PRIMORSKI DNEVNIK f® začel izhajati v Trstu 13 maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-bra 1943 v vasi Zakriž rtad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši' od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. m«ja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. . Cena 600 lir - Leto XL št. 271 (11.994) Trst, sreda, 14. novembra 1984 Nedopustne grožnje Gambassinija Republikanci niso pripravljeni popustiti pred pritiski Se vedno razhajanja v vladni večini o Visentinijevem davčnem predlogu Vsi se zavedajo, da si vlada ne more privoščiti krize ob lem vprašanju ALEKSANDER SIRK Kakšen je odnos desničarskega predstavnika Liste za Trst Gambassinija 9° Slovencev in njihovih odprtih vpregi; Predvsem do zakona o globalni zaščiti, j« verjetno že vsakomur zna-J*0-svojimi nastopi o teh vprašanjih , k že marsikdaj in marsikje »proslavil« (tudi včeraj je deželni svet azpravljal o dogodku, ki je imel med Protagonisti tudi njega; o tem piše-?"1 Pa drugem mestu); kdor ga je me| priložnost slišati, pozna tudi nje-f'°Y° lumgokrat jedko in zbadljivo rc-onko, s katero do včeraj še ni pri-‘c *ako daleč, kot na seji deželnega sveta. Med svojim posegom, pravi Douglasi strimi v sicer obširni in stvarni a/pravi o zaščiti in razvoju krajevni Jezikov in kultur, je v bistvu za-» ozd, da bi zakon o popolni zaščiti • “venske narodnostne skupnosti, v “Ukor bi bil odobren, lahko privedel 0 reakcij, ki bi v našem mestu kot Posledico imele kakšnega mrtvega. passini je torej prešel k očitnim ^“znjam, njegove besede pa niso o-in C *>.rcz odgovora v sami skupščini v njenem predsedstvu. ■ nedopustno je, da si je drznil z,, 1 take besede, ki zvenijo kot o-M /1" obujanje narodnostne mržnjc. i^Pnstno je tudi, da si jih je upal kjl 1 v takem forumu, čeprav bi e e' vredne najostrejše graje tudi na j tako zakotni manifestaciji ali ob Kaeni priložnosti. Z njimi je prak- NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOJAN BREZIGAR RIM — Kabinetni svet, ki ga je predsinočnjim predsednik vlade Cra xi sklical z namenom, da bi ugladil spor o Visentinijevem davčnem predlogu, nikakor ni opravil svoje naloge. Čeprav je namreč v prvem trenutku izgledalo, da je bil dosežen o-kvirni sporazum, kot sta skoraj zmagoslavno napovedovala podpredsednik vlade Forlani in socialdemokratski minister Romita, je mogoče iz stališč republikanske stranke ugotoviti, da tega sporazuma ni. Minister Visentin! namreč predsinočnjim ni hotel odgovarjati na vprašanja novinarjev, Spadolini pa je po koncu zasedanja kabinetnega sveta lakonično odgovoril: »Vsa vprašanja ostajajo odprta.« Prav to je naslov (čez vso stran), s katerim glasilo republikanske stranke la Voce repubblicana objavlja v sinočnji številki poročilo o seji kabinetnega sveta. Sinočnja številka je izredno ostra in izredno bogata, kar zadeva podatke; na prvi strani je kar pet naslovov (od skupnih sedem) namenjenih davčni aferi. Tako poleg članka, v katerem med drugim po udarjajo, da so samo določili razpored zapadlosti, zavračajo možnost korenitih popravkov in napovedujejo za danes sejo tajništva stranke, la Voce repubblicana objavlja uvodnik z naslovom »Za politiko gre«, v katerem v bistvu poudarjajo, da je davčni paket le sestavni del gospodarske politike za ublažitev inflacije in ga kot takega ni mogoče bistveno spreminjati, obširen članek o napovedi šti-riurne stavke v podporo Visentinije-vemu predlogu, polemiko z Zanonejem in celotno besedilo dokumenta, ki je bil sprejet 14. februarja, torej skupno z odlokom o »odvzemu« štirih točk draginjske doklade. Ta dokument, ki so ga podpisali predstavniki vseh vladnih strank, pa natančno predvideva možnost pavšalne odmere davkov nekaterim kategorijam in tudi ukrepe, ki bi preprečevali, da lahko trgovci in obrtniki razpršijo svoje dohodke na vse družinske člane in tako dejansko utajijo davčni upravi kar lepo vsoto. Tako la Voce repubblicana in vsi predstavniki republikanske stranke, ki so včeraj kjerkoli govorili, so zastopali isto stališče. To. bi bilo mogoče razumeti kot vojno napoved, oziroma kot potrditev, da Visentini ne namerava v nobenem primeru popuščati pri davčni zadevi. Sicer pa vsi soglašajo v ugotovitvi, da obstajajo velike težave. Drevi je namreč napovedan sestanek skupine ministrov (Visentini, Goria, De Michelis, Romita, Altissimo in še kdo), ki naj bi NADALJEVANJE NA 2. STRANI CRAXI V BOCNU BOČEN — Včerajšnji obisk predsednika vlade v bocenski pokrajini je nedvomno prispeval k ublažitvi napetosti tako med italijansko skupnostjo, ki se vpričo številčnega razmerja čuti zapostavljena, kot med nemško govorečim prebivalstvom, ki se počuti ogroženo v pogledu narodnostnega obstoja. Craxi se je na sedežu vladnega komisariata sešel s predsednikom pokrajinske uprave Magnagom, ki tudi predseduje stranki relativne večine Siidtiroler Volkspartei, s predstavniki političnih sil, ki na vladni ravni sestavljajo pctstrankarsko koalicijo (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI), dalje z zastopniki opozicije (KPI, MSI, Alternativna lista za drugi Južni Tirol) in manjših nemških strank PDU (neodvisni) ter Heimatbund (patriotska liga), nato pa še z boccnskim in brixenskim škofom Gargitterjem ter delegacijama sindikatov in industrijcev obeh narodnosti. Magnago je Craxija zaprosil za srečanje že pred štirimi meseci in predsednik vlade mu je zagotovil, da bocenski sestanek tega snidenja ne nadomešča, ampak bo predsednika SVP sprejel v 'Rimu pred 24. novembrom, ko se bo ta stranka zbrala na kongresu. Tako z Magnagom kot z drugimi političnimi glasniki je Craxi govoril o splošni krajevni družbenogospodarski stvarnosti, posebej pa še o odprtih vprašanjih v zvezi z izvajanjem posebnega statuta, med katerimi leži nemški skupnosti zlasti pri srcu problem dvojezičnosti na sodiščih. Nemci zagovarjajo tezo, da mora sodna oblast z nemškimi strankami rabiti nemški jezik, za kar se je opredelila tudi vladna paritetična komisija šestih, predstavniki sil pet strankarske koalicije pa so v posebni listini, ki so jo izročili Craxiju, zapisali, da bi to pomenilo poglobitev razdora med etničnima skupinama in paralizo sodnoupravnega apa rata in da je treba vprašanje prepustiti izbiri posameznika. Magnago je po sestanku s Craxi jem izrazil zadovoljstvo, zmerno zadovoljni so bili tudi zastopniki drugih strank, čeprav s tem ali onim pridržkom. Sam predsednik vlade je ob odhodu izjavil, da je treba čimprej rešiti odprta vprašanja, da bo vlada sprejela vsako pravično zahtevo nemške manjšine glede jamstev za ohranitev njene narodnost ne istovetnosti in da ga je strah edinole tistih, ki zaostrujejo razkol med skupnostima s pretiranimi metodami obrambe premoženja, ki ga nihče več ne ogroža. V nedeljo vsi v Trebče ! Trebi?* druženje vzhodnokraških vasi prireja v nedeljo zjutraj v dvoin^V y s°glasju s slovensko enotno delegacijo manifestacijo za namestitev J srenih cestnih tabel. Manifestacija bo ob 11. uri. NA 5. STRANI Aretacija Sabovih le uvod pri odkrivanju »tretje ravni« PALERMO — Tommaso Buscetta. skesani mafijski kolovodja, je bil po vsem sodeč gost Nina Salva v njegovi vib v Casteldacci od oktobra 1980 do januarja 1981, potem ko je zbežal iz Turina, kjer je bil na nadzorovani prostosti. Nudenje kritja Buscetti pa je le samo najotipljivejši dokaz povezanosti Salvovih z mafijo. Sicilska finančna mogotca sta bila še bolj neposredno vključena v mafijsko strukturo. Buscetta je kot kaže palermske sodnike seznanil s pravimi funkcijami Salvovih v mafijski nomenklaturi. Ta nenaden preokret skesanca, ki je najprej skušal kriti oba sicilska finančnika, sedaj pa jim je zapečatil usodo, je za marsikoga prava zagonetka. Nekateri trdijo, da so imeli sodniki dovolj dokazov povezanosti Buscette s Salvovimi, drugi pa so spet prepričani, da so- Salvovi v zadnjem obdobju stopili v Buscetti rivalski mafijski tabor, potem ko so bili dolga leta njegovi zavezniki. Ne glede na verodostojnost takih tez pa je nesporno dejstvo, da se je z aretacijo obeh finančnikov porušil mit nedotakljivosti »velikih kalibrov«. Komunisti in socialisti v protimafij ski parlamentarni komisiji so prepričani, da bi lahko sedaj zadali smrtni udarec vsej »tretji ravni« mafijske nomenklature. Po njihovem bi bilo dovolj preveriti, kdo je vsa ta dolga leta nudil politično kritje in vsestransko podpiral oba finančnika. Posvet petnajstih narodnih skupnosti ROVINJ — Rovinj bo prihodnji konec tedna gostil tričlanske delegacije petnajstih narodnostnih skupnosti, ki živijo v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Deveto srečanje narodnosti zamejskih dežel bo tokrat prvič pri nas; organizirata pa ga Unija Italijanov Istre in Reke skupaj z republiško konferenco SZDL Hr-vatske. Namenjeno bo obravnavi aktualne tematike, kar dvojezičnost in narodnost zagotovo je. Znanstvene o-bravnavc je bilo to jezikovno vprašanje deležno že na septembrski konferenci o dvojezičnosti v Ljubljani. Srečanje narodnosti bo v rovinjskem hotelu Eden. Začelo se bo v petek, 16. novembra, z uvodnimi besedami in se bo nadaljevalo v soboto z referati predstavnikov posameznih narodnosti, z obiskom v eni od institucij italijanske narodnosti v Rovinju ter s sprejemom skupne izjave. MIRJAM MUŽENIČ Obnovili mandat v°dstvu SAZU ščiril^nt-JANA — Na včerajšnji skup Umein dpredsednikoma in glavne-neza m Ponovno izvolili dr. Ja-ZU , "dcinskega za predsednika SA ta 'gij “ratka Krefta in dr. Rober-dožet:!'1 n* ?? Podpredsednika in dr. ka. -p Goričarja za glavnega tajništva °u-Je tretji mandat tega pred sed kadem-- 68 navzočih članov a izvnin 1Je (akademikov je sicer 78) 0 z veliko večino glasov. derni ipSal' skupščine Slovenske aka-klj ' znanosti in umetnosti so izre-v°dst tretjo zaupnico dosedanjemu Mil«n , s Predsednikom dr. Janezom diari •i lm’ kljub nastopu Josipa Vid-tev, J k*.se Je udeležil samo voli-Ponovr? • nasprotoval predlogu za za Pred ^jV0t't°v Janeza Milčinskega Na goriški pokrajini znaki politične krize O kandidaturi treh obmejnih dežel za ZOI 1992 Privlačna in plemenita pobuda GORICA — Skaljeni odnosi med strankami koalicije, ki upravlja go-riško pokrajino, posebej pa med socialisti in krščanskimi demokrati, polemike zgolj na osebni ravni, začetek resnejše