sta bombardirana t aplikacijami za poverllnice, vprašanji za informacije In augeatl-jami o aktivnostih kongresa. Predsednik Booševelt je bil naprošen, naj odredi rabo vojaških kuhinj in pratna svetna poslopja ta akomodacljo "pohod-nlkov". Na razpolago bodo tistim, ki šolo Imeti breiplačno a-komodacljo, za ostale bodo preskrbljena pa cenejša prenočišča. V novi iadajl Itlde tudi Ame-rlngerejeva brošura "The Yankee Prlmsr". Tajnik pripravljalnega odbora Clarence 8enlor ur-gira delegata, da to brošuro prodajajo spotoma In tudi še prej. Posametni latls te brošure na 40 straneh stane 10 centov, 15 l«-tisov on dolar, 100 tvetkov $5, naročnina vnaprej. Dobi so v o-beh uradih — M9 Randolph St., Chictgo, aH 907 lfith St., N. W., Washington, D. C, Organizacij« v Iowl, ki so so pridružile #ibfl»reau, bodo lihale v nedeljo konferenco v Ottum-wu, da se dogovore glede tran-sportacije, rudarji v Jušnem II-llnolsu so Jo lmoll te dni pa v Old Ripleyju. Tudi v Marylandu se Je še vršila. Pripravljalni od-bor je naatavll direktorje v 86 državah, ki bodo vodili delegacija V zadnjem tednu Je glavni stan prejel poverllnice In Indor-airanje is 8« držav. Med slednjimi sta dve, centralni dolavakl u-nlji, Poljaka podporna jednota, farmarske organizacijo Is Ne. braske In Montane, Rank and Fl-e veterani In številne organizacije brezposelnih. Paa ja svoboda v Kanaaau Topeka, Kana. — Psi v tem mestu, ki je glavno mesto drtave Kansae, so zadnji torek pri volitvah izvojevali svobodo, da lahko tekajo po ulicah. Na splošnem glasovanju je bil predlog, da psi ne smejo več prosto tekati po mestu. Kdor hoče imeti psa, naj ga vodi na verižici s seboj. Ta predlog je Izzval silno lokalno kontroverzo — bil je glavno vprašanje v volilni kam panji. Rezultat: predlog je bil poražen 10,098 proti 9881, torej je bilo 117 glaaov večine za pasjo svobodo. Nobeno lokalno vprašanje doslej še nI pritegnilo tako visokega števila glasovi Voditelj češkega delavstva pride Chicago, t- Tajništvo češke socialistične federacije poroča, da pride prihodnje poletje v Ameriko na govorniško turo dr. Frank Soukup, socialistični poslanec v čehoelovakij! In član eksekutive Socialistične in delavske internacionale. Veš ko W,000 delavcev Nemčiji Deasoaatrsrije v New Ye*e ptotl Hitlerjevemu fašfatsse v je protestirale v Madiaoa Ni Robinzonov načrt Izzval opoekljo ■Waohington, D. C. — Senator Roblnon Js spet prinesel na površje načrt, da se Združene države pridružijo svetovnemu razsodišču Lige narodov na podlagi rezervacij, katere je formull-ral Klihu Root. Naaprotnlkl načrta so taradl tega zagnali velikanski hrup. Časopisni magnat Hearst je podal Izjavo, v kateri bič* demokratsko administracijo, ker hote spraviti Ameriko v Ligo narodov skozi zadnja vrata, dočlm je Japonska zapustila ligo akoti sprednja vrata. Posvaril je demokra-Ite, da bodo izgubili kontrolo nad spodnjo kongresno zbornico 1. 1084 In nad senstom ter predsed-nlštvom I. 10:«6, ako bodo skušali spraviti Združene drlave v Ligo narodov. Senatorja Johnson iz Callfomlje in Lewls Is Illfnol-sa sta Istega mnenja. ^ Roeaevell zahteva zlate IfTaehington, D. C. — Predsednik Rooeevelt je v sredo ob-Javil odlok, da vae ooebe In stranke, ki Imajo več ko f 100 v zlatu, njorajo do 1, maja voa zlato, kar ga Imajo nad ato dolarjev, aamenjati za papir v rezervni banki. Zakladni tajnik po-roča, da je kljub vepin pozivom In gradnjam še vedno nad eno milijardo dolarjev v zlatu skritega v privatnih rokah. To zlato — Izeoemši kot omenjeno — ae mora vrniti v zakladnico do 1. maja. Kazen sa Mttev tega odloka je največ 110,000 globe * II največ deeet let .zapora ali * PROSVETA TVE ENLIGHTENMENT w I . ASI LO m MAROONS M LASTNINA rooroRMS «üomiu /ron cm «r |M Dillmr' IUm itn». »oUm »»•«• »' Mit S «M S • m,o4..ím »Wrlu i« ram im m »-url (Vflk. M, Mož in tons ubita mi križišču Homer City, Pa. — Dne 1. a-prila se Je na križišču ceste in železniške proge zgodila velika nesreča. Tovorni vlak Je zmečkal avto, v katerem se je vozil Frank Goričan s svojo ženo Mary proti domu Iz mesta. Vlak se je takoj ustavil In odpeljal ranjene« v Indian o, Pa., kjer je najbližja bolnišnica, toda oba sta med potjo umrla. Ponesrečenca zapuščata dve mali hčerki, stari 13 in U let Dva nova grobova v Detroitu Detroit. — Umrla je Frances ftinkovec, ki zapušča nepreskrbljene otroke. Stara Je bila 4« let. — Dalje Je umrla Margareta Jonke, stara «5 let. Zapušča moža In štiri že odrasle otroke. Naročnik Proavete v starem kra-Ju umrl Brezje, Gorenjsko. — Tu je umrl 27. febr. Franc Bablč, dolgoletni naročnik in navdušen pristaš ameriške Proavete. Pred vojno je bil več let v Ameriki, med vojno je bil ujet na ruski fronti in šest let Je živel v Rusiji, Iz katere se je vrnil kot zavedni proletarec. Hvala gre njegovemu bratu Jakobu v Ameriki, ki mu Je omogočil naročanje Prosvete, ii katenv° črpali Izobrazbo številni BJ>ičev{ sosedje in somišljeniki na Brezjah. Matija ae počaal zdravi Chlsholm, Minn. — Matija Po-gorele je zdaj tukaj, kjer se mu počaal Izboljšuje zdravje, vendar pravega zdravja še nima po zadnji ponesrečbl v Wisconsins Silen padec dohodkov a-meriškega delavstva V zadnjih treh letih ho se znižali za dve tretjini. Kupna nfla delavcev In farmarjev akoro u nlčena Qfaovfiz naselbin Zanimive lili lil Iz raaaft krajev New York. — (RP) — The National Conference Hoard, raziskovalna organizacija, ki Jo financira veleblznls, Je pravkar o-bjavlla številke, ki pokasujejo bolj strašno sliko o dcflacijl a-merlških delavcev in farmarjev kot vse druge, ki so jih doalej objavile delavske organizacije. Številke govore, ds se je kupna sila snItala za 53.7% od 1. 102!. Število uposlcnih delavcev pa za 13.4Vf , kar pomeni, da Skoro polovico delavcev, ki so bdi u pošteni L 11120. je sedaj na or at i. Ako se upošteva vae faktorje v zvezi i depresijo, tedaj se pokaže situacljs v jasnejši luči Ako se vzame industrijsko prebivalstvo kot celota, upoale-ni in brvziMiaelnl, tedaj vidimo, da so njegovi dohodki padli dve tretjifti. odkar traja depre-alja. Dohodki farmarjev so tudi "lino padli V tadnjih treh letih. 