upravne krize? Vprašanja, na katera so v tem trenutku možni različni odgovori. Eno pa je gotovo: polemika med goriško KD in pokrajinskim tajnikom PSI Luigi jem Blasi gem se je v zadnjih dneh še zaostrila, tako da je že slišati napovedi tu di o nekakšnem preverjanju Sinoči je o skaljenih odnosih s socialisti razpravljalo pokrajinsko vodstvo KD, ki pa je vzelo v pretres še nekatera druga vprašanja. Seja se je zavlekla pozno v noč in v tem trenutku, ko poročamo, še ni povsem znano, kakšne odločitve so bile sprejete. Vsekakor se zdi, da goriška KD ne namerava zaostrovati polemik. VIDEM — »Naša ni le privlačna in zanimiva po buda, še manj pa kratkoročna- ali daljnosežna reklamna poteza. O naši pobudi so že pisali državni listi, o njej so razpravljali na raznih forumih, kajti moč naše pobude je prav v novi ideji, ki dobiva v tem težkem obdobju za olimpijsko gibanje še večjo veljavo. Naša ideja pa je naslednja : tri obmejne dežele, Slovenija, avstrijska Koroška in Furlanija - Julijska krajina, pripadniki treh narodnostnih skupnosti, želijo prirediti zimske o limpijske igre leta 1992. Vemo, da bo naša pot izredno težka, kajti konkurenca je izredno ostra, da je pred sednik italijanskega olimpijskega odbora že potrdil kandidaturo Cortine, da je Jugoslavija letos priredila o-limpijske igre, da so bile igre tudi v Avstriji. Predstavniki treh obmejnih dežel pa odločno verjamemo v svojo pobudo, v plemenitost le te. Zato nadaljujemo po začrtani poti in če nam bo za igre leta 1992 spodletelo, bomo poskušali za naslednje,« je med drugim dejal na včerajšnjem srečanju v Vidmu s športnimi časnikarji Furlanije - Julijske krajine predsednik turistične in letoviščarske ustanove Carlo Faleschini. Pobudo so podprli vsi ostali govorniki. Predsednik US SI Re David je dejal, da je iniciativa tako privlačna in plemenita, da jo bo časnikarska organizacija podprla z vsemi silami. Deželni odbornik za šport Brancati je še pristavil, da imajo vse tri obmejne dežele že take strukture, da bi lahko zimske olimpijske igre priredili že čez štiri leta in da se bodo odločno zavzeli, da bi do uresničitve le-te tudi prišlo. Odbornik za šport avstrijske Koroške Josef Neubauer je izjavil, da gre to idejo vsekakor odločno podpreti, saj so dani vsi pogoji, da tri obmejne dežele lahko uspešno izpeljejo tudi tako prestižno manifestacijo. Slovenski predstavnik iniciativnega odbora za kandidaturo zimskih olimpijskih iger Vojtek Budinek je dejal, da je Slovenija navdušena nad to pobudo. Nenazadnje pa je dodal, da bi lahko organizacijski odbor računal na veliko pomoč, ki bi jo nudili Slovenci pri organizaciji, saj so se na ZOI v Sarajevu; še posebno izkazali. (B. Lakovič) Zveza sindikatov Jugoslavije na tridnevnem obisku v Rimu • Nedopustne NADALJEVANJE S 1. STRANI tično pokazal, kako si zamišlja sožitje med tu živečima narodnostnima skupnostima. Taki izpadi nas morajo siliti k temu, da čim bolj enotni nastopimo v obrambi naših pravic tako pri reševanju vsakdanjih problemov, kot v naporih za dosego zakona o globalni zaščiti. Osamiti je treba taka neodgovorna stališča, ki ustvarjajo vzdušje napetosti in skušajo zgraditi pravo pregrado med obema skupnostima. Potrebna je zato angažiranost vseh demokratičnih sil, saj bo samo na tak način mogoče premostiti številne težave, s katerimi se dnevno ubada naša narodnostna skupnost v svojih prizadevanjih za svoj obstoj in razvoj. RIM — Predsinočnjim je prispela na tridnevni obisk v Rim, na povabilo CGIL, delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik Dušan Bogdanov. Srečanje sodi v okvir stalnih odnosov med obema sindikalnima organizacijama, ki sta že pred leti navezali tesne vezi prijateljstva in sodelovanja. Na včerajšnjem srečanju, na katerem je delegacijo CGIL vodil Luciano Lama, sta si predstavništvi izmenjali informacije o sindikalnem stanju v obeh državah. Tako so predstavniki CGIL obrazložili razvoj zadnjih dogajanj, od februarskega spora v zvezi z o-dlokom o draginjski dokladi do zadnje skupne pobude, to je napovedi stavke v podporo Visentinijevemu davčnemu paketu, predstavniki Zveze sindikatov Jugoslavije pa so govorili predvsem o vlogi, ki jo ima ta organizacija v jugoslovanskem samoupravnem sistemu in pri izvajanju politike gospodarske stabilizacije. V okviru obiska sta na sporedu tudi srečanji jugoslovanske delegacije z drugima dvema italijanskima sindikalnima organizacijama. Tako so se gostje včeraj srečali s predstavnikom CISL Marini jem, jutri pa ju bo sprejel tajnik UIL Benvenuto. Da našnji dan pa je namenjen nadaljnjemu srečanju s CGIL, kjer bo govor predvsem o nekaterih mednarodnih vprašanjih (obe organizaciji sta se, tudi s skupnimi pobudami, v zadnjem času zelo zavzemali za problematiko miru), nato pa bo delegacija ZSJ o-biskala tovarniški svet neke velike grafične industrije, (bbr) NA PRAZNIKU CARINIKOV Milka Planinc o depozitu BEOGRAD — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc, ki je včeraj čestitala delavcem zvezne carinske uprave ob štiridesetletnici, je med drugim izjavila, da je depozit na iznos dinarjev pri odhodu v tujino odigral pozitivno vlogo pri premagovanju deviznih težav države. Zdaj pa je prišel čas, da preučijo potrebnost ali nepotrebnost tega ukrepa v prihodnje. Omejitve, kakršna je depozit so bile odraz potrebe, ne pa namere, da bi spodbudili avtarkičen razvoj, je poudarila Milka Planinc in dodala, da mora Jugoslavija ostati odprta v svet. (dd) • Razhajanja NADALJEVANJE S 1. STRANI Z beneškega kongresa vsedržavne zveze italijanskih kronistov izdelali dokončne predloge in te predloge naj bi šli Craxi, Forlani in Visentin! zagovarjat jutri dopoldne na sestanek z načelniki skupin večinskih strank v senatu, vsem pa je jasno, da izdelava predlogov ne bo lahka. Pripomniti je treba, da vsi, razen Spadolini ja, verjamejo v možnost sporazuma. To očitno kaže na popuščanje pri . ostalih strankah, medtem ko kaže, da je Visentini pripravljen pristati le na možnost priziva proti pavšalnemu odmerjanju davkov, torej dvostopenjski kontroli pred aretacijo. Sicer pa demokristjani, socialdemokrati in liberalci nimajo lahkega dela, kajti razpon med zahtevo po pravičnem obdavčenju in med potuho davčnim utajevalcem je, resnici na ljubo, zelo majhen. Prav zato predstavlja odprtje vladne krize ob tem vprašanju veliko tveganje za vsakogar in so zato včeraj številni demokristjani (s Forlani jem in Piccoli jem na čelu), socialdemokrati in liberalci izrazili prepričanje, da bo do sporazuma prišlo. V kolikor bi dosegli sporazum seveda že namigujejo na možnost, da bi Craxi zahteval glasovanje o zaupnici, da bi preprečil bolj ali manj organizirane akcije prosto-strelcev: to možnost je včeraj že nakazal minister Mammi. Pomirjevalen pa je bil socialist Martelli, ki je rekel, da je davčno vprašanje sicer težka zapreka, a jo je mogoče premostiti; da bodo težave pa je bilo jasno od vsega začetka, saj je to »prvič v 40 letih, ko vlada resno načenja vprašanje davčnih utaj«. Visentinijev davčni paket je seveda osrednja politična točka včerajšnjega dne. Včeraj je seveda zasedal parlament in tako so v senatu končno nadaljevali z razpravo o ukrepih v korist Juga, ki so jo prejšnji teden večkrat prekinili zaradi sporov v večini, v poslanski zbornici pa se je ob maloštevilni prisotnosti poslancev začela razprava o zadevi Cirillo, o kateri bodo glasovali danes popoldne. BOJAN BREZIGAR 3 WASHINGTON — Po besedah nekega ameriškega vladnega funkcionarja namerava Irak v kratkem ponovno vzpostaviti diplomatske stike z ZDA. To naj bi se zgodilo ob priliki napovedanega obiska iraškega vladnega podpredsednika Tareka Azi za v Washington- Kot znano, je Irak prekinil diplomatske odnose z zahodno velesilo za časa šestdnevne izraelsko-arabske voj ne leta 1967. Kronisti o težavah novinarskega poklica BENETKE — Prav v dneh ko se je v Benetkah vršil kongres vsedržavne zveze italijanskih kronistov, na katerem je bilo največ razprave prav o uvajanju tehnologije v časopisno-novinarsko dejavnost, je ravnatelj novega bene škega dnevnika »La Nuova Venezia« odpustil dve novinarki - praktikantki, češ da se ne znajdeta pred videoterminali. Odločen je bil odgovor novinarjev tega dnevnika. Zato ga nismo v soboto dobili v roke. Ta dnevnik izhaja komaj dva meseca, sodi v Mondadorijevo - Caracciolovo mrežo krajevnih dnevnikov, sledi že ustaljenim u spehom sorodnih dnevnikov »Il Mattino di Pa dova« in »La Tribuna di Treviso«. Politično so ti dnevniki demokratični, v krajevnem merilu povzemajo rimsko »La Repubblica«. Pa je ven dar v njihovih redakcijah počilo. Iz enostavnega razloga, ker se nista dve mladi novinarki znašli, pred videoterminalom, strojčkom bodočnosti, ki ga vsi, predvsem reklama, vsestransko hvalijo. Res je, da videoterminali izpodrivajo pisalne stroje v redakcijah časopisov vsega zahodnega sveta. Od novinarjev zahtevajo nekaj dodatnega dela, število zaposlenih v tiskarni pa se občutno zmanjša, kar je seveda v prid založniku. Podatki zadnjih let kažejo, da so si založniške hi še opomogle potem ko so uvedle novo tehnologijo. Marsikateri časopis se je prav zaradi tega ohranil pri življenju. Seveda gre za zelo veliko revolucijo, še večjo od industrijske v prejšnjem stoletju, o kateri smo toliko čuli, ko smo gulili hlače na šolskih klopeh. Res je tudi, to je bilo povedano tudi na beneškem kongresu, da brez tega ne bo šlo več naprej. Tehnična revolucija v redakcijah in tiskarnah se je že pričela, že v nekaj letih bodo redakcije vseh italijanskih dnevnikov opremljene s takimi stroji. Kdor ne bo vzdržal si bo moral poiskati drugo zaposlitev. To resnico so poudarjali številni diskutanti na beneškem kongresu, ki so istočasno ugotavljali, da si morajo novinarji zagotoviti kako drugo pravico, sicer bo v redakcijah lahko prevladala Orwellova teorija o postopnem izuničenju volje posameznika. Na kongresu v Benetkah pa niso kronisti govorili samo o novih tehnologijah. Kronisti, ki tvorijo glavnino italijanskega novinarskega razreda in katerih število se bo še povečalo, saj se iz leta v leto rojevajo novi lokalni dnevniki in tedniki, so seveda govorili o najnovejši razsodbi ka-sacijskega sodišča ter o novi delovni pogodbi, katere razprava je v sindikalnih vrstah že v teku. Seveda so bili vsi od kraja nasprotni vmešavanju sodne oblasti v njihovo delo. Ko ne bi bilo novinarjev, ki bi si upali napisati nekaj, kar ne bi bilo v uradnih spisih, ne bi prišlo do afere Watergate z odstopom ameriškega predsednika Nixona in niti ne bi v Italiji odstopil nekdanji predsednik Leone. Zaradi tega so sklenili, da bodo nadaljevali po dosedanji poti, pa čeprav so si bili soglasni, da je treba resničnost vsake vesti skrbno preveriti pred objavo, da pa je treba imeti pogum objaviti tudi to, kar ne prija političnim, gospodarskim ali sodnim mogotcem. Pa še o novi delovni pogodbi je bil govor. Delovna pogodba novinarjev zapade konec letošnjega leta. V preteklosti so bila pogajanja veliko lažja od sedanjih, kajti velika, večina novinarjev je bila zaposlena pri dnevnikih oziroma drugih periodičnih publikacijah ter državni radioteleviziji. Danes pa je realnost precej drugačna. S tiskanimi sredstvi množičnega obveščanja se ukvarja le še šestdeset odstotkov novinarjev. Posebnost tvorijo novinarji državne radiotelevizije, v posebnem položaju so tisti, ki se ukvarjajo z novinarsko dejavnostjo pri zasebnih radijskih oziroma televizijskih postajah, četrto komponento tvorijo novinarji v tiskovnih uradih javnih oziroma zasebnih ustanov ter tvrdk. Nova delovna pogodba ne bo najbrž enaka za vse. Tudi o tem je bil velik govor, tudi o tem bo še veliko razprave. Vsekakor je važna ena ugotovitev. Sodobna tehnologija prihaja z vso silo na področje tiskane besede. Treba bo veliko novega znanja, nove prizadevnosti, mnogo več truda. Moto beneškega kongresa »Vstop v leto 2.000« je že pred durmi, ponekod je že sestavni del realnosti. MARKO WALTRITSCH Napetost v Nikaragvi Nikaragovska vedska se pripravlja na obrambo pred domnevno ameriško agresijo. V Managui je razmeščenih nič koliko tankov T55 sovjetske izdelave (AP) 27. in 28. t. m. proti Pinochetovemu režimu Nov protest čilske opozicije SANTIAGO DE CHILE — Čilska opozicija je za 27. in 28. november napovedala nov dvodneven javen protest proti Pinochetovi fašistični hunti, ki je prejšnji teden oklicala obsedno stanje v vsej državi. Udeležili se ga bodo predstavniki vseh političnih strank in sindikalnih organizacij, ki nasprotujejo re žimu. Opozicija hoče s tem dokazati, da njenega glasu ne more utišati nobena še tako huda represija. Univerzitetni študentje v glavnem in drugih šestih mestih Čila se včeraj niso potiuli na lekcije pravtako iz protesta proti izrednemu stanju in proti aretaciji številnih njihovih vrstnikov med spopadi s policijo v zadnjih dneh; Sinoči je prebivalstvo Santiaga uprizorilo bučno demonstracijo proti vojaški diktaturi kar na domovih s tem, da je tolklo po loncih. Zunanji ministri EGS so včeraj odobrili resolucijo, ki ostro graja odpravo človekovih svoboščin v Čilu in poziva k dialogu med režimom in opozicijo kot edinemu sredstvu za zgladitev poti postopni uvedbi pluralističnega demokratičnega sistema. Francoski sindikat CGT in italijanska zveza CGIL - CISL - UIL sta - zahtevala od pariške in rimske vlade pritisk na Pinocheta, da povrne prostost aretiranim sindikalistom. Oglasil se je tudi šef ameriške diplomacije Shultz, ki je represijo čilskega režima označil kot žalosten dogodek, ki je vznevolj» ZDA. Zlorabljanje beograjskega procesa proti skupini šestih izobražencev BEOGRAD — Stalni dopisnik zahodnonemške agencija DPA v Beogradu se je pred dnevi na zveznem sekretariatu za informacije opravičil, ker je poslal agenciji neresnično informacijo, češ da so jugoslovanske oblasti prepovedale Petri Kelly, poslanki Bundestaga, sicer pa funkcionarki »zelenih«, bivanje v Jugoslaviji. Ta vest sploh ne bi vzbudila zanimanja, če ne bi bila povezana s sojenjem skupini ljudi, šesteri ci, ki je obtožena združevanja zaradi sovražne dejavnosti. Ozadje tega sodnega procesa je znano. Na zatožni klopi so 38-letni študent Vladimir Mijanovič, 55-letni Miodrag Milič, brez stalne zaposlitve, 35-letni Dragomir Olujič, politolog, 23letni Gordan Jovanovič, študent, 36-letni Pavlisko Imsirovič, študent, in 37 letni Milan Nikolič, sociolog, vsi iz Beograda. Med obtoženci so trije študentje, ki niso končali študija, trije med obtoženimi pa so se že prej morali zagovarjati zaradi sovražne propagande in združevanja proti ljudstvu in državi. Sodni proces je v Jugoslaviji in v tujini prebudil izredno zanimanje. Ve se namreč, da je povezan s »skupino 28«. Letos spomladi je nam reč policija v Beogradu aretirala večje število ljudi, med njimi tudi Milovana Djilasa, ker je sumila, da so se shajali v zasebnem stanovanju zaradi sovražne dejavnosti. Nato je bil iz te skupine obsojen Vojislav Šešelj, razen treh pa so bili vsi izpuščeni. Med tem je med zasliševanjem, a na svobodi, zaradi pomirjeval umrl Radovan Radovič, eden od članov skupine. Iz celotne skupine, ki so jih zalotili pri shodu, pa je okrožno javno tožilstvo v Beogradu v avgustu objavilo sporočilo o obtožbi imenovane šesterice. Že takrat je bilo sporočeno, da so si prizadevali za protiustavno spremembo družbenopolitičnega sistema in obstoječih organov oblasti, da so zlonamerno prikazovali razmere v Jugo- slaviji, da so napadali pridobitve narodnoosvobodilne borbe, imeli so tudi razne inkriminirane knjige in spise, med njimi emigrantske, nadalje fotokopijo teksta RAF — koncept mestne gverile in podobno. Med drugim je v enem od svojih tekstov Miodrag Milič trdil, da predstavlja leto 1948 (kakor se ve, takrat Jugosla vija ni podlegla Stalinovim pritiskom) za Jugoslavijo poraz. To povezuje z »restalinizmom« v Jugoslaviji in podobno. Šesterica obtoženih se brani na svobodi, saj so jih 3. julija izpustili iz pripora. Kaj bo ugotovilo sodišče in kaj bo ukrenilo, je pač njegova avtonomna pravica in dolžnost. Vsaj tako bi moralo biti. Vendar pa je ta proces že pred začetkom sojenja, zlasti pa zdaj, ko traja, vzrok za mnogovrstne odmeve v Jugoslaviji, še posebej pa v tujem tisku. V Jugoslaviji je bilo nekaj javnih posegov proti tej vrsti procesov, in sicer zlasti iz intelektualnih krogov, ki so se zavzeli za obrambo človekovih svoboščin in pravic. Med politiki je javno nastopil proti sojenjem Mitja Ribičič, ki je dejal, da se je treba boriti proti knjigi s knjigo in da ni za represijo proti ljudem, ki so tako ali drugače izrazili svoje mnenje. Nekateri znani teoretiki v tej zvezi navajajo tudi Edvarda Kardelja in njegovo stališče: »Če hočemo, da se bo naš sistem samoupravne demokracije razvijal hitreje, potem se morajo idejne in politične sile socialistične družbe bojevati proti sovražnikom socializma in socialističnega samoupravljanja predvsem s sredstvi političnega razkrinkavanja in omejevanja teh sil. Sredstva državne prisile oziroma represivne ukrepe moramo uporabljati samo takrat, kadar je to zares nujno s stališča obrambe socialističnega in samoupravnega družbenega re da«. Ta sodni proces in podobne težnje marsikateri intelektualni krogi povezujejo z naraščajočo birokratsko samovoljo in z »restalinizirajo-čimi« tendencami v jugoslovanskem družbenopolitičnem razvoju. Precej živahna in razkična so tudi mnenja o tem, ali ne bi bilo treba razmišljati o nekaterih spremembah v kazenskem pravu, in sicer v tem smislu, da bi moralo u strežno zakonsko besedilo zlasti zastran človekovih svoboščin in pravic natančno določiti meje med dovoljenim in prepovedanim. Še posebej, ko gre za verbalne delikte — za to, kar ljudje kritično mislijo, napišejo in izrečejo a ne storijo. V nejugoslovanskem tisku pišejo marsikaj — da gre za največji politični proces po Titovi smrti, da je to sojenje intelektualcem in svobodnim »letečim« univerzam, da bo sodba test za svobodo govora v eni od »najliberalnejših komunističnih držav«, da ni opredeljeno, kdaj gre za politično razpravo in kdaj za kovanje zarote itd., vendar pa je poplava odmevov na so- jenje izrazito negativna. Vsi svetovni časnik sojenje napadajo, še več, izrazito so se postavili v obrambo obtoženih, ne da bi podrobne] analizirali vsebino obtožnice ali da bi sojen) postavljali v širši kontekst dosedanje družbene’ gospodarske in politične krize v Jugoslavi) ■ Napadi posameznih novinarjev na sojenje so ' stri (sojenje spremlja 30 akreditiranih tujih a Pisnikov), tako da jugoslovanske oblasti opozoir jajo na nenačelen pritisk na sodišče in vmes vanje v notranje zadeve Jugoslavije. Očitno 1 ’ piše na primer beograjski NIN, da se sojen) izkorišča za doseganje političnih ciljev, ki želeli drugačne tokove družbenega razvoja v •> goslaviji. N u V določeni meri so to pokazale tudi igre u toženih na sojenju. Menjali so si branilce °z, roma zagovornike, zahtevali so spremembo so nika in tožilcev, niso bili zadovoljni s porota ki, terjali so večjo sodno dvorano in si izri' Ijali proceduralne izzive, pripravljali PosejJe. tekste za zbrane tuje dopisnike in podobno. N katere obtožene je moral sodnik celo opozori • naj se dostojno vedejo, zaradi formalnopravn zapletov pa so sojenje celo že dvakrat preloz • Sojenje se potemtakem večstransko z*° Ija. 