1. zadali na primer $12.oOO,OOO.OOfc lansko teto pa •amo .200,000,000, vrednost aeminU t»« ae je znižala za M odstotkov. OM ~ je u rekel «a UUskov* Pr Washington, p. C. — Senatni justlčni mUrk je 1 II glaaovi proti trem priporočil Hlač k .»o predion u k¡ predvideva mak*»-mslnl d*4o\ ni čaa trideset ur v tednu v privatnih industriják Hoc. kandidati v No. H No. Chicago, M. — Po 11 letih se je v tem mestu zopet oživela socialistična strsnka ln po-stsvila svoje kandidate za me-s t ne urade — župana, tajaika bi blagajnika in štiri alderman* Mesto North Chicago se deli v 5 wardov. V 3. wardi naša stranka nima kandidatov. Za Župana kandidira turojeni Slovenec John Cerk, po poklicu inženir, torej delavec, ki tudi dobro pozna težnje delavca. Pred letom in pol se je vrnil iz Rusije, kjer je prebil eno leto in tako tudi pozna težnje ruskega delavstva. Kot je razvidno iz govoric nekaterih, smatrajo, da 1-ma le par oseb v tem mestu pravico odločevati kdo naj bo kandidat in kdo ne. Najpodiejše govorjenje je, Češ, Cerk se bo dal podkupiti vsem kompanijam. Naj' bo volilcem tu pojaanjeno, zakaj se John Cerk ni dal podkupiti kompanijl, kjer je bil zaposlen. Bil je poklican v urad in vprašan, naj odatopi od kandidature, ker sicer bo ob delo. Zraven mu Je pa bila ponudena še boljša služba. Cerk je vse to prijazno odklonil, par dni zatem pa ni kompanija imela več naročil zanj ln jih še danes nima. Postavljen je bil na cesto. Koliko časa bo še delavstvo trpelo, da bodo mislili z njegovimi možgani tisti, ki si domišljajo, da so postavljeni za to. V 1. wardu je kandidat za al-dermana Pavel Pcklaj. On je že kot 18-letni mladenič mnogo delal za socialistično idejo in za napredno stvar sploh. Volilcl, a-ko hočete sebi dobro, volite so-clalistično listo na dan 18. aprila. Kajti le ta stranka ima program za vse delavstvo enako, neglede na vaše osebno prepričanje ali narodnost. Socialiatični kandldatje ne obetajo nobenemu posameznemu prijatelju službe, kar se ne more reči o "Unity" niti o "Victory" stranki (prva republikanska, druga demokratska) .-^Nezadevoljnež. Dogodki na obredu New Waterford, C. B.. N, S. — Te dni so se na okoliškem o-brežju odigrali pretresljivi dogodki. Vsako spomlad od marca do maja prlplove k obrežju obilo ledu, ledene plošča in ledeniki, Ob obrežju ostane to ledo-vje, dokler ga spet veter ne po-, žene naprej. Cesto je na ledenikih na stotine mprsklh psov (seals), katere prebivalci polovl-jo, postreljajo ali pobijejo ln kote prodajo. Na 26. marca so s« spet ledeniki pojavili ob obrežju, pa tudi na stotine morskih psov je bilo na njih. Tukajšnji katoličani so precej verni ljudje, zato navadno ne gredo na lov ob nedeljah. Kljub temu pa se je zbralo na obrežju precej radovednežev, posebno pa mladina, ki je poskaka-la na ledovje. Proti večeru so se radovedneži razšli proti domu, na ledenikih pa je ostalo osem fantov ln dečkov. Kmalu je veter odrinil vea led od obrežja In mladi lovci so ostali popolnoma odrezani od suhe zemlje. Nasaj niso mogli. Klicali ao na gpmoč. Ljudje so bif odrinili • čolni k njim, medtem pa so a Žarometi razsvetlil morsko gladino. Sele pozno zvečer se Je reševalnemu moltvu posrečilo rešiti šest fantov. Takoj p» so opazili, da manjkata dva dečka, stara 13 in 9 1st Vse iskanja je bilo brezuspešna Dečka sta videl» svetilke ln sta klicala na pomoč, do-kler se nista popolnoma utrudila. Skakala sta s plošče na ploš-čo, naposled pa sta utrujena zaspala. O nesreči js bila obveščena policija. Naslednje jutro so šli dočks iakat s zrakoplovom, ki ju je našel Brnenje motorja ju je zbudilo. Hitro js pilot vrgel zavoj jedil pon Dečka sts jed s veliko slastjo hitro povšUa. Potem se je pilot vr-ml la sporočil, ds je < t "koj it je odpravilo rešilno moštvo vfela* na Hot «sata. Do-bili so dečka speča in vsa premr-f jeaa. Poslali so vse« oeem Ifantov x bolnica Ifctvniki so i le javili, da bodo val okrevali. NasUdnji dan <1*. marca) so I I.M.dje opazili, da jo na «I milj («Utaljenem tilniku rasobeše •■s bela saatava na pol droga. Svet i laikov je v tej okalki več. «etični pa stoji na malem otoku Flint Vse okrog Je bilo obilo le- ta, tako da »noro ni bflo mogo- U priti do njega. Velika uganka j« torej bila za ljudi, kaj pome n; bela saatava. V svetilniku živi družina — mož, žena in devet otrok. Obveščena je bila polil 'Ja, toda nihče se nI upal čez led. Sporočili so brodolomcu (ice breaker), naj. se brž odpravi k svetilniku. Parnik se je takoj odzval In rinil naprej med maso ledu vso noč, a ni daleč prišel, nakar se Je zjutraj vrnil v svoje pristanišče v No^th Sydney. Se so poskusili v drugič, pa brez u-[speha. Telefonske zveze s svetilnikom nI, imajo pa radio, potom katerega so obvestili družino v svetilniku, naj sporoči z gotovimi znamenji, kaj se je zgodilo. Zvečer so dobili odgovor s signali, da je nekdo umrl. Tretji dan se je ledovje odmaknilo od obrežja in parnik se je spet poskusil. Pririnil Je naprej le eno miljo, nato pa je njegovo moštvojflo do svetilnika po ledovju. Pronašli so, da Je družini umrl sin. Pri rovu št. 16, last Diamond Coal Co., se Je zgodila nesreča. V predel Št. 7 sta Šla en rudar in preddelavec pogledat, če je vse v redu. Čim sta dospela do konca, je preddelavec padel nezavesten na tla. Premagal ga je Slin. Tudi drugega se Je loteva-i nezavest, vendar je hitro legel na tla in prišel po vseh štirih ven ves izmučen. Brž Je sporočil obratovodju o» nesreči. Rešilno moštvo z zdravnikom se je takoj podalo v rov. Ponesrečenega so sicer dobili Še živega, vendar ni bilo zanj več nobene pomoči. Star je bil šele 27 1st in prošlo jesen se je oženil. Kdo je kriv te nesreče, bo skušala dognati preiskava, ki je v teku Herman Drobeach. lo že poročano v Prosveti, je tukajšnje dramatično društvo "Slovenija" na delu za uprizoritev i-gre "Divji lovec". Ker bo program precej obširen, je določen začetek točno za tref jo uro po- Vesti z zapada Enuntclaw, Wash. — Razume se, da Ima tudi nas v svojih krempljiv - sedanja depresija. Trudimo se na vse načine, da bi pozabili na naše križe in težave. Pred pustom smo imeli par ma-škeradnih veselic, ki so kljub slabim razmeram povoljno izpadle. Sedaj pa si preganja dolg čas vsak po svoje. ■Kaši tukajšnji slovenski fantje so ustanovili baseballski klub in se prav pridno vadijo v tem športu, tako da bodo pripravljeni se kosati z drugimi enakimi klubi v poletni s*ziji. Tukajšnja društva so ds)a temu novemu Športnemu klubu dvorano na razpolago za soboto 22. aprila zvečer, da priredi plesno veselico. Dobiček bo šel za baseballake obleke in drugo opremo. Apeliram na vse okoliške in tukajšnje rojake, da pridejo na to veselico naših baseballarjev, da jim s tem vsi skupaj pripomoremo do uspeha. Oni so večinoma čl*nl tukajšnjih slovenskih 4 društev vsi pa so pri klubu Slavic Farmers and Citizens. Pohltimo na njihovo veselico v obUnem številu I Pred kratkim je umrl tu naokrog poznani rojak Frank Pogo- relo, star približno 6* let in do- waukee Leader itd. a tako vnema iz Ribnice na Dolenjskem. V no kakor čitajo kapitalistične Ameriki je bival to let. Spomlad se nekam počasi približuje, dežuje pa tako, da ai mogoče sejati. Farmarjem je* začelo primanjkovati krme, tako da in itaL revne farmarje to še bolj muči.