'žaradi velikanskega zanimanja svetovneB tiska in njihovega pritiska na sodišče se cu jo obtoženi močnejši, kar dokazujejo pri * v kem zaslišanju. Tako dajejo prav tistim, ki skupini 28 in njenem delovanju vidijo nike jugoslovanskemu samoupravnemu sistem • take torej, ki vidijo svoje zaveznike zuna) goslavije. V tej igri pa bo vsak dan manj F7^ štora za mnenja tistih, ki so prepričani, da ^ lahko preudaren razplet sojenja pripomogli poglabljanju demokratičnih procesov, h kr tvi samoupravnih sil v Jugoslaviji. Ne pa< .g bi opogumil pristaše trde roke in birokra; • samovlade. IVAN MIR1 Seja izvršnega odbora SKGZ Za dvojezične table enotno in odločno TRST, GORkCA, ČEDAD — Izvršni cvdbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je v ponedeljek predvsem razpravljal o enotni akciji za postavitev dvojezičnih tabej v Trebčah in o enotni manifestaciji, kar bo prihodnjo nedeljo. Bilo je več sestankov enotne slovenske delegacije na zelo odločno in enotno pobudo zainteresiranih domačinov iz vasi Vzhodnega tržaškega Krasa. Raz|>o!oženje ljudi je odločno in borbeno, čeprav so se priprave in razgovori v zvezi s postavljanjem dvojezičnih napisov in akcije za uveljavljanje naših pravic zavlekle za dva meseca. Izvršni odbor je podčrtal važnost enotne in odločne pobude, ki naj zajame poleg Slovencev tržaške tudi Slovence goriške in videmske pokrajine. Treba je na primeren način obvestiti o zahtevah in o manifestaciji tudi italijansko javnost. Izvršni odlM>r je nato razpravljal o pripravah proslave tridesete obletnice ustanovitve SKGZ in o zasedanju glavnega odbora, ki bo pred koncem leta in na katerem bo tajnik Duško Udovič poročal o dosedaj opravljenem delu organizacije. Izvršni odbor je iskreno čestital Športnemu združenju Bor ob njegovi petindvajseti obletnici uspešnega dela za športno in vsestransko uveljavljanje Slovencev v središču Trsta, zaradi česar so prizadevanja požrtvovalnih športnikov, odbornikov in drugih sodelavcev društva še zlasti važna in pomembna za vse Slovence v Italiji. Odbor je čestital mladinski reviji Galeb, ki bo prihodnjo soboto v Gorici svečano proslavila trideseto obletnico obstoja in poudaril njen izredni pomen za vzgojo in utrjevanje ljubezni do slovenskega jezika slovenskih otrok v zamejstvu. Dežela pripravlja proračun za leto 1986 Posveti s krajevnimi ustanovami Z njimi sta se sestala Biasutti in Zanjagnini TRST — Dežela nadaljuje posvete s predstavniki posameznih kategorij, ki jih zanima sestava prihodnjega deželnega proračuna. Tako sta se deželni predsednik in podpredsednik Biasutti in Zanfagnini včeraj o tem vpra šanju pogovarjala s predstavniki krajevnih ustanov, ali drugače, s predstavniki organizacij občinskih in pokrajinskih uprav in gorskih skupnosti. Predsednik Biasutti se je uvodoma nanašal na svoje v programskem govoru izrečene besede o vlogi krajevnih ustanov in pristavil, da je na izvajanje te vloge potrebno počakati, dokler ne sprejmejo pooblastil, ki bodo opredelila njihovo vlogo. Seveda pa je ta pooblastila potrebno uglasiti s celotno politiko decentralizacije. Potem ko sta deželna predstavnika omenila obljubo, da bodo spremenili člen 54 deželnega statuta, ki govori o posebnih prispevkih v korist krajevnih ustanov, sta Biasutti in Zanfagnini napovedala za proračun v letu 1986 povečanje finančnih prispevkov krajevnim ustanovam. S tem v zvezi sta omenila tudi potrebo, da gorske skupnosti prevzemajo večje odgovornosti pri načrtovanju uporabe deželnega denarja. Predstavniki krajevnih ustanov so ob koncu izjavili, da je potrebno nadaljevati z decentralizacijo in izvajati ioločila posebnega statuta avtonomne dežele. V Budvi posvet o varstvu Jadrana TITOGRAD — V Budvi bo v dneh 16. in 17. novembra tretja konferenca o zaščiti Jadranskega morja. Poglavitna tema posveta bo turizem in • zaščita človekovega okolja ob Jadranu. Znanstveniki, družbenopolitični, kulturni in drugi javni delavci bodo razpravljali o zakonski zaščiti celotnega področja. Goriška SSk obišče Ajdovščino AJDOVŠČINA — Koordinacijski odbor za mednarodne odnose in stike z zamejci, ki deluje pri medobčinskem svetu SZDL severnoprimorskih občin je v skladu z letošnjim programom sodelovanja in stikov z organizacijami Slovencev v goriški pokrajini pripravil program enodnevnega obiska delega cije pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti za goriško pokrajino. Program obiska v petek, 16. novembra, bo v celoti potekal v občini Ajdovščina. Člani obeh delegacij se bodo pogovorili o aktualnih družbenoekonomskih in političnih razmerah v štirih severnoprimorskih občinah in zamejstvu, ogledali si bodo nekatere delovne organizacije in kulturnozgodovinske znamenitosti v občini Ajdovščina ter se dogovorili o možnostih nadaljnjega sodelovanja. SILVO KOVAČ Kdo bo ščitil trbiški gozd? TRBIŽ — Trbiški gozd, zeleno zavetje številnih živalskih vrst, je v zadnjem času spet postal predmet zaskrbljenih razprav v krogih krajevne sekcije Svetovnega sklada za zaščito narave (WWF). Odkar je ustavno sodišče zavrnilo medministrski odlok o zaščiti trbiškega gozda — naravnega Parka, je usoda temno zelenih pobočij Kanalske doline postal speti vprašljiva. športne in turistične naložbe se v lem predelu množe kot za stavo, ■ovcem pa se spet odstira doslej zabranjena pot v kraljestvo divjačine, ki kljub temu, da ostaja trbiški gozd državna last, je deželna sekcija WWF< Predlagala ustanovitev upravno - nadzornega organa, ki naj bi zaživel po Predhodnem dogovoru med vlado in deželno upravo in končno očuval gozdove m življenje v njih. V trbiških gozdovih so pred nekaj leti našteli kakih tisoč jelenov, nU(h dve Guttusovi deli. Šef jugoslovanske diplomacije je ob tej turn^n0S^ izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi velikega umetnika ter kul Juan*1° — političnega delavca, čigar dela so poznana in cenjena v vsej‘ kultu -'ii' VelePoslanik Skataretiko je tudi izrazil upanje, da se bodo tudi 90s r*fl odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ki sedaj zaostajajo za odnosi na Podarskem in političnem področju, v bodoče lahko znatno okrepili. vijnt:6^0 Guttuso je soglašal s potrebo, da bi bilo treba intenzivneje raz-skeal ^udarne odnose med Italijo in Jugoslavijo, izhajajoč tudi iz vsestran-P°uda -fsnega sodelovanja med državama. Ob tem pa je italijanski umetnik čedal' *\se žal v svetu manjša komunikativnost med ljudmi ter da je spozn6 mani tokih manifestacij, ki bi resnično doprinesle k medsebojnemu je «E*, in zbliževanju narodov in njihovih kultur. Ob koncu srečanja liian,^"* Skataretiko povabil Guttusa, naj obišče Jugoslavijo in ita Kl urnetnik je vabilo z velikim veseljem sprejel. BOJAN BREZIGAR Salon pohištva Meblo med najlepšimi v Liberiji *^eblo^X^ — Na predlog Industrije pohištva in notranje opreme priznan^ G°rici je izvršni odbor Gospodarske zbornice Slovenije podelil Atil r *°rnice trem kupcem pohištva Meblo iz dežel v razvoju. Podjetje P^jeloSTORES, v Združenih arabskih emiratih ga je kuper.0 Za-',r* letno sodelovanje. Omenjena tvrdka je največji Meblov posamezni arnk!:,.rgl vzmetnic na tujem trgu. ABDULL HUSAIN & SONS v Združenih 1 emiratih je prej je odprt salon, v arabskih . nTuuc na tujem trgu. Al Citabili crtllratih je prejela priznanje za več kot 10-letno sodelovanje. V Abu Van kv °dprt salon, v katerem z velikih uspehom prodajajo vso stano-njsk<* »premo Mebla. za več^1131^6 3e - Liberian International Trading Corporation prejel njeno rx»H>V^et'r10 sodelovanje. V glavnem Liberije, Monrovii ima ome-POdjetje salon z imenom Mebla, ki ie urejen na evropski ravni. Dvojni jubilej Valerija Jakomina 70-letnica rojstva in 50-letnica članstva v partiji KOPER — Sedemdesetletnico rojstva je slavil Valerij Jakomin, predvojni komunist, partizan in družbeni politični delavec. Hkrati se mu je letos izteklo petdeset let partijskega članstva. Ob dvojnem jubileju smo ga obiskali na njegovem domu v Cežarjih pri Kopru in ob kozarcu re-foška malo pokramljali o njegovi življenjski poti in tudi o današnji časih. Naše bralce bo nedvomno zanimalo, kako je bilo takrat s sprejemom v partijo? Moram takoj povedati, da se je bilo treba kar dobro prekaliti, preden so te sprejeli. Prva stopnica so bile mladinske akcije proti fašizmu in tega je bilo kar precej po istr skih vaseh. Med drugim se sporni n jam demonstracij v Kopru leta 1932 proti povečanju davkov, dejansko pa smo demonstrirali proti fašizmu, saj smo vedeli, da Mussolini potrebuje zmeraj več denarja za oboroževanje. Kmalu zatem so me aretirali in obsodili na tri leta konfinacije, ki sem jih preživel v kraju Ventotene. Tu so me tudi sprejeli v KP Italije, seveda so me prej še dobra dva meseca preizkušali. Tvoja nadaljnja pot je bila najbrž precej podobna usodam drugih primorskih protifašističnih borcev? Da, vsekakor. Tu so bile gladovne stavke in druge oblika odpora v zaporih in konfinacijah; potem posebni bataljoni in končno pobegi iz vojske in vključevanje v partizanske enote. Naprej sem delal kot terenski delavec, potem sem bil četni po litkomisar v Istrskem odredu, nazad nje pa še v Komandi mesta Koper. Verjetno je bilo kar precej nevarnih trenutkov, ki se jih še danes dobro spominjaš? Vsak, ki se je boril kot partizan ali kot terenski aktivist, bi lahko opisal na desetine primerov, ko je bilo njegovo življenje na nitki. Meni je bilo najhuje 9. februarja 1945, ko so nas nemški vojaki in fašisti koprske postojanke obkolili v bunkerju pri Herpeljcu. Okrog petsto jih je bilo, nas v bunkerju pa le šest pod vodstvom Franca Planinca Frenka. Devet ur smo se borili in sovražnik ni uspel niti, ko je zažgal ogenj in nam je gost dim silil v oči. Šele ko so z močnim eksplozivom porušili bunker, je Frank uka zal uničiti arhiv in orožje, nam pa svetoval, da se posamično prebijemo skozi obroč. Žal ni bilo pomoči. Frenk je takoj padel, ostalih pet pa so fašisti zajeli. Ko so nas peljali skozi Vanganelsko dolino proti Kopru, sem vedel, da za nas ne bo milosti in da bo treba tvegati. V nekem trenutku sem skočil iz vrste in pobegnil. Kot pobesneli so fašisti streljali za menoj, vendar me k sre či niso zadeli. Druge štiri tovariše so pobili v tržaški Rižarni. Po osvoboditvi si še dobrih petnajst let opravljal odgovorne druž-heno-politične in druge’ funkcije, od leta 1962 pa si v pokoju. Največ izkušenj si si nabral z delom na vasi, zato me tudi zanima, kako gledaš na današnje stanje v kmetijstvu? Bilo je nekaj napak, predvsem pa da nismo mladino navduševali za to pomembno področje. Če hočemo, da se bo kmetijstvo uspešneje razvijalo, bomo morali marsikaj korenito spremeniti. Prevelike obdavčitve ne vzpodbujajo proizvajalca, potem pa je tu še predrage kmetijska mehanizacija in umetna gnojila. K vsemu temu je treba dodati še neurejeno tržišče z ogromnimi razlikami med odkupnimi in prodajnimi cenami. Za ureditev vseh teh problemov bo potrebna koordinirana družbena akcija. Valerij Jakomin se pri svojih sedemdesetih letih še zmeraj ukvarja s kmetijstvom in s ponosom pokaže svoje paradižnike in druge pridelke, aktiven pa je tudi v družbenem političnem življenju. Ob dvojnem jubileju je prejel čestike številnih prijateljev in znancev in tudi družbenih političnih delavcev, med njimi Sergeja Kraigherja in Lidije Šent-jurc. Želimo mu še na mnoga leta! L. O. Biasulli sprejel Draga Mirošiča SKRB ZA UTRDITEV VEZI MED OBMEJNIMI DEŽELAMI Novi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj zjutraj uradno sprejel generalnega konzula