—Matilda PetoMk. "Piv* levee* i Mn frančiškana!» »ste, da b« dan volitev obračunali s kapita-Hatižnim vodstvom in volili za delavske l*»dšd»ft» — ***UUi-»tičn*. Takrat bi oddaii glas zase, v prid vaega delavstva. Razveseljivo je, dj» se tudi ženske oglašajo z dopisi in tako povedo svoje mnenje» čeprav je Barbertoo» a — Kakor je bi» sedaj težko piaatt dopise, poaeb- poldne. Tako bo dana prilika tu* ^catasi dopisniki priporočajo, d rojakom iz oddaljenih nase!- Mladinski list preneha iz- bin, da nas posetijo omenjeni dan, za kar jim it« bo žal. Igra je velikega pomena. Po- kazuje sliko, kako se je posto* M> L. je otrokom potreben, je palo leta 1848 na Gorenjskem ni na Laško v armado Radecke- r ga. Rojaki in rojakinje iz vseh naselbin tukajšnje okolice, ne I pozabite dan M. aprila. Pridite v velikem številu v dvorano društva Domovina na 14.. cesti. Vstopnina za odrasle 3Qc, za mladino, ako zavzame sedež, 10c. režbp bo dobro preskrbljeno. Anton Yakich. kakršno je. Domač drobiž me tudi zelo nima. Dopisi, kakor jih pišejo Barbič, Jontez, Langerholz, petek, I. Imam no materam» ter jim roji na stotine skrbi po glavi za družino, ker vsega potrebujemo, pa nimamo kje vzeti Zadnje Čase ae mnogo razpravlja o dnevniku Prosveti. hajati in jnaj ae tisti denar porabi za Prosveto. Po mojem mnenju to ne bi bilo pravilpo. poduči j i v, otroci ga radi čita jo mladeniči, katerim ni bila usoda iin dopisujejo vanj ter so pono£ mila, da bi lastovali premožen- >nj nanj. Jh-osveta izhaja za od-je. Bili so ugrabljeni^ in^odpelja- -ragle iB teh Je dolžnoflt| ^ ^ podpiramo. *nry C« Fradel. Uspeh js v organizaciji Piney Fork, O, - V vzhodnem dehi države Ohio naj hi rudarji zopet zaatavkali. Dobro bi bilo, ker bi premogarskim Po igri prosta zabava. Za post» družbam vsaj pokazali, da u- porni duh med rudarji še ai zatrt, da se lahko vaak čas opre proti lzkpriščevalcem. Med rudarji gre govorica, da bi nič ne IzgubiH, Če bi zaatavkali, lahko pa bi kaj pridobili, ako bi biU složni in soli4arni. J Rudarji se morajo najprej organizirati v močno organizacijo. Brez močne rudarske unije je nesmiselno misliti na kakšno zmago. Živimo v kapitalističnem sistemu, v katerem se Proaveta in Mladinski Hat / Latrobe, Pa. — Redno čltam Prosveto, zato sem se tudi namenila povedati svoje mnenja. Proaveta, kot je sedaj urejeva-na,- mi se dopade, posebno mi ss dopsdejo urednikovi komentar* ji, Teh ne bi smel nobeden tatelj prezreti. 'Z njimi nam br. Molek na kratko in jedrnato raz tolmači razmere in vodstvo brez denarja nobena reč ne do- seže. Zato si bodo morali pre-mogarji od ust odtrgati in vsak mesec nekaj prispevati za orga nizacijo. Ustava Združenih dr- Spartak in mnogo drugih, ao **v nikj«r P«v«. da se ne bi zelp privlačni in podučljivi. P* ^i delavci organizirati poli-vesti, ki jih je piaal Jontez, so ,Uino> strokovno aU gospodar- zelp, pod učljive. Želim, da Jpntiez potrudi in spet napiše kaj koristnega. Ne samo jaz, mnogo čitateljev Prosvete sem slišala, da radi Čitajo Jontezove H Ker sedaj delavci niso organizirani ne strokovno ne politično, ss jih izkorišča na debelo {Jo zadnje HspUe dopise in povesti. Obžalovanja iM- »» k nemo*oČe, da ss bi kaj doseglo brez organizacija. Brez nje pa se z negotovimi nastopi položad lahko Še poslabša. Delavci nimajo nobenega Hoovra ali Rooserelta, da pa je vredno, da pri tako bogatem gradivu kakor ga ima iPro-sveta, ima mnogo nasprotnikov med delavstvom, in to lato, ker piše s duhom časa. Skrajni čas verskega humbuga in ss napotilo z duhom časa naprej. Stoletja smo capljali vod s» rodom po eni in isti poti, ki nas vodi v temo zmiraj nižje. Dan «a dnevom nas ta krivični sistem bolj k tlom tlači in mi, de-lavska maaa, ae klonimo in jeČi-mo pod peto kapitalizma in na upamo se dvigniti. Tistim, ki nas skušajo podučiti in nam kažejo pot do spoznanja pravl-ce, pa ae jim posmehu jemo in oelo sovražimo jih. Uverjena sem, ako bi delavatvo čltaio delavske liste kot je Presveta, Proletarec, New Leader, Mil- je, da ae bi delavatvo otreslo b* W P^ * milijardami na pomoč, kot fta jih dala bankirjem in drugim kapitalistom. T Delavci se morajo zanesti samo na svojo lastuo organizacijo. C* je nimajo, naj al jo Ustanovijo in naj ss pripravijo na boj skupno. Brea boja ni zmage. Nace 2jemberger. K MiUeta (deaaa) i davkih. *M» ss več ko Priporočilo In pojaaollo J MHwaukee, Wie. — Mnogo a piše, da bi Proaveta apet izhajala vaak dan kot prej. To bi videla rada tudi jak, ker jo rada čitam, kajti v njej je mnogo dobrega gradiva. Vaak zaveden Slovenec pi ss moral naročiti na ta list, posebno p» člani SNPJ, da bi s te» pomagali jednoti kakor ona pomaga njim, posdb-aa v befeani nam pomaga in ■Sarpči ter smrti. Mi sna naročeni na Prosveto fta edkftr izhaja in bomo dokler bomo mogli. Proeveta j« le vrffko dobrega storila za naša S I» vntt dobro dela sveden Sloven*»** L v socializem. To je volj jssno. Videti vaak delavec, da prav in vsi tisti, ki socializem. Roosevelt k giblje na vse mogofc ker hoče budšet uredili i čun delavcev. Nekateri pravijo, d» nt uslužbenci imsje M plače in da lahko m jta odvzame. Resnica. Nai vzeto, ampak od redukciji itnei nihče koristi trn ga kapitala, ki ns ta Slane nedotaknjen. 8» pdt tam, kjer smo biU: ■ mesd, »snj kupoval* manj proeperitete. Ooni kor hočeš, nikakor r* g* bi mosali vsi "shpsi" rm socializem pride, ker mM Vabilo ns tkd Iridaeporta - V rila popoldM «o dvorani (ß^P V sodrug Jowph .tons, 0. On je.F ßvnlk In je bil v mbnem odboru. fj# ktndldlra! na «oe. ■ ŽSvnegs governerja stranke je že nad M* Wh volitvah je doM*" tudi pri "aa. dart ___Da ga boste znali, Pridite vil« ško dvorano, ber govornik, rn^» ri in mladi delavska vprsšaajs. > ZZdi esše pri sb 8» popsldse d» «ÏK. I VKOSVETX Vesti iz «mTREIÄ SVO-f Senzacija tega dne je bilo za Pt» KAPtARM r slišan je glavne priče K remi ar oroïnM P® d®**0* , u i «na. 9. marca 1983. «> s« St Mi« lotevala dv« ¡frï: U^ m ustrelil straže, ua. oddelek RriPv »a je potem ustre- * usuel»» svojega kojpan. PJaže, kaplarja lUdova-žandarjev m ugotovi, ali je kje ohranjen kakšen napis. Sarkofag z okostnjakom pa so prenesli na magistrat i— bogve zakaj neki. Bo postal magistrat muaej ? Vrat ai je preresal. — Na Savi pri Litiji si je hotel vseti ti-vljenje 70-lefcni upokojeni rudar France Jurič, ki stanuje pri Frolovih. Upokojenec je bil silno varčen in je imel nekaj denarja privarčevanega. Pred nekaj dnevi pa je našel Jurič neko veselo drušbo in tu ga je vaič- ja. Ta je povedal sodnikom, da so ga tiste noč pred zadnjo razpravo dobili v roke Lombarjevi, ki so mu pri Siamiču plačevali vino, nakar je moral celo z nji- mi na Lombarjev dom, kjer so ____________________ ga nagovarjali, naj prekliče 'nost minila. Dajal je za pijačo in lo ga oblegali len so ga ustrelili -aničarji «o po večini doma ^Komandir straže, kaplar kov* je bil doma iz Po-^Tv Srbiji in je bil že več . Vrb pol ju na službi. Tu se U Jnil ^ domačinko i« jelovega brda. Bi pa-ja v 1*10 strog in najstrožji je graničarja Radičkoviča, k« slušal. Radičkovič je grobo z Radovanovičem de o-unal. V nedeljo 5. marca je njo izvršil: z nabito puško fifakal v stražnici koman-\ Radovanoviča in ko je ta j, je ustrelil vanj ter ga zanko nevarno, da je proti ve-podlegel izkrvavitvi. Napa t Radičkovič pa je zbeial ♦ ; ure oddadljeno hišo pri Je-d ter se v nji zabarikadiral. boj je imel okoli 60 nabojev tkaj ročnih granat. Brez bo-tni maral udati. Jeramovi so ili iz hiše, v nji je ostal Ra-ovič sam. Hiša stoji na sa-i in nekoliko na griču, od ko-e dober razgled po pobočju, i so žandarji in graničfrji hišo oblegati. Radičkovič treljal, a ni ranil nikogar, jali pa so tudi žandarj| in ličarji, s puškami in celo's' jnico. Tako so hišo oblegali dan in še naslednji dan, v ponoči pa je streljanj^ iz ponehalo — Radičkovič* je strel in so ga našli mrtve-tadičkovič je bil prav tako rbije, iz okolice Niša. Tudi t imel ženo. Radovanoviča so iill na mrtvaški oder v So-kem domu v Sovodnjem, Ra-;oviča pa so pokopali kar sa-10 IBAR OBSOJEN NA SMRTNO JEČO DO- prejšnje izjave in izpove tako, kakor mu bodo povedali Dali so mu tudi suknjo.1 Dogovorili ¿u se, da bo Kremžar pred sodniki preklical svoje prejšnje izjave nakar bo Lombarja pred sodniki objel in ga prosil za odpuščenje. Dajali so mu žganje. In tako je prišel na sodišče pijan. Tako je izpovedala glavna priča, ki je znova potrdila, da vztraja pri svojih prejšnjih izjavah: da mu je namreč Lom bar v zaporu natanko opisal, kako je Vojnikoviča s sekirico u-bil. S to izjavo je bila Lombarje-va usoda odločena. Dršgvni tožilec je v govoru navajal, da ni mogel Lombar doprinesti doka za, da bi bil usodnega dne odsoten, pač pa je sodišče dokazalo, da je Vojnikoviča ubil Lombar. To dokazujejo priče in to potrjuje tudi izjava Lombarja, ki je dejal ob aretaciji: "Saj vem, zakaj ste prišli . . . našli ste o-nega ..." Za pravdnikom je govoril odvetnik, ki je skušal dokazati, da se sodišču ni posrečilo ugotoviti LombarWo krivdo, nakar je sodni senfat nad eno uro pereše-taval zatjevo, nakar je predsednik Mlade razglasil obsodbo: Lombar je kriv roparskega u-mora in ga sodišče obsoja na dosmrtno robijo. Med čitanjem obsodbe še je obtoženec sesedel na stol, njegova vztrajnost fe popustila. Ko je obtoženec zaslišal svojo ženo, ki je ihtela ta njim, ji je dejal nemško: Ne jokaj! In ko so mu položili jetniški pazniki verige na roke, ja dejal ženi: "Vse pride še na dan, ni še vsega konec 1" Preden je bil sodni senat odšel k posvetovanju, je dejal Lombar: "Jaz nieem umoril Vojnikoviča. Ce me obsodite, se bo zgodil justični umor." Tako se je končal proces proti Lombarju 9. t. m. ob 1. ponoči. Sodišče je spoznalo Lombarja krivega in ga obsodilo na doemr-tno robijo. 4000 šlksšklh delavcev doki Mo v gozdovih Vlada bo ta teden najela prvih 25,000 brezposelnih v sedemnajstih SMsUfc, M jih takoj odpeljejo v kempe. Val jo priseči 4M! Lombar je bil 9. Marca ob »Jos kot roparski morivec >vakrat že se je vršila » razni proti Jožetu Lombarju iz raje Šiške, obtoženemu ro-ikega umora nad bosanskim tupfevalcem Vojnikovičem. ki proces, za katerega so se je tako ielo zanimali za vse ive senzacije, je moral biti krat prekinjen in preložen, > spretno je skušal Lombar z «i pričami in izpovedmi do-ati svojo nedolžnost. Ves čas jo vztrajal lombar s nedolžnostjo. Ves čas pro-j* vztrajal lombar s svojo ^tjo. s svojim mirom in «i ni strlo. Ko pa so •rogtm nadaljevanju procesa »fali eno izmed razbremenil-Pnč uradi suma krive pri-e; t«daj ne je Umbar men-•kniAii. nadaljevanje procesa 1 marca. Takrat so ho-fcMati tudi glavno obre-Pričo Kremžarja, ki pa zjutraj tako vinjen na i 1 ga priprli v celi. *r j, besnel in razbijal, in la-liKanjc ni bil zmcien. » J", da so Kremžar-noi napojili Umbarjevi m prijatelji. Jetniški ■ Jj- namreč videl ponoči n* v družbi Umbarjev* J* «n drugih. In ker Krem-■ »Mi zasllšatl, so mo-»*Ho*»ti proces na ■T;" ' proces zaključi* »"dni "«'imt ivk*\ ob- liil b'U rhZ,,rtva 9, marca! zdravnik, ki je pre- ™ 'ojsikovičtvo ' OdkopaH rimski sarkofag. — Ob Bleiweisovl cesti poleg palače banske uprave kopljejo zidarji temelje za poslopje Trgovske a-kademije. Že v globini dveh metrov so naleteli na nekem mestu na zelo trden temelj, po čemer sklepajo, da gre najbrž za staro rimako cesto, ki je vodila tamkaj mimo starodavne Emone. Kopači so vsak dan našli pri kopanju kakšne stare rimske novce, dne 8. t. m. pa so delavci naleteli na velike skalne kvadre. Takrat so odkopali dobro ohranjen sarkofag iz peščenca. Ko so sarkofag odprli, ao našli v nJem okostnjak in poleg okostnjaka nekaj novcev iz tretjega stoletja po Kristu. Poleg novcev so našli tudi nekaj rimskih posod Pri nadaljnjem izkopavanju so našli fte kakih sedem okostij, ffajbri je bilo tamkaj kakšno majhno pokopališče. Kvadri, ki jih izkopavajo, ao bili najbrž nagrobni spomertild. O najdbi je bil obveščen muzej, ki bo po strokovnjakih pregledal izkopnine, da se je tudi naletel, tako da je prišel domov precej dobre volje. Doma pa Je v vinski objest-nosti očital gospodarju Frolu, da že ve, zakaj in kam mu denar izginja. Ker ni nehal, so ga potisnili v njegovo čumnato, češ, iz-kriči se na svojem. To pa je starčevo rahločutnost razdražilo, vzel je britev ter si preresal vrat do goltanca. Vsega v krvi so takoj nato našli Prolovi, ki so zaslišali iz čumnate čudno hropen-je. Brž so poklicali zdravnika iz Litije, ki je Juriča obvezal, nato pa so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Jurič je izgubil mnogo krvi in je zelo slab, a upajo, da mu bodo lahko rešili Življenje, ker glavna žila ni prerezana. Sipa ubil. — Dne 8. marca je mariborsko sodišče sodilo tehtnemu preušitkarju Jerneju FiderŠu iz iPopove, ki je bil obtožen, da je ubil sina. Obtoženec in njegova žena sta živela i» posestvu svojega sina Jakoba kot preušltkarja. Sin pa se je zaradi preužitka pogosto prepiral s starši. Do usodnega prepira pa je prišlo lani 16. novembra. Takrat je odšel sin Jakob sdoma ter naročil, da morajo doma obrezati korenje. Ko se je ivečer vrnil, delo ni bilo izvršeno. Zato se je začel prepirati in zmerjati star-iše. "Tolkel je po oknu, kjer sta ! spala oče in mati. Oče je zlil na sina lonec vo<$e, sin je napadel , očeta z nožem, oče pa je zagrabil lato ter sunil sina s tako močjo v oko, da se je lata ïarila sinu v možgane in je sin za to poškodbo