SFRJ Draga Mirošiča. Biasutti in Mi-rošič sta v razgovoru podčrtala pomen razvijanja vsestranskega in vzajemno koristnega sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in jugoslovanskimi socialističnimi republikami, zlasti s Slovenijo in s Hrvatsko, tako na področju gospodarstva in kulture kot tudi na ostalih področjih, zlasti pa v okviru/ delovne skupnosti Alpe - Jadran. V razgovoru je tekla beseda tudi o aktualnih vprašanjih slovenske nrf rodnostne skupnosti v Italiji, pri čemer je predsednik Biasutti zagotovil Mi-rošiču interes dežele, da pride čimprej do sprejetja zakona za globalno zaščito Slovencev. Biasutti in Mirošič sta govorila tudi o bližnjih konkretnih stikih med deželno vlado Furlanije - Julijske krajine ter med izvršnima svetoma SR Slovenije in SR Hrvatske. Na sliki: pogovor med predsednikom Biasuttijem (levo) in gen. konzulom Mirošičem. Velika nevarnost pred gozdnimi požari terja veliko previdnost V deželnem Uradnem vestniku je objavljen odlok predsednika deželnega odbora, s katerim se razglaša, da med 1. novembrom in 30. aprilom 1985 obstaja velika nevarnost za gozdne požare na celotnem teritoriju Furlanije Julijske krajine. Odlok predsednika deželnega odbora se opira na deželna zakona 8/77 in 22/82, ki navajata določila za obrambo gozdov pred požari. V tem obdobju in na področjih, ki jih določa deželni načrt za obrambo gozdov pred požari (zajema zelene površine in ostala področja, kjer obstaja nevarnost požarov) je zato strogo prepovedano metati na tla še prižgane vžigalice ali ogorke cigaret, razstreljevati mine, voziti z motornimi vozili po travnatih in gozdnih površinah, ki so navedene v omenjenem načrtu. 'Obenem je prepovedano voziti z motornimi vozili po stezah ter poljskih in gozdnih poteh: ta prepoved ne velja za tiste, ki se teh stez ali poti poslužujejo službeno ali dolžnostno, ali pa imajo posebna dovoljenja, ki jih je izdalo okrajno gozdarsko nadzorništvo. Poleg tega je na teh področjih prepovedana tudi vsakršna druga dejavnost, ki bi lahko povzročila takojšnjo ali posredno nevarnost požarov. Jasno je, da bodo kršilci kaznovani po predpisih, ki jih predvideva zakon (7/88). Kolikšno škodo so v lanskem letu povzročili požari na celotni gozdni površini (172.807 hektarov) Furlanije-Julijske krajine, zgovorno priča podatek, ki ga je v prejšnjih dneh posredoval deželni operativni center (GOR) za boj proti gozdnim požarom: zabeležil je skupno 272 požarov, ki so uničili 2.070 hektarov gozda in povzročili 1.414 milijonov lir škode; v teku letošnjega leta pa jih je zabeležil že 236, ki so uničili 3.378 hektarov gozda in prvih ocenah povzročili o-krog 3 milijarde in 350 milijonov lir škode. V primerjavi z lanskim letom smo torej letos doslej zabeležili nižje število požarov, ki pa so uničili večjo gozdno površino in seveda povzročili tudi večjo škodo. Potrebna je zato velika previdnost, ker je nevarnost požarov velika, svoj višek pa bo dosegla od meseca februarja do aprila. Vsekakor velja ponovno podčrtati, da je prav v teh dneh začela ponovno delovati 24 ur na dan deželna protipožarna služba ; kdor potrebuje njeno pomoč mora zavrteti telefonsko številko 212-020; poklicati jo je mogoče iz kateregakoli kraja dežele Furlanije-Julijske krajine brez dodatne karakteristične številke. Poziv je namenjen vsakomur (predvsem nedeljskim in drugim izletnikom), saj je povsem jasno, da bo le s hitrim posegom mogoče delno zmanjšati že itak veliko škodo, ki jo vsako leto povzročajo gozdni požari. Poli (KPI) o obračunu ACEGA za leto 1983 V svojem posegu v razpravi o obračunu ACEGA 1983 je svetovalec Ugo Poli, pokrajinski tajnik KPI, med drugim ugotavljal, da bi ustanova lahko imela mnogo višji dobiček, kot ga je sicer zabeležila, če ga ne bi v tako veliki meri pogojevala finančna bremena, ki presegajo pet milijard lir, od katerih je bila ena milijarda in 270 milijonov lir izplačanih tržaški občini za dotacije, ki jih je ACEGA prejel v teku zadnjih let. Zelo hudo pa je, je še dodal Poli, da je uravnavanje proračuna za leto 1983, ki ga je odobrila upravna komisija v začetku oktobra, razkrilo za dvanajst milijard lir pasivnih ostankov, kar potrjuje velike razlike med proračuni in obračuni ACEGA. NSfativen glas KPI do tega obračuna, je zaključil Poli, je bil oddan dosledno s celotno opozicijo, ki jo je stranka izvajala od leta 1978 v zvezi s petletnim načrtom o uravnovešenju ustanove, ki močno penalizira dohodke družin kakor tudi produktivne stroške. Zaključuje se vpisovanje v tečaje slovenščine Dragoceno delo Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika pismo uredništvu l)r. Ilarcj o rahi slovenščine na Pokrajini Zadeva slovenskih dopisov tržaški pokrajinski upravi, o kateri je Primorski dnevnik večkrat obširno poročal, je tako pomembna, da se mi zdi nujno ponovno poudariti nekaj misli, ki sem jih strnjeno navedel že v tiskovnem poročilu, ki ste ga objavili dne 8. novembra. Ne bi rad po temiziral, vendar me celotna zadeva (moje sporočilo, pismo predsednika prof. Marchia in Vaš komentar) sili k temu, da se vrnem k stvari. Primorski dnevnik je od 3. novembra dalje z velikim poudarkom objavljal in komentiral vest, po kateri naj bi pokrajinska uprava, v kateri sem kot zastopnik Slovenske skupnosti kot odbornik za kulturo, odslej od klanjala dopise v slovenskem jeziku. To bi bil vsekakor velik korak nazaj. Kot izhaja tudi iz pisma pokrajinskega odbora. To bistveno točko sem ustno poudaril urednikoma PD pred Vašim prvim člankom in po njem: pokrajinski odbor ni nikoli sprejel takega sklepa in ni nikoli ukinil že u-stvarjene prakse o sprejemanju do pisov v slovenščini. To sem pojasnil tudi na seji načelnikov skupin 5. novembra, kar je nato potrdil tudi predsednik Marchio. To je tudi zapisano v pismu, ki \7am ga je pokrajinski predsednik poslal in ste ga objavili skupaj z mojim. Upam, da je s tem zadeva dovolj pojasnjena. Z odličnim spoštovanjem! Zorko tiare) S kratkim obvestilom smo naše či-tatelje že opozorili na začetek letošnjega delovanja Italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture, ki ima svoj sedež v Ul. Vaidiri vo 30 in ki bo v prihodnjih dneh zaključila vpisovanje v tečaje slovenščine. Le-ti naj bi se, po predvidevanjih začeli še v tem mesecu. Pred dnevi je omenjena ustanova razdelila med prebivalstvom po obsegu skromno brošuro, ki pa le daje pregled nad njeno dejavnostjo, ki se v Trstu odvija že od leta 1970 dalje in ki zajema no le tečaje iz slovenščine, temveč tudi druge iniciative, ki nudijo možnost tečajnikom italijanske narod nosti, da se spoznajo s slovensko kulturo, da si lahko s posebnimi popusti ogledajo razne prireditve (predstave Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in koncertne Glasbene matice), da si ogledajo razne slikarske in druge razstave, da lahko pod ugodnimi pogoji preživijo krajše počitnice v Sloveniji, kjer lahko izpopolnijo svoje poznavanje slovenskega jezika, da se u-deležijo raznih izletov itd. V sklopu omenjene ustanove deluje tudi tečaj srbohrvaščine, ki poteka, tako kot tečaj iz slovenščine, po naj-modnemejših metodah učenja drugih jezikov. Tudi za ta tečaj je vpisovanje še v teku, pravtako v prostorih v Ul. Valdirivo, vsak dan od 17. do 19. ure, z izjemo sobote. Tečaji slovenščine bodo obsegali tudi lotos 60 učnih ur, ki bodo trajale po 50 minut. Lekcije bodo dvakrat tedensko v času od 15. do 21. ure, pač po dogovoru s tečajniki. V zvezi s temi tečaji, so predvideni tudi brezplačni tečaji za konverzacijo (torej za tečajnike, ki že obvladajo precej sloven ščine, pa jim je potrebna le določena praksa v govoru), kot tudi tečaji za učitelje in profesorje, ki bi želeli vključiti v svoje učne ure tudi spoznavanje slovenščine in slovenske kulture, če bi se seveda dijaki ali učenci sami za to določili. Gre torej za delovanje,• ki je v samem Trstu, kjer je del nazadnjaško u-smerjenih krogov še vedno močno zaprt do tu živečih Slovencev, izredno pomembno, tako za medsebojne spoznavanje, za boljše sporazumevanje, pa tudi za boljše poznavanje slovenskega jezika in slovenske stvarnosti med tistimi, ki sicer obvladajo slovenščino, niso pa opravili slovenskih šol in jim torej**pravilna slo veščin a dela težave. Sedež omenjene ustanove v Ul. Valdirivo 30 je torej odprt, kot smo že omenili, vsak dan od 17. do 9. ure, razen ob sobotah, (ni) • V prostorih Goethe Instituta bo jutri ob 20.30 koncert nemške kitaristke Susanne Mebes in čelista Jacopa Scal-fija. Danes predstavitev raziskave o knjižnicah Upoštevajoč bogato dediščino listin in knjig na ozemlju tržaške pokrajine in zavedajoč se težav za njeno ohranitev, valorizacijo in izkoriščanje, je pokrajinska uprava sklenila dati pobudo za raziskavo na tem področju. Poverjena je bila sekciji za Furlanijo-Julijsko krajino Vsedržavnega združenja knjižnic, ki že leta obravnava ta vprašanja, in računalniškemu centru tržaške univerze. Prvi del raziskave predvideva popis posameznih knjižnih skladov v javni in zasebni lasti na našem ozemlju: v poštev bodo v glavnem prišle občinska, ljudska, univerzitetna, tudi z raznimi svojimi oddelki, semeniška, slovenska ter šolske in knjižnice javnih in zasebnih ustanov, krožkov in združenj. Smotre raziskave in metodologijo popisa bodo odogovomi opisali na poja-snilni seji, ki jo je pokrajinski odbornik za kulturo Harej sklical za danes ob 10.30, na sedežu pokrajine, na Trgu V. Veneto 4, v sejni dvorani. V soboto pokrajinski kongres Sunia V Domu pristaniških delavcev se bo v soboto, 17. novembra, ob 9.30 pričel 3. pokrajinski kongres Združenja stanovanjskih upravičencev (SUNIA)-Uvodno poročilo bo imela članica pokrajinskega tajništva Fulvia Supancich, po razpravi pa bo zaključne misli povzela Cristina Melchiorri — članica vsedržavnega vodstva Sunia. Na kongresu bodo izvolili tudi novo pokrajinsko vodstvo in delegate za prvi deželni kongres. Volitev se lahko udeležijo vsi stanovanjski upravičenci, ki so člani Sunia. »Izvestje« za šolsko leto 1982-83 na Tržaškem Prav gotovo bo naše šolarje in njihove starše zanimala vest, da je P*aV te dni izšel v Trstu zvezek »J zve sli j srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem« in sicer za šolsko leto 1982-83. Ker je pretekla leta omenjena publikacija izhajala