čez dva dni umrl. Oče je pred sodiščem skesano dejanje priznal, izjavil pa, da aeve-da sina ni hotel ubiti in da se je vse zgodilo le po nesreči. Sodišče Je obsodilo Jerneja Fider ška na dve leti ječe. Umrli so: V Gradcu pri Litij učiteljeva mati Tauferjeva, i Ljubljani 30-letni narednik Rudolf Muter, ki si je pri vojakih nakopal bolezen, v Zagrebu asistent otroške klinike dr. Leo Lemež iz Slovenske Bistrice, v ljubljanski bolnici inženir Zdenko Skalicky, prokurist v Škof ji Loki, sin nekdanjega ravnatelja kmetijske šole na Grmu, v ljubljanski bolnici policijski nadzornik Jakob Podreberšek, v Dram-ljfah pri Celju 86-letni Gregor Rajh, posestnik In specialist za poatavljanje kpzolcev. — V Hrastniku je umrl eden najstarejših rudarjev v trboveljskih revirjih, 88-letnl Alojzij Sauberger, ki Je delal pri rudniku »5 let, za kar Je dobival od leta 190(2 T2 kron pokojnine na mesec. Zadnja leta, odkar imamo dinarje, pa je dobival nekif dinarčkov. prepovedana knjiga. — No- tranji minister je prepovedal u-vužanje in širjenje knjige "Cro-azla Uberta" (Svobodna Hrvat-ska), ki jo je napisal Eugenio Coselsch in Je izšla v Rimu. Prav tako Je prepovedan Hit "Les Na tions — Derfltaat", ki Izhaja na Dunaju, knjigo "Immer wiede Serbien" ("Neprestano tyblja" in Hit "L'Eveil de PenpH^ Washington, D, C — Najemanje brezposelnih za civilno armado po Rooseveltovem načrtu se je začelo ta teden, ko bodo mobilizirali prvih 26,000 moš. Isv brali jih bodo v sedemnajstih mestih, kjer je največ brezposelnih ; za vsako mesto je določeno gotovo število. Naj prvo bodo vzeli samske fante od 18. do 26. leta, ki imajo odvisne soridnike, za katere bodo vojjni prispevati del svoje mesečne plače $30. Rekrutje ostanejo v kampah dva tedna in potem jih porazde-le na razne kraje po deželi, kjer bodo delali na pogozdovalnih in drugih projektih. Določene kvote za prvih 26,000 delavcev civilne armade so za sledeča mesta: New York 7600, Buffalo 600, Chicago 4000, Philadelphia S000, Pittsburgh 900 Detroit 2100, Cleveland 1000 Cincinnati 600, 3t. Louis 900 Kansas City 400, Baltimore 1000 Boaton 900, Mllwaukee 600, Wa shington 600, Minneapolis in 8t. Paul 600 in Newark 600. Prva delovna kempa je pripravljena v Virginiji v George Washington narodnem goidu. Druge kempe bodo v Pennsylva-niji, gornjem delu Nove Anglije v obema Karolinama, Georgiji Arkansasu, Oklahomi in Floridi Največ projektov se pa pripra vlja na zapadu, kjer ima federalna vlada čez 160 milijonov krov sveta. Department za delo je izda določbe za izbiranje rekrutov Izbirajo jih iz seznamov, ki jih predlože lokalne pomožne komi sije. Imenik rekrutov je potem izročen federalni vojaški oblast ki transportira rekrute v kempe in skrbi za nje, dokler niso pozvani na delo, nakar bodo pod nadzorstvom one federalne obla-[iti, v čigar področju je nameravani projekt. Vsak rekrut se mo--ra pod prisego zavezati, da bo ostal v službi najmanj šest me secev, če ne bo prej odpuščen, da bo zvesto služil in izvršil vse kar mu ukažejo, da ne bo zahteval nič več plače kot mu predpisana in nič več odškodn ne za eventualno poškodbo ko1; mu gre po zakonu in da bo odgovoren za vso škodo, ki jo zakrivi v kempah ln pri delu. W7-St 0e. LsvnšaU Aro- Chicag«. III. TU. GLAVNI ODBOR S. N.P. J. UPRAVNI OD8EK: ' X; | VINCBNT CAINKAR, pmieodnik,.. .MfT S. Lawndal* A v«., Oklmfs, Ul KRKD A. VIDER. «1. ujtuk.........M»7 8. L»wn4als Avtn Otksgo, Ul. HLAS NOVAK, tajnik bol, uddslka.... 8»7 8. UwsšaU Avt.. Chlcago, JIL JOHN VOGRICH, «I. blagajnik......»»7 S. Uvmdalt Avsh Oh les i* HI. FILIP OODINA, upravitelj glasila.... IMT 8. Lavntšel» Avs* OMngo, BI. JOHN MOLBK, urednik rU»Ua......tMV g. Uwndsls Avs* Chissgs, UL ODBORNIKI: ANDIH? VIDRICR, prvi podprsdosdnik, m RumsU Avs., Joknotswn, »a. DONALD J. LOTRICH, drugi podprado., 10M 8. Ti^iaskui Avs^ Oktosto, ! • JOHN J. lAVERTNUt, «i «dr«vnik.........»784 W. tilk iU Okicsg«, 111 \ (¿OMPOOAKSIil UI'SKKl FRANK ALK8H, pradsodnik........,.1184 8. Orswferd Av«., Chtosflo, IU« JOHN OUP................ .. «148 8. Proopect Avo„ Clarsndos Hllle, 1)1. JOSEPH 8ISKOV1CH...........,,.i«118 Huntmots AvtH Olsv^sad, Ohlo POROTNIOD8BK: JOHN GORSKK, predsednik..............414 W. Hay Bt, SprkmfUM, UL ANTON ŠULAR...................................»•* »t, Asas, Kan». JOHN TRČKU..................................B®» SlmkaM, £a. FRANK PODBOJ.................................Bea M, PwkhiU, Pa. FRANCE8 ZAKOV&EK.................101« Adams No. Chioago, UL OKROtNI EASTOPNIKI GEORGB SMREK AR, prvo okrošjs......117 Maln Avs., W. AUaulpps, Pa. JOHN LDKAB JR., drua» ok»x>ljs......1188 E. 170«» 8t., OWv.Und, OMo. FRANK KLUN. tr^jo okroljs..................Boa 0«, JOSEPH BRATKOVICH, Mrto okroljo..........R. iiV" PRANK KLOPČIČ, poto okrošjs......8ta» Rt. 4, Boa ftl, Cls EW«. WS«h. NADSORNI ODSEK i FRANK KAITZ, predsednik................. .8888 W. IMi Bt^ OhUags, JIL HRAST ALBRRT..........................Bo» 881, Las Vsgss. Nsvsda. FRED MALO A!..............................85 Central Park* Psru, lu. POSOaI—K»ri—■>»*—— a ikniai ilmUi N eW» t * -------: . vsa pisma. àl(» M eeeu «i. M ^••¡¡Sîîîï vsa DSN A SN S Milil*!*« In •*t«H, ki ee M*k st a ieteelo ••j m imiiij«)« k« «i. ujoutm. , . , . . 1ml Vm »im, Uk.iM M.Uk Mj a bU^Wn. Vm »4.1. T ...Il ■ MmMttM peril. MJ ee MUMJo M NMOMSlm vsa raivošas «ua v sk «an m| ee »alUele vie* 8oks. ».raMéiilke MiMIMII ~ vsiraizivi m VSI DOPISI I« «nul «etri. mum«*», erteel. »»»««Im I» ealek ee», ker le » mri • «Uril.« Je*».L. n.i « eeUUe m «mOSVSTOr NOT S. U.»W. Am. CMa». IM. NOTI i urtnhri*»» wiUi am Sesveiee OMIee šhN ko »Muml ee lelWvo» CmurwImUmu f.r Um n»inh pvmia«l awrté ke Utmmi le M». All »alltaiiMa «f OMrill AhM a iMH»ri le tte aeere««rfa rifl». Malten tf ririi tenrilt a.«M U llkwd a a rin.nrial Miter, mmàee Ute ****** el a» with Um. c.neUinu mhmtrIiii a week et Ike «»•«« keetS tolu. riMlreu» el Uw S»r4 .1 SiwmUere. C'IurBM. waelalato iri eMeele akeelé a r.MMltlM. , a a fmk Splošna stavka iolarjav v Ohloaga Izbruhnila je v višjih šolah kot protest proti neptačanju uči- I Učitelji ln učiteljice ao vaCi-noma pasivni. Stavkarjem §• je pridružilo več učiteljic la v «ni šoli. Načelniku «o sporočile, da so "bolne*, Zadnjih par tednov jih je pričela popuščati potrpežljivost in so skoraj dnevno po- teljstva. Mesto jim dolguje šiljalt svoje deputaoije do OMlt- Dvojna pretakava glede izgub« Akrona Washington, D. C. — Kongres in momaričn! department bosta vsak zase preiskala katastrofo, ki je zadela zrakoplov Akron ln pognala v smrt 74 mož. Iskali bodo vzroke nesreče. Vest se širi, da je bilo neksj narobe z zračno ladjo. Govorice o sabotaži, ko je bil Akron še v procesu gradnje, so spet oživele. Mac Donald pride v Amerike I Washington, D. C. — Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac Donald odpotuje priho-dnji teden v Združene dršave, kakor je bil te dni informiran državni department. MacDonald pride v Washington na konferenco z Rooseveltom glede vojnih dolgov, razoroženja in «ko* nomskih problemov, zlasti nove trgovinske pogodbe. Ali ste TraovetV? PedptraJU —j Net t nad 20 milijonov na ttoataUh plačah _ Chlcago. — V sredo Je v člka-ških šolah zastavkalo dvajset tisoč šolarjev kot protest proti neplačanju učiteljstva, katorim mesto dolguje nad 20 milijonov na plačah. Zadnjo plačo so prejeli v decembru. Stavka obeta postati splošna, ker se stavkovno razpoloženje širi kot nalezljiva bolezen preko vsega mesta, Izbruhnila je na Južni itranl, v Crano Junior kolegiju In na državnem učiteljišču. V par U-rah je stavkovni požar zajel skoraj vse srednje Šole na Juinl strani in prav tako tudi na fa-padni. V eni šoli so se stavkarjem pridružili tudi otroci v nižjih razredih. Poduk Je moralo prvi dan "splošne stavke" su-spendirati enajst šol. Stavka je spontana in Jo vodijo dijaki. Prvi dan so prira-dlll velike demonstracije pred stanovanjem začasnega župana Corra In zahtevali, naj poskrbi, da učitelji prejmejo plalo. Da-monstracije so se vršile tudi pri drugih šolah. Prvi dan stavke je šolski odbor suspendiral tri dijake, ker so nastopili kot govorniki pri demonstracijah. O-stall dijaki prizadete šola pa io takoj protestirali proti tej akcl-jI |n zahtevali, da morajo biti suspendirani kolegi zopet spre-jeti nazaj. -jn aovičevo truplo is j' * **ft VojnHcevIč ro * PixftagaJ branilec J* ,'^W levičar. Bn P^ Î r I ! ki Po- V *** - ka. i ' K ^ Vojmkoviš proti r Židovski kramarji v New Torka «a d la se pridružili v Nemčiji nlh in šolikih oblasti. Par dni pred stavko so poalall v Županov urad 100 oieb veliko delegacijo; ker pa niso ničesar dosegli, io uprizorili pohod v "loopu", kjer s« Jim je pridrušl-o par tisoč slmpatlčarj«v. Šolski odbor J« silno ragjar-en vsled stavke dijakov. Načelnikom šol je naroČil, da Morajo odločno nastopati Is stavko za trsti. Slišna navodil» J« dobila tudi policija, ki tudi še dalj čaaa ni imela plačilnega dne. Napram breipo««lntm J« člkaška policija kljub Umu Is-redno brutalna ln sad nje čase ni bilo demonstracij« pred M-vežnlml postajami, ne d* bi bi-a razbita. V«d simpatija pa laž« napram dijaškim lUvkar-em. V preteklih mesecih «o MU Čikaški učitelji predmet p^itič-ne žoge. županov urad «vtača krivdo za "plačilni pratnlfc", ki Je dolg le skoraj eno lato, na šolski «vet, slednja pa na me«t-ne «bliitl. Veliko število učiteljev, večina, J« zadolženih, mnogo p« J« v resnem pomanjkanju ln br«s kredita pri trpov-clh. • APORI95MT Marsikdo pljuje na materljall-sem Is materij al Istlšnih razlogov, , tJ • Večin* definicij j« presploš-nlh, razlage so pa navadno preobširne, satu so redki, ki kaj pravilno pojmujejo* e Kdor je res duhovno bogat, ne čuti potrebe drugim očitati duhovnega siromaštva e Delajmo, če hočemo šiveti po življenj«kih zakonih t e Samo resnica bi «« smela boriti sa nadvlado. e Naj si bo človek še tako zavr» a, vendar «e pa pravi stremeti za beljšhn, toda človek s« sam navadna ae more veš dvigniti. • Kdor veruje v člevska, moral pomsgati nsjolsbšlm; to j« vara v dobro» a dobro ne prftle i od sebe. Ttme Sri 11 kar: NASEDLI BROD Roman v treh delih Adam jo jç miril in tolažil: — Saj nihče tako ne misli ; no, ne bodi tako nataknjena zaradi teh nedolžnih besed! Ce nimaš, pa nimaš! Toda mislil sem, da je tako, kakor namerava Justin, dobro zanj, pa še za nas bi utegnilo biti. Ce se mu štacuna obneae, bo dal lahko kmalu nazaj. Tako bi ga spravila na trdna tla; de mu bo dobro in če bo to najina zasluga, bova tudi midva lahko iskala pomoči pri njem, če je bova kedaj potrebovala. Nič ne veš, kaj se vse lahko pripeti. _ Prav gotovo, mama, na to se lahko za- neaete, je zatrjeval Juatin, aaj me vendar poznate! Ne bi dali tujcu, ampak svojemu lastnemu sinu, ki vam bo pošteno vrnil. Tega ne bi nikoli pozabil in oče je Imel čisto prav, ko je dejal, da lahko name mislite v stiski. — Seveda, zdaj bo konja obljubil, potlej bo pa pozabil na na* in na vae, saj vemo, kakšni «o otroci! Hvala bogu, nismo še tako na koncu, da bi morali proaitL Nič ne rečem, če bi znal varčevati, l^ahko bi imel že marsikaj, toda kadar si imel, ai razmetaval, če ti je »manjkalo, si jemal predujeme. Kajpak, tova-rišja, veselice — kar poglej ; koleaa še zdaj nisi plačal, čeprav si mi dolžan že tri leta! Justina je to pogrelo. Saj je res, da je dala polovico mati, ampak ji je on prinesel nekaj metrov sukna, ki ga Je dobil pod roko od potnika, pa še marsikaj, s čimer je bil ta dolg, kakor je mislil, že zdavnaj poravnan. Toda molčal je, ker je slutil, da se mati vdaja. Mati je bila trda v besedah. Z nekakšno trdovratnostjo je zapirala vaae vsakršno lju-' beznivost, njena osornost je zvenela ljudem, ki je niso poznali, nevšečno in mrzlo. Otroci so bili tega tako vajeni, da so takoj uganili, če jifi boža ali tepe z besedo. Bila je suha, na videz zgarana žena, a silo žilava, da se ni zbala niti najtežjega moškega dela. V njenem koščenem obrazu so ji bile lične kosti močne oglate, tako da je bilo v njem nekaj trdega in odločnega. Oči, ki so ležale v globinah, so se včasi smejale, kadar pa se ji je obraz raznežil in so se ostre črte raztopile v smeh, je bila vsa njena notranjost odklonjena; tedaj je bilo takoj jasno, da ji je trdo zunanjost skovalo težko življenje, ki ga je prenašala od vsega začetka, saj je bila rojena na kmetih, na zemlji, s katere jo je pregnal dolg njenega očeta, ki je utonil nekje v Ameriki, pa je vzel Adam, kovačev sin iz sosednje vasi, ki ga je gnalo po svetu — tako sta vse preizkusila: trpljenje, bolezen, glad, vse poglavitne stvari, ki so namenjene malemu človeku. Bila - sta dva, ki sta se izpolnjevala v eno. Kolikor je bila mati preostra In pretrda, toliko Je bil oče premehak In prenežen. Zaradi tega so otroci viseli bolj na očetu kakor na materi in očeta so ljubili, kakor le more otrok ljubiti. Matere so se bali in nerodnosti so počenjali vedno le za njenim hrbtom. Njena kazen je bila huda in jezna, oče jih pa nikoli ni kaznoval, samo žaloaten je bil in potrt, kar je bilo hujše od kazni. Ce se Je mati s kom sprla, se je takoj zopet pobotala. V nji nI bilo sovraštva. Pomagala je z besedo in delom, če je le mogla; na denar Je gledala s spoštovanjem in če ga je držala, ga nI držala zase, aaj si n{ privoščila niti najbolj nedolžnega veselja, tako da je bila res preveč skromna. Skopuška ni bila, četudi je kakemu beraču dala samo vinar, ne