s precejšnjimi zamudami, je treba tokratni, skorajda pravočasni izid pozitivno oceniti in 5° tudi z zadovoljstvom pozdraviti, kot je treba omeniti tudi delež, ki ga ima1° pri njegovem izidu sam urednik prof. Robert Petaros, pa še vsi tisti s‘°' venski denarni zavodi, ki so njegov izid tudi omogočili. Vsebina tokratnega zvezka je obsežnejša kot sicer ter zajema seznam profesorjev, upravnega pomožnega osebja, učne uspehe dijakov in tudi *z. zrelostnih izpitov. Sledijo še druge zanimivosti v zvezi s šolo in podatki številu dijakov, kot tudi o njihovih učnih uspehih po posameznih šolah 1 zavodih. V njem so omenjeni tudi razni seminarji, izleti, proslave in naslovi novih šolskih knjig, ki so izšle v šolskem letu 1982-83. Prvo bo na vrsli v Gročani Združena mlekarna prireja predavanja za živinorejce V okviru svojih prizadevanj, da bi v čim večji meri izboljšal kakovost svojih proizvodov, od sira tabor do vseh ostalih mlečnih izdelkov, je u-pravni odbor Zadružne kraške mlekarne s Cola na svoji zadnji seji sklenil, da se bodo že s prihodnjim tednom začela predavanja po vaseh, na katerih bodo strokovnjaki govorili živinorejcem in jim bili na razpolago za vse nasvete, ki so povezani s proizvodnjo mleka. Upravni odbor zadružne mlekarne namreč teži k temu, da bi plačeval mleko živinorejcem, ki ga oddajajo v mlekarno, po kvaliteti, zaradi česar jim bo skušal nuditi vse pogoje. Prvi tak sestanek bo v četrtek, 22. t.m., ob 19. uri, v srenjski hiši v Gročani, namenjen pa bo seveda živinorejcem s tega predela dolinske oberine. Na njem bodo prisotni dr. Pevere, s pokrajinskega združenja rejcev iz Vidma, ki v okviru te ustanove skrbi za službo za kakovost mleka, dr. Pecoraro z združenja rejcev iz Gorice, dr. Gregorič z združenja rejcev iz Trsta, dr. Čotar, tehnik za mlečne proizvode pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) in sirar Darko Briščak. Predavanje (kot tudi ostala) bo o- premljeno s predvajanjem diapozitivov, na njih pa bo prikazan celoten proces od molžnje (in seveda tu di drugih problemov, ki so povezani z vzdrževanjem hleva) do proizvodnje končnih izdelkov. Želja upravnega odbora zadružne mlekarne pa je predvsem ta, da bi se med predavatelji in živinorejci ustvaril konkreten dialog in da bi slednji z njih odnesli vse tiste potrebne nasvete, ki bi jim nato služili za delo v hlevu. Po gročanskem bodo na vrsti še druga podobna predavanja : po dose danjem programu naj bi bila še štiri in sicer za živinorejce iz Bazovice, Gropade in s Padrič, za Repente bor, Zagradec in Repnič, za Zgonik, Kolu-drovico, Salež in Samatorco ter za Šempolaj, Slivno, Mavhinje, Praprot, Prečnik in Cerovlje. Upravni odbor mlekarne pa že sedaj zagotavlja, da se bodo podobna predavanja, vedno povezana s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, nadaljevala tudi v prihodnje, saj je njegova glavna skrb še izboljšati že itak zelo cenjeno kakovost proizvodov, s katerimi si je mlekarna že pridobila svoj prostor na sicer vedno zahtevnejšem tržišču. Potem ko je ANAS zaprl nadvoz na Trbiški cesti Prosek postaja vse bolj nevarno »prometno grlo« Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta bo posegel pri občinski upravi, da vzame v pretres in skuša v mejah svojih možnosti rešiti vprašanje prometa skozi Prosek, ki postaja iz dneva v dan vse bolj kočljivo. Po začetku gradbenih del na državni cesti št. 202 in po zaprtju nadvoza pokrajinske ceste Sesljan -Opčine v bližini nogometnega igrišča »na Rouni« je Prosek postal pravo »prometno grlo«, kar terja poseg in nekatere nujne ukrepe pristojnih organov, v prvi vrsti tržaške občinske uprave. Zaradi nevarnosti vožnje po Trbiški cesti se namreč mnogi avto mohilisti (ponoči tudi šoferji tovornjakov), ki potujejo v Trst ali v Jugoslavijo raje odločijo za pokrajinsko cesto skozi Sesljan, Križ in Opčine, ld pelje prav sredi Proseka. Prav tu pride ob nedeljah in prazni kih do največjih zastojev in pred križiščem za Furlansko cesto in za mesto tudi do dolgih kolon, ki dejansko ohromijo promet. Zahodnokraški rajonski svet bo zato zaprosil občino, da ob prometnih konicah okrepi občinsko redarsko službo na Proseku in da hkrati prouči možnost za postavitev semaforja na omenjenem križišču. Predsednik Štoka bo tudi posredoval županu Richettiju zaskrbljenost prebivalstva zaradi nevarnosti nove ga cestnega odcepa na državni cesti št. 202 v bližini Proseka, kjer je že prišlo do nesreč, ena od katerih je terjala tudi smrtno žrtev. Ob vsem tem občina ne sme stati križem rok, ampak mora sprejeti stvarne ukrepe, da se položaj po gradnji avtocc ste ne bo še poslabšal, saj obstaja nevarnost, da bo moral Prosek v bo dočnosti »prenašati« ves promet iz mesta na Kras. Danes v Miljah seja občinskega sveta Danes ob 19. uri se bo sestal milj-ski občinski svet. Zelo obsežen dnevni red vsebuje vrsto upravnih vprašanj, pa tudi odgovore župana in odbora na razna svetovalska vprašanja. Predvidena je tudi razprava in glasovanje o treh resolucijah, ki zadevajo načrt ACT za novo prometno omrežje, proces spreminjanja odpadkov v petrolej in referenduma o nameravani namestitvi premogovne termocentrale pri Orehu. ACLI za solidarnost s Čilom Ob izjemnem stanju, ki ga je oklical v Čilu general Pinochet, izraza tržaško krščansko združenje ACLI veliko zaskrbljenost nad usodo štev» nih čilskih demokratov in poziva P0-litične, sindikalne in družbene silaki so leta 1973 ustanovile v Trst združenje Italija - Čile, k okrepitv vseh solidarnostnih in konkretnih bud v korist vseh, ki se v Čilu borijo za demokracijo in svobodo. V svojem tiskovnem sporočilu AGL nadalje izraža stališče, da je »aSa mesto, z mednarodnimi pobudami n področju tehnološke raziskave in sp0 cifično posredovalno vlogo med raz ličnimi narodi, v prvi vrsti pokhc j no, da sproži solidarnostne akcije vsemi, ki se na svetu borijo proti v jaškim diktaturam. • Prejšnje dni so se predstavniki sin dikalne zveze CGIL-CISL-UIL za pre voze srečali s tržaškim odbornike za prevoze Traunerjem, da bi m predložili sklop zahtev v zvezi s trž škim prometom. Trauner je P^35^! da je za ta vprašanja pristojna P^ sebna tehnična komisija, ki jo stavljajo predstavniki tržaške obe in mestnega prevoznega podjetja A ^ Na srečanju so se zato domenili, se bo komisija, ob prisotnosti sim kalnih sil, sestala na pobudo tržas občine v soboto, 24. novembra. * Sami bomo simbolično postavili dvojezične cestne table Nedeljska protestna manifestacija v Trebčah proti poskusu oženja naših narodnostnih pravic Dijaki med včerajšnjim zborovanjem na trgovski V nedeljo zjutraj bomo v Trebčah s simbolično postavitvijo cestnih tabel z italijanskim in s slovenskim •ntenom vasi in z manifestacijo za Danes zvečer srečanje v Križu 0 pomenu in ciljih nedeljskega shoda v Trebčah bo tekla beseda na drevišnjem informativnem sestanku v mali dvorani Doma Alberta Sirka v Križu. Na srečanje, •d se bo začelo ob 20.30 so vabljeni predsedniki oziroma predstavniki vseh kulturnih in športnih društev, političnih strank in vseh drugih organizacij, ki delujejo na zahodnem Krasu (Križ, Prosek in Kontovel) ter v repen-tabrski, zgrni iški in v dcvinsko-nabrežinski občini. Vabljeni so tudi izvoljeni občinski predstavniki, rajonski svetovalci in mladina. Podobna sestanka bosta jutri zvečer pri Domju in v Gregorčičevi dvorani. V Domu Antona Ukmarja pri Domju sc bodo zbrali predstavniki društev in organizacij iz dolinske in iz miljske nbčine, v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 22) pa predstavniki mestnih in predmestnih športnih in kulturnih društev. priznanje naše enakopravnosti enotno in odločno izpričali, da smo proti oženju naših pravic in proti vsem tistim sklepom, ki nam kratijo kar nam pripada po republiški ustavi in po mednarodnih dogovorih, v prvi vrsti po londonskem in po osimskem sporazumu. Na goriškem Travniku smo v začetku maja povedali, da smo naveličani zamud in odlašanj v zvezi z odobritvijo globalnega zaščitnega zakona, v nedeljo v Trebčah pa bomo zahtevali dvojezične table povsod tam, kjer je naša narodnostna skupnost živo zgodovinsko in družbeno jedro. O ciljih trebenskega shoda, ki bo ob 11. uri, in o celovitosti našega boja za enakopravnost je tekla be-sedla na včerajšnjih dijaških zborovanjih na trgovskem zavodu Žiga Zois in na učiteljišču A.M. Slomšek. V imenu slovenske enotne delegacije so o našem narodnostnem trenutku in o pomenu nedeljske protestne akcije govorili Dušan Udovič, Sergij Pahor in Igor Tuta, na trgovski akademiji pa Ivo Jevnikar in Stojan Spetič. Govornike sta pozdravila ravnatelja prof. Slokar jeva in prof. Černič, njihovim uvodnim izvajanjem je sledila razprava, ki je pokazala, da zahteva vsakdanji boj za naše pravice še večje sodelovanje naših političnih predstavništev s šolsko stvarnostjo, ki ni neobčutljiva nad tem kar se dogaja v zamejstvu. Danes zjutraj bosta podobni dijaški zborovanji na strokovnem zavodu. J. Stefan in na liceju F. Prešeren. Podporo trebenski manifestaciji je izrazil tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka, ki je na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta, na katerem je bil govor o jezikovnih skupnostih v Furlaniji -Julijski krajini, seznanil odbor in skupščino o tej pobudi ter pozval predsednika Biasuttija, naj poseže za celovito izvajanje člena 5 posebnega deželnega statuta, ki govori o toponomastiki in o pristojnostih dežele na tem področju. Svetovalec SSk je tudi napovedal, da bo v kratkem predložil zakonski osnutek, ki bo pooblaščal deželo za postavitev dvojezičnih cestnih tabel povsod tam, kjer živimo Slovenci. Nedonošenčka uspešno operirali na črevesju V otroški bolnišnici »Burlo Garofo-lo« so uspešno opravili izjemen kirurški poseg na nedonošenčku, ki se je rodil v Pordenonu v poLsedmem mesticu nosečnosti in je tehtal le 860 gramov. Ko se je rodil, tehtal je 940 gramov, so zdravniki kmalu ugotovili, da ima hudo črevesno razjedo, ki bi za malega pacienta bila usodna, če je ne bi kirurško odstranili. Toda tudi kirurška operacija je bila na 860 gramov težkem novorojenčku izjemno tvegana zadeva, saj v kirurški literaturi še ni opisanega podobnega primera. Kirurgi tržaške bolnišnice so se kljub nevarnosti, da bi nedonošenček ne priživel operacijskega šoka, odločili zanj in ga tudi povsem uspešno izpeljali. Sedaj leži malček na oddel ku za neonatologi jo, ki ga vodi prof. Nordio. Pomagajo mu pri dihanju, prehrani in sploh pri krepitvi hudo preizkušenih organov. »Sedaj mu je dobro«, zagotavlja prof. Nordio, »saj je že prebolel težave, ki spremljajo te posege.