pa krajcarja. kakor je bila tarifa. —- Ničesar ne bom nesla v grob! je dejala, če so ji otroci kedaj oponašali njeno prevzeto varčnost. Saj bo vae vaše, otroci nespametni! Tudi z očetom sta se sprla ; seveda v zakonu že tako nanese, da kaj ni prav, da človeka ujezi, a ni bilo nič hudega. Ce Je ž«» prišlo kaj navzkriž, Je bilo le zaradi tega, ker ae Ji ni zdel oče preveč varčen, ona pa je bila preveč. Kako se ne bi Jezila: Adam je bil naročen na "Zarjo", kaj ae meša starina med te socialne demokrate; na "Slovenski Narod", vraga, podpirati moraš slovensko Časopisje, ko ti pa Nemci že iz sklede jedo; hčeram je kupoval "Ljubljanski Zvon", Jurčičeve apiae je rad prebiral in "Žalost in veaelje", mati pa huda, ker je ta papir čisto odveč, in ni ji šlo v glavo, kako more človek preaedeti toliko čaaa pri knjigi in žgati luč, ko je petrolej tako drag! — Ah, aitnoat ti, je ob takih prilikah za-mrmral in šel v gostilno na partijo marjaša, da se je razgovoril z znanci. Večerja je bila Že zdavnaj pripravljena. Otroci v sobi so že silili v kuhinjo, mati pa je le premišljala in računala. Vdala se je že skoraj, pa se je zopet skesala. Naposled ae je le moralo nekaj odločiti v nji. Stopila je k omari po skledo, pogrnila mizo in ko je postavila večerjo na mizo, spregovorila: — Počakajmo do jutri. Adam Je pokimal Justinu in mu zašepetal: — Smo že na konju! Tako je bila eklenjena, četudi še ne potrjena Justinova usoda. Adam je v mislih blagro-val svojo ženo, ki bo odprla vrata sreči svojega sina, in bil je zadovoljen z Justinom vred, ki se je vdal svojim sanjam z vso močjo, da ga ni motilo kričanje otrok z dvorišča, kjer je bil še dolg pritličen prizidek, v katerem je atano-valo enajst strank: delavci in delavke iz tobačne tovarne, ki so imeli mnogo otrok. Na dvorišču sta rasla dva divja kostanja, otroci so plezali na veje in to je bil njihov grad; tudi Justin je plezal nanje, ko je bil še otrok, kot so le-ti, ki sedaj pojo pod oknom. Po večerji ata se z očetom oblekla in šla na cesto. Vsa dolga, široka cesta je bila slabo razsvetljena in skoraj prazna. Zadaj za njihovo hišo se je razprostiral širok travnik, ki se je onstran reke zlival v log, sredi te planjave Je bilo medlo razsvetljenih nekaj oken samotne hiše, velika črna poslopja tobačne tovarne ao kakor temen masiv zapirala levo stran ceste, na desni je bilo nekaj visokih hiš, ki so stale v neenaki vrsti kakor visoki neobse-kani kvadri, čakaje tovarišic, da bo vrsta lepo sklenjena ln uravnana do vogala, kjer so se koj na levi strani dvigale visoke mestne hiše, tako da si z enim korakom preatopil z gmajne v mesto. Adam Je bil dobre volje. Torej se Je le tt-Polnila sinu najbolj goreča želja! Kaj bi mu napravilo večje veselje kakor to, da je pomagal otroku do sreče, ki mu je namenjena. Stopala sta tesno drug poleg drugega in oče mu je razlagal: — Da bo le začetek premagan! Sam dobro veš, kako je bilo z menoj, ampak če človek po^ misli, ae z dobro voljo in pridnostjo maraikaj doaeže, je pa res najbolj tako, da niai študiral. Kaj bi bil? Nam ne dajo dobrih služb, odpadnik pa ne bi bil, ker si moj sin! Tako se jim boš v pest smejal! Juatin se je zamislil. Naglo je dejal: — Jutri se odpeljem pogledat za primeren kraj. Mogoče na Štajersko, tja me še najbolj vleče. — Kraj ni poglavitno. Le odpelji se in če stakneš kaj, zaaraj, tačaa pa bova z materjo pripravila denar. Ce bo le premalo, bom še jaz kje povrtal. Saj boš vrnil? Da, oče bi goro premaknil. Justin se je čutil ob očetu močnega in trdnega. Spremil ga je do Narodnega doma. Oče je šel v Šiško, Justin pa je stopil proti pošti. Zadel ae je v mladega poročnika, ki se je zadri nad njim: — Pass auf, du Esel! 5 Trg ni velik; sprva Je stlačen okoli cerkve, ki atojl ob cesti in gleda a svojim stolpom preko hiš, postavljenih vzdolž ob cesti vse do ovinka, kakor bi stale večno v špallrju vsem pešcem in voznikom, saj je to ena onih velikih cest, po kateri živahno vrvi promet iz mesta v meato, kajti čez Trojanski klanec, ki je trd in strm, ae steka cesta na Kranjsko, na to stran pa drži v Celje in globlje na Štajersko. (Dalj» prihodnjič.) M tU Ktoptié: Materino pismo (iz leta 1081) Dragi. kako da že več mesecev molčiš? Jaz v mislih sem s Teboj vse dni vsak dan na pragu žalostna stojim in upam: adaj prišlo bo pismo. A v našo hišo pismonoše ni. Zaprem se v sobo, na skrivaj ihti m Povej, smo še družina ali niamo? In če tivlš, otrok, kako živiš? Včasih vae lepše al ravnal z menoj. Ce al odšel drugam samo za dan, al le razgledniro domov poslal. Tako al dober bil takrat, prljaaen, celo na sprehod smela sem a Teboj. Zdaj. ko Je dom naš tih ln prazen —oče molči, kot zmeraj Je molčal— zdaj čakam le razglednice zaman. Nekoč al bil otrok In si ae hal. Tako mi Je. ko da bilo Je včeraj In da imela nisem nič skrbi. Odkar si šel, sem zate vaa v skrbeh. I* tate trepetam povsod in zmeraj, odkar tako al velik, sin, postal, odkar ne veruj«** v boga In greh. Zdaj m»jr src« tate ae boji. Ko si odhajal, si mi dal obljubo, da zmeraj boš enak ostal do nas. In kadarkoli aem le spomnila ae nate, aem upala: zdaj pride kmalu čas, idaj je cel mož ln kmalu se oženi. A Ti kot nalašč sUil bi v pogubo: všeraj tandarji vprašali ao zate— aa boljo voljo, kaj naj to pomeni? TI nisem rekla, da se spametuj? Tako al pameten. In to ni prav! SIcer pa sam najbolje veš. kako. Potnam Te: le tako ae boš Jezil, da pišem tako pismo, tak pmtdrav. Molčala bi. a mi je prehudo, čeprav za trd no vem. da niai krte. -Znto nikar ae name ne h udu j I TeŠko Je z nami; in kako a Teboj? Val emo berači, drugega sploh nismo. Nihče ne ve. kaj še ae nam obeta. Bon zahvali, da si mlad In adrav. A Jat? Kaj naj počnem na stara leta? Orem h koncu. Dolgo Je fte pismo. Ne bodi hud in sprejmi lep poadrav od svoje mame. - Piši mi takoj! Pabtrki od povsod Iz poročila v nekem ljubljanskem dnevniku o občinski seji: Župan je omenil "dalje jubilej ženake bolnice v Ljubljani ter jubilej meetne klavnice, ki obstoja Že 60 let in se je razvila v najmodernejše podjetje, a katerim je bil omogočen velik razmah mesni induatriji v Ljubljani." — Poročevalec je v iati aa-pi omenil jubilej ženake bolni-ce in jubilej meetne klavnice, samo da je klavnici posvetil več besed. Ali je smatral oba zavoda za enakovredna, ali kaj? „a • Kaj stori cenzura. — V nekem tedniku je govoril uvodni članek o varčnosti naših izseljencev, ki so poslali že lepe vsote domov. In članek ae je končal a stavkom: 'To (namreč ta varčnost) je ponos našega malega naroda, ki je narod poštenjakov !" Članek pa je izšel v času, ko je cenzura povsod zaplenila beaedo "narod", Če je bil z njo mišljen alovenski narod. In tako je cenzor besedo narod prečrtal, v tiskarni so beaedo odbili in zaključni stavek ae je glasil: "To je ponos našega malega, ki je poštenjakov." e Hitlerjevaki nacionalizem. — Nekje v Nemčiji ima nekdo zelo lepo kobilo, ki ji je ime "Sichel" (srp?). Njen lastnik ji je iskal enakovrednega žrebca, da bi dobila krepko potomatvo. Pa je našel v Parizu silno lepega žreb-ca, ki mu je bilo ime "Mon Talisman" (Moj talisman). Pa ao se pogodili, da ae boata kobila in žrebec lepega dne eešla . . . Ber linski nacionalistični dnevnik "Berliner Nachtauegabe" je silnim ogorčenjem poročal o tej nameri, češ, da gre za želitev nemškega naroda, in svarilno vzkliknil: "Ne dajmo ae! Fran-coski žrebci ne bodo skrunili nemških kobil!" To je rodoljub je, kaj? Ne dajmo svojih kobil tujim žreb-cem! In da bi nemško kulturno kobilo takle francoski skvarjeni žrebec! s Ce je glaaba na kolodvoru za sprejem, potem vem, kakšna je etvar: pride oblaet ali denar. * Tisti, ki si je s silno težavo prihranil denar in kupil avto, pokaže z malomarno kretnjo nanj in ti reče: "Tole je moja škatlja." S tem poudarja važ-noat, a tem se baha. Tisti pa, ki ima poleg drugih bogastev seveda tudi avto in lahko vsak mesec kupi novega, tisti ti brez poudarjanja pove: "Seat-cilinderaki Merzedes-Benz." To mu je samoumevno in zato ne poudarja te "malenkosti." a Tiskovna napaka, ki ni brez soli. — "... da jo je treba o-lepšati, kakor ao olepšali okolico trgovske in šentpeterske cerkve . ; . Gre aeveda za ljubijan ako trnovsko cerkev, a napaka je zelo majhna. Točnost. — Poznam uradnika, ki je od aile točen, kar rojen za uradnika. Zmožen je pri ae-števanju velikih vsot sešteti samo enice, pa delo prekiniti in odložiti nadaljevanje na jutri, ker ao se danes uradne ure končale. Padant. — A: ... da, Shaw Je Imeniten dramatik, že njegov "Hamlet" . . . B: No no, "Hamleta" Je na pisal vendar Shakespeare. A: Pedant! "Prunkhaft". — V neki izložbi v LJubljani Je bil razstavljen k I p-portret novinarja Prunka, delo ¡rlparja Piroata. Nekdo, ki Je šel mimo in al ogledal kip: "Sehr prunkhaft." • Za naprdek. — To Je že sta-ra stvar. Zgodilo ae Je takrat, ko Je bil Svetoaar Pribičevič minister v Beogradu ni ao bili slovenski Jutrovd njegovi sa-vetnlkl. Takrat ao ministra Pribičeviča ljubljanski pajdaši lepo sprejeli in neka goepodična Je imela nanj lep nagovor. "Jutro" Je poročalo o tem govoru In citiralo, da Je rekla goapo-dična med drugim: "Bodite u- verjeni, gospod minister, da je nam naprdek in svoboda jugo-alovenskega naroda cilj, kateremu ste i Vi posvetili svoje delo." — Takole je stavec spačil "napredek" v "naprdek". Takrat je bilo Jutru seveda nerodno, danes mu ta beseda ob Pri-bičevičevem imenu najbrž ne bi bila več nerodna. Joie Kovač. Tega meogi ae vede Starorimske postave so dovoljevale ločitev zakona. Ločenci ao bili med drugimi: Ciceron, Pompej in Cezar. e Komarjeva samica lahko leže jajca šele tedaj, če se napije človeške krvi. e Aleksander Dumas je napisal 1200 knjig. e Medvedje so edini sesalci brez slepiča. Rokavski preliv so preleteli 1. 1786 prvič z balonom. •v • Na Norveškem kaznujejo slabo in nečitljivo napisane recepte z ječo do 8 mesecev. e Rekord v potapljanju ima neki Francoz, ki je brez pripomočkov ostal 6 minut in 29 štiri pe- tinke sekunde pod vodo. * # (Norvežan Ernest Nensen je pretekel progo Pariz-Moskva v dveh tednih, vsak dan 200 km. e Ciganski primas Racz Pali i-ma 48 sinov, ki so postali vsi izvrstni goslači. e Najkrajša rodbinska imena so na Francoskem. V pariškem a-dresarju dobimo n. pr. 7 družin z eno samo črko v priimku. Znan vinski trgovec se imenuje O, člani stare plemenitaške družine so "marki j i U". e V Braunauu ob Inu so postavili spomenik možu z najdaljšo brado. To Je bil mestni glavar "X8teininWrt^M Svabski "učitelj" JlUl ^erle je sestavil sledeči ko svojega SiUetn^* nega vzgojnega dek»v2 starih, dobrih časiT^ letih Je svojim učem*.1 nil 911,527 udarce^' 124,010 udarcev g in! ! udarcev na konce pr£2 716 udarcev za uše^ili ev p« Hcu, uja cev po glavi in več ¿Ti 000 drugih občutnih hai1 Tudi izhod Gospod Mrna je silno voljen s stanovanjem v ** «i. Ze prvi dan po pn^ pritoži pri gospodarju— "Ce bi bil to vedel, ne | nikoli prišel v to stanov«* lo če sedim v srednji gobi. vleče, da mi lasje frfotajo glave. Ali ne mislite ničesJ ti temu ukreniti?" i "Jaz? Ne! Toda vi bi lahks ukrenili!" ^ "Kako pravite — jBr» ^'Da-čebi si dali 1«*, s "Zakaj si prav za prlr SreČku košarico?" IPomisli, takšna preda pade predme na kolena ig 'Tu ležim v prahu pred Ema!' In malo prej sem m pobrisala!" OGLAS! V glavnem urada Jednote naj se oglasi ! OMAHNE, fant moča« star 24 let, radi deleža n\ lim očetom. Kdor čitatdji pom, naj ga opozori otfaa. | MR0ÓÍTE Si DNEVU UST PfiOSVETI * ***** 11*9*— kaavendje ae seda) iskke asreH se M prUtefe eden. dva aH tri Osne Is ene dniiine In Is enege ssáml Mrofolnl. List Preeveta stane aa vse «neko, sa Osas sli ssflssi « ITii?? mMZ£*!"i ,M U * seeemeato flJI a W!LS-Pr?U,# k prištejemo enega. dvs sit Ml «e draHM k enl asrsénlnL Torej eedaj wi vsreks. refl, ás k M drag sa Cisne 8. N. P. J. Ust Prosvets Je vsšs Isstslse is * staenv vsaki draUal nekdo, kl M rad tttsl list vsak dan. Tsrsfnto prilike, de se tndl VI aarettte na dnevnik Praevete. Ceas Me hm ta Cklcege P.....¡ Za Edraft. dišave ln 2 ta '-................1 todatk la........ i tednika la............Ml t tednike la....... S tednike to............L4I I tednike to....... Ispehdt« spod»j! hpts, prileifte potrebne veete deasrjs Ordee v pisma to ri nare&te Proevetn. Ust. M Je veše Isstolss. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro ksterl tek «snov preaehs biti ell «s se preseli proč od dniiine la bo sakteval ssm svoj list f morsl tisti člsn ls dotične droilne. ki Je tako skupno nsroim - — Proeveto, to takoj nasnanitl apravniitvn listo, to obenem doptoMŠ vsoto listu Proeveto. Ako tega ae store, tedaj mora uprsTsttf« ■ datum aa to vsoto naročnika. PBOBVETA. 8NPJ. SSB7 Se. Lawndsle Ave, Cfcksie. ft Priloiene peilljsm naretnlno aa Hat Proeveto veste I-- CL Mtvs Nsstov Ustavite tednik to gs pripiftito k mefl narotsial sd eMetft ---- Prttoea --- —mlaft....-_-star anretatk--—• TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskariko obrt spadajocajj» Tlaka vabila sa veselice (n ahode, vizitnice, *»A knjiga, koledarje, letake Itd. ▼ slovenskem, hrTat* alovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku i VODSTVO TISKARNI APELIRA NA CLA«* a N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . Vee pojasnile daje vodstvo tisksrM Cene snserne. anijsko dele prve trste Pliite po lnfsemaslje as nsstov: jS.N.P.J. PRINTER MS7-M 8» LmSb A«wt » »