« Zgoniška zakonca drevi na kviz oddaji Danes zvečer s pričetkom ob 20.25 bosta v nagradnem kvizu »QK, il prezzo è giusto« na programu zasebne televizijske postaje Italia 1 nastopila zakonca Sergij in Katja Guštin iz Zgonika. Prvotno je bilo napisano, da bo oddaja, v kateri sta nastopila, na sporedu prejšnjo sredo, a so jo odložili za teden dni. Z. S. Grobe grožnje listarja Gambassinija med včerajšnjo sejo deželnega sveta . Razprava o zaščiti in razvoju krajevnih jezikov in kultur, podrobneje Pa o furlanščini, je na včerajšnji se-J* deželnega sveta v dokajšnji meri * Pokvaril« izpad lis tarskega predstavnika Gambassinija, ki je v svolto posegu zagrozil, da bi sprejetje zakona o popolni zaščiti slovenske Narodnostne skupnosti v našem me-in privedla do reakcij, ki bi kot poledico lahko imele kakšnega mrt-''ega. Njegov izpad ni ostal brez odgovora. Med svetovalci je takoj najostreje reagiral predstavnik KPI Bratina, ki Je Pozval predsednika skupščine, naj 'nu odvzame besedo; negodovanje p njegove besede je bilo slišati tu-, j iz nekaterih drugih klopi, ki so ne sicer skoraj polnoštevilno zasebne. Gambassini je medtem končal °J Poseg, ker mu je zapadel že JJeJ. odmerjeni čas. Pri tem gre o-emti, da so ga že prej predsed-skupščine, kot tudi nekateri sve-vaici opozorili, naj vendar prene-■ n govoriti o slovenski manjšini, ker : skupščina razpravljala o zaščiti i razvoju krajevnih jezikov in kultur n ne o slovenski narodnostni skup-tud- ' ^“"nšanji sta {»vsem ločeni in niih parlament in njegovi organi o bil razPravljajo ločeno. To pa ni nilf V naP°to listarskemu predstavil u, ki je mimo nadaljeval po svo- P°ti do končnih groženj. ** .Je od predsedujočega pod-konS0^ruka skupščine Tonela ob na CU ,preiel ostro cenzuro, ki ga pa ^ videz ni prizadela. Mirne duše šel* ■ * s.v°je papirje in užaljeno od lz sejne dvorane, ker mu zara-ln ^Pndlosti odmerjenega časa uspe-g nključiti svojega posega. vpra'°r pa _se j® razprava o tem Sov ifnnju. če izvzamemo posega mi-list . 8a predstavnika in še drugega UmiFJa Uiuricina, odvijala v dokaj Do rjLonem in konstruktivnem tonu. sta,i^aza so sicer prišle razlike v nj ^?*n posameznih strank, kar pa ob i,0 v oviro, da bi deželni svet s0 ik°ncu. izglasoval resolucijo, ki Sale*°- Z 'zicmo MSI in LpT podpi-°stai(>ln sevetla zanjo glasovale vse za P svetovalske skupine. Osnova (brvn prav° 80 bili trije dokumenti sk0 5? n*1? predložila DP in Furlan ne t^'bNnje. drugega stranke veči-PiVem • ga P3 KPD. v katerih (v tudim ,ln tretjem) so bile izrečene jo tr('f , kritike na račun vlade, ki razprnUtno zaustavila parlamentarno Teb krV ° 0111611 jonom vprašanju. Povzebi* pa sklepna resolucija ni cuje:^ej sc podpisniki uvodoma skli-setiniu Programske izjave pred-trdji a deželnega odbora, ki je po-pobud °bV6zo za sprejetje deželnih ìorizaei- lzvaianje ukrepov glede va-ture .-u- ,urlan.skega jezika in kul da 'J^jo se tudi na dejstvo, nus^a za ustavna vprašanja pri poslanski zbornici proučuje zakonski osnutek za zaščito in razvoj krajevnih kultur in jezikov, ki so različni od italijanščine. Podpisniki resolucije nadalje ugotavljajo, da furlanščina sodi v okvir jezikov, ki jih je treba zaščititi in je že v tem smislu prejela priznanje v členu 26 zakona 546/77, ki ustanavlja, tudi v ta namen, videmsko univerzo. Obenem izražajo željo, da bi prišlo čim-prej do odobritve državnega zako na, ki bi dodeljeval tudi deželni u-pravi urejevanje tega vprašanja in zato vabijo parlament, da bi čim prej odobril ustrezni zakonski ukrep. Resolucija je bila sprejeta z večino glasov, misovska je bila zavrnjena, Lista za Trst pa je svojo umaknila po prigovarjanju predsednika skupščine, pristojnega odbornika in številnih svetovalcev, saj je obravnavala vprašanje slovenske narod nostne skupnosti (»zakonski ukrep naj upošteva voljo zainteresiranega prebivalstva, ki ga je treba preventivno vprašati in slišati njegove predstavnike, da ne bi ustvarjali privilegijev v škodo večine italijanskega jezika« je v njej zapisano), ki je bilo brez vsakršne zveze z včerajšnjo razpravo. Za kroniko naj navedemo, da so poleg odbornika Barnabe, ki je razpravo zaključil, po- segli še svetovalci De Agostini (FG), Carpenedo (KD), Pascolai (KPI), Morelli (MSI), Cavallo (DP), Štoka (SSk), Giuricin (LpT), Ciriani (PRI), Saro (PSI), Gonano (PSDI) in listar Gambassini, ki je s svojim posegom ostalim svetovalcem razkril, če je bilo sploh še potrebno, svojo pravo kulturno raven. (A.S.) Vespist podrl deklico Ko se je včeraj, po končanem šolskem pouku, vračala proti domu, si enajstletna Alessandra Sluga iz Ulice Banelli še zdaleč ni nadejala, da se. bo njena pot končala v Burlu. Tja so jo namreč okrog enih popoldne pre peljali z rešilcem Rdečega križa, potem ko jo je pri Sv. Jakobu, na ze-brastem prehodu za pešce, podrl vespist Roberto Grant (18 let star) iz Ul. Bàtterà 22. Kot so pozneje ugotovili agenti prometne policije, je mladi Roberto kar krepko pritiskal na plin po zelo prometni in obljudeni šentjakobski ulici. Njegova nepremišljenost bo stala Alessandro trideset dni zdravljenja zaradi zloma leve noge in verjetnega zloma ključnice. Provokacija v rojanski posvetovalnici včeraj odjeknila v deželni skupščini »Da bi zbrali preiskovalne elemente, ki so povezani z dogodkom, smo si priskrbeli poročilo tržaške Krajevne zdravstvene enote; iz poročila izhaja, da se je upravni odbor posvetovalnice ravnal korektno in odgovorno.« Tako je uvodoma dejal deželni odbornik za zdravstvo Renzulli na včerajšnji seji deželnega sveta, ko je med številnimi vprašanji odgovoril tudi na ono, ki mu ga je 20. decembra lani zastavil komunistični svetovalec Iskra glede sramotne provokacije v družinski posvetovalnici v Rojanu, kjer je bila dan prej prekinjena skupščina, ki je bila sklicana z dvojezičnimi letaki. Prav ti letaki so bili kot tm v peti krajevnim skrajnežem, ki so reagirali na način, ki jim je običajen. V svojem vprašanju je svetovalec Iskra opozoril deželno u-pravo, da se je v tej kontestaciji posebej »proslavil« deželni svetovalec Liste za Trst Gambassini vzporedno s skupinico provokatorjev zloglasne »Fronte della gioventù«, katere vodja se je usedel na predsedniško mizo in s tem dobesedno izvajal nasilje do javne institucije. »Glede na neenostransko tolmačenje dogodkov, kot izhajajo iz dokumentacije KZE, je še posebej opor-tun sklep,« je zaključil deželni od bomik, »da se akti KZE izročijo sodni oblasti; v pričakovanju na njeno odločitev, ne morem zato dati nobene ocene o dogodku v Rojanu.« Skupina ljubiteljev motorjev ustanavlja slovenski motoklub Če bo vse steklo po sreči — in nič ne napoveduje, da bi lahko bilo drugače — bomo tudi zamejski Slovenci imeli svoj motoklub. Za idejo, ki bo gotovo vžgala, saj je težko najti mladega, ki bi ne gojil bolj a'i manj prikrite želje po blestečem železnem konjičku, po možnosti z eksotičnim imenom honda, jamaha ali suzuki, se je odločba skupina mladih fantov, ljubiteljev motorjev. V Trstu je kar osem motoklubov in vsi so z italijanskim predznakom. Vanje je vpisanih precej Slovencev, ki pa se iz raznih razlogov ne počutijo najbolje. Radi bi ustanovili svoj klub. Zakaj pa ne? »Prepričan sem«, nam je dejal Diego Kolarič eden od pobudnikov, »da bi se v svojem motoklubu veliko bolje imeli. Pristop k bodočemu klubu sta nama že dala dva prvaka v tem športu: Danilo Štoka, državni prvak v motorjih s tisoč kubiki in pa Robert Hmeljak iz Repna, ki tekmuje z motoklubom iz Novega mesta in je dosegel naslov jugoslovanskega državnega prvaka v kategoriji do 125 kubikov«. Dirkalna dejavnost, čeprav privlačna in spodbudna, pa ni med glavnimi cilji, ki si ga je zadala skupina motoristov ob ustanavljanju svojega kluba. »Naša želja je, da bi čimbolj živahno razvili turistično in rekreacijsko dejavnost«, je poudaril Marjan Šemec, pravi veteran te športne aktivnosti. Za sabo ima že tisoč in tisoč kilometrov, prevoženih po vsej- Evropi in v vsakem vremenu. Včasih z ženo, največkrat sam ali v družbi drugih motoristov. Kar ju najbolj navdušuje je želja, da Di v klubu lahko načrtovali skupinske izlete, srečanja z drugimi motoklubi, predvsem z jugoslovanskimi. V Sloveniji je dejavnost motoklubov zelo razširjena in razvejana, tako da bi to zaledje gotovo okrepilo možnost razvoja naše organizacije. Priprave na ustanovitev kluba, ki zaenkrat še nima imena (»to bomo sklenili, ko bodo vsi zainteresirani dali svoje predloge«), pospešeno potekajo že nekaj tednov, saj si pobudniki želijo, da bi z uradnim vpisom v Italijansko federacijo motociklistov (FIM) opravili že letos. »ZSŠDI nam je obljubila pomoč, posebno pri urejevanju formalnih plati vpisa, mi pa pripravljamo sestanke, tako da bi čimveč ljubiteljev motorjev pri stopilo h klubu in poživilo ideje,« nam je še povedal Diego Kolarič, in prek našega dnevnika povabil vse, ki jih ta dejavnost zanima, naj se udeležijo jutrišnjega sestanka v proseški gostilni »Luxa« ob 21. uri. Kako pa o nevarnosti motornih koles? Kaj menijo »izvedenci«? »Motor ni bolj nevaren od avtomobila, imeti pa moraš več izkušenj in pozornosti. Ni igračka, s katero bi razkazoval svoje vrline. Tudi v tem, da bomo najmlajše ali najbolj neizkušene člane učili veščin vožnje in jih opozarjali na nevarnosti bo vloga našega kluba«, je odgovor Andreja Vodopivca. Za ko nec pa še nekaj, v klub se lahko vpišejo prav vsi, od mladih do starih, od tistih, ki imajo prave »pošasti«, do tistih, ki si privoščijo le vožnjo z vespo. Sedež društva bo na ZSŠDI, sestanki pa vsak četrtek zvečer v že omenjeni gostilni, (nf) V repliki je svetovalec Iskra sicer upošteval, da je na odbornika za zdravstvo naslovil vprašanje, ki ni v njegovi pristojnosti. Vsekakor je vzel na znanje, da je deželna uprava sprejela nadaljnje ukrepe za iskanje krivcev o dogodkih, ki so zelo hudi zaradi pomena, ki so ga imeli. Pri tem je svetovalec Iskra izrazil prepričanje, da sklicanja omenjene skupščine posvetovalnice v italijanščini in slovenščini ni moč tolmačiti kot nekakšno zmanjšanje pravic za prebivalstvo večinskega naroda. Potem ko je razvil ta koncept je svetovalec Iskra opomnil, da se je v tistih dneh v Trstu zgodilo več podobnih dogodkov in posebej opozoril na podobne provokacije v rajonskih svetih za Sv. Ivan in Sv. Jakob, v katerih ima slovenska narodnostna skupnost priznane pravice do uporabe materinega jezika. Komunistični predstavnik je tudi opomnil, da je šlo za prava škvadristična dejanja, ne pa za nekakšne »otročarije«, ki jih je treba vsekakor že v kali zatreti. V zaključku svoje replike pa je naglasil, da prav v takih ustanovah kot so družinske posvetovalnice, kjer se uporabnikom nudi ustrezna pomoč in je zato nujno potrebna vzpostavitev odkritega dialoga, bi morala biti spoštovana pravica do uporabe lastnega materinega jezika. T Zapustila nas je naša dra- I ga teta Olga Zavadlav Pogreb bo danes, 14. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Gorico, kjer bo sv. maša. Žalostno vest sporočajo: nečakinje Dina, Sonja, Draga in drugi sorodniki. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Šem pola j, London, Bled, 14. novembra 1984 ZAHVALA Ob smrti naše drage Giuseppine Ivančič vd. Smotlak se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, 14. novembra 1984 Ob smrti drage matere izreka svojemu predsedniku Stanku Požarju iskreno sožalje odbor zadruge Mangart. Proslava 30-letnice rednega izhajanja mladinske revije (mulvif KULTURNI DOM V GORICI — Ul. I. Brass Sobota, 17. novembra, ob 16. uri NASTOPAJO: otroški pevski zbori »0. Župančič« iz Štandreža, zbor osnovne šole iz Kanala, gojenci glasbene šole iz Gorice in Beneške Slovenije, lutkovna skupina KD »V. Vodnik« iz Doline, mladi Galebovi sodelavci. Slavnostni govor: urednik LOJZE ABRAM Predstavitev nove pesmarice s kaseto J. Bitenca »Sonce se smeje«. gledališča včeraj-danes razna obvestila Sodelovanje med SKI) Tabor in klubom Košir Na Opčinah koristno srečanje filatelistov V soboto popoldne se je zbrala v openskem Prosvetnem domu večja skupina domačih filatelistov vseh starosti. Srečanje je pripravilo SKD Tabor v sodelovanju s tržaškim filatelističnim klubom Košir in prav na tem sestanku je novi predsednik Koširja Suhadolc poudaril, da se slovenski tržaški klub zavzema za čim večjo razširjenost na vsem ozemlju, zato pozdravlja take in podobne po bude. Želeti bi bilo, da bi tudi znotraj drugih društev nastale podobne skupine filatelistov, ki lahko postanejo krajevni odsek osrednjega dru štva v Trstu. Glavni del sestanka pa je bil prost razgovor, v katerega so posegli prav vsi od mladega 9 letnega Sebastjana do starejših in preizkušenih dolgo letnih filatelistov. Vsak je seveda predvsem prikazal svoje zbirke in svoje zanimanje na tem obsežnem področju filatelističnega zbiranja. Vmes pa sta predsednik in tajnik Koširja poglobila nekaj osnovnih pra vil, ki jih mora upoštevati vsak fi latelist, da se pravilno udejstvuje na tem področju. Predvsem pa sta opisala delo in možnosti, ki jih nud klub Košir vsem svojim članom. Na sestanku je bilo določeno tud nekaj praktičnih zadev. Openski fi latclisti si bodo sami izbrali svoje ga odgovornega člana za stalno po vezavo s Koširjem. Srečanja na Op cinah naj bi se odvijala enkrat me sečno in prihodnje naj služi pred vsem zamenjavi znamk. Na ta sre Čanja so seveda . vedno vabljeni ne samo člani društva ali kluba Košir, ampak tudi vsi slovenski filatelisti iz vasi vzhodnega Krasa in tudi iz drugih krajev. Taki sestanki posta nejo zanimivi predvsem takrat, ko se jih udeleži večje število zbirateljev in vsakdo s svojimi posebnimi izkušnjami z znamkami. Obvestila pa bodo objavljena pravočasno v dnevniku in po radiu. Zato so na prihodnje srečanje že zdaj vabljeni vsi mlajši in starejši fila telisti, ki bi radi preživeli uro ali dve v prijetnem razgovoru o svojem konjičku in morda našli tudi kakšno znamko za svojo zbirko, (i.t.) VERDI V soboto, 17. t. m., ob 17. uri (red S) četrta predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. ROSSETTI Od petka, 16. t. m., bo Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba predstavilo delo J. Forda »Šteta što je kurva«. Režija Georgij Paro. Predstava izven a-bonmaja. Za abonente 50-odst. popust. AVDITORIJ Danes, 14. novembra, ob 17. uri in ob 20.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podri.ecovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 16. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije -Rdeči abonma in izven. Okrogla dvorana Danes, 14. t. m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. Režija : Zvone Šedlbauer. Jutri, 15. t. m., ob 19.30: Delitev (Piero Chiara). Gostovanje SSG iz Trsta. Srednja dvorana Danes, 14. t. m., ob 20. uri: Projekcija ital. filma »Gola ženska« (Nudo di donna) z Ninom Manfredijem. Sprejemna dvorana Do 21. novembra : INTART 84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 14. novembra, ob 10.45 I. Pregelj - M. Kmecl »Plebanus Joannes«. Predstava za srednji naravoslovni šolski center v veliki dvorani Kulturnega centra v Novi Gorici. Veselo srečanje 50-letnikov iz Lonjerja, Rovt in s Ratinare Zveza komunistične mladine Italije prireja v četrtek, petek in soboto izredno pomembno pobudo na temo miru in okolja, o katerih bi lahko trdili, da sta skoraj edini, ki poleg rock koncertov mobilizirata mlade iz vseh držav. Pod ironičnim geslom: »Jedrska bomba ti lahko pokvari ves dan« je v programu projekcija petih znanih in kvalitetnih filmov ter debata o vprašanjih miru. okolja in razvoja. Poglejmo podrobneje program. V četrtek bodo s pričetkom ob 19. uri predvajali film »The atomic Calè« ameriških režiserjev Kevina in Piercea Raffertyja ter Jayne Leader. Ob 21. uri bodo vrteli »Hiroshima mon amour«, ki ga je leta 1959 za kitajsko-francosko produkcijo posnel režiser Alain Resnais. V petek bo ob 18. uri na vrsti film Ko-yaanisqatsi (1983) ameriškega režiserja Francisa Ford Coppole. Po filmu je predvidena okrogla miza, na kateri bodo sodelovali Marco Fumagalli — vsedržavni tajnik ZKMI, Danes, SREDA, 14. novembra BORISLAVA Sonce vzide ob 7.03 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 9.32 — Luna vzide ob 21.13 in zatone ob 12.33. Jutri, ČETRTEK, 15. novembra LEOPOLD Vreme včeraj : temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, veter 30 km severovzhodnik s sunki 60 km na uro, vlaga 44-odstotna, nebo po-oblačeno, morje močno razgibano, temperatura morja 16,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elena Virgolin, Marco Sabadin, Jimmy Bolco, Alessandra Pozzi Micelli, Andrea Moschi, Sara Liessi, Francesca Barison, Andrea Zago, Alessandro Di Francesco. UMRLI SO: 77-letni Felice Bonivento, 64-letni Davide Nencini, 60-letna Albina Pernarcich por. Suban, 65-letna Paola Coloni por. Visintini, 85-letna Emma Cegnar vd. Stara 83-letna Aeria Scrobogna por. Sta lizzi, 75-letna Giorgia Bon vd. Milleri, 62-letna Vilma Scheriani, 83-letna Francesca Misley. 63-letna Bruna Germani vd. Ceselin, 79-letni Luciano Taccheo, 86-letni Antonio Grlica, 64-letni Michele Latanzio, 74-ietna Maria Ruz-zier por. Gorjan, 73-letna Ines "Marizza por. Bevilacqua, 50-letni Aldo Dobrigna, 77-letna Erminia Scamp rie vd. Sinigoi, 49-letni Dario Cerne, 65-letni Wilmo Tri-chcs, 63 letni Renzo Toniatti, 73-letni Silvano Vidali, 64-letni Leonardo Faccione. kino koncerti Petdesetletniki iz Lonjerja, s Satinare in iz Rovt so se sestali prejšnji teden, da bi skupaj praznovali srečanje z Abrahamom. Pred veselo večerjo pri Županovih v Lonjerju, kjer jih je ujel naš fotograf, so še položili vence na katinarskem pokopališču in na grobove umrlih vrstnikov Trodnevna manifestacija /K Ml Filmi in debate na temo miru in okolja razstave TPPZ P. Tomažič sporoča, da bo v petek, 16. t. m., ob 15.30 odhod z avtobusi z obmejnega prehoda Pesek - Krvavi potok na jugoslovanski strani v Celovec, kj:r bo nastop na demonstrativnem celovečernem koncertu za dvojezičnost na Koroškem. Ne pozabiti na dokumente! darovi in prispevki Ariston 16.00 — 22.00 »Broadway Danny Rose«. Woody Alien. Eden 15.30 — 22.10 »Punizione carnale per detenute in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 17.00—22.15 »Conoscenza carnale«. C. Bergen, Jack Nicholson. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excclsior 16.30 — 22.15 »A tu per tu«. Paolo Villaggio, Johnny Dorelli. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Le porchette ingordi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Delitto al Blue gay«. Za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »L'amante bisex«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Strade di fuoco«. Mignon 17.00 — 22.15 »Metropolis«. Aurora 17.00 —- 22.00 . »Greystoke - La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie« Capitol Zaprto. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Mantidi in amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00, 19.30. 22.00 »Tempesta«. John Cassavetes, Gena Rowlands. Radio 15.30 — 21.30 »Julie, un.corpo da amare«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30 — 22.00 »VIP - Mio fratello superuomo«. Režija Bruno Bozzetto. Glasbena matica Trst - Sezona 84-85 2. abonmajski koncert. — Jutri, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu koncert: MILOŠ MLEJNIK, violončelo in JANKO ŠETINC, klavir. Na sporedu Valentini, Lipovšek, Debussy in Brahms. Prodaja vstopnic v pisarni GM in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Duccio Bianchi — član vsedržavnega vodstva Lige za okolje, Fabio Omero — svetovalec Neodvisne levice v tržaškem pokrajinskem svetu, Costantino Giorgetti — univerzitetni docent in član komunistične komisije za okolje ter Dario Predonzan, odgovorni za pokrajinski odbor Svetovnega sklada za varstvo narave. V soboto bo ob 19. uri film »The war game« angleškega režiserja Petra Watkinsa, ob 20. pa dokumentarca Johna Hus-tona »Tre battle of S. Pietro« (1966) in »Let there be light« (1946). Manifestacija se bo odvijala v dvorani krožka Rinaldi v Ul. Madonnina 19, vstop bo brezplačen. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da se prične DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ danes, 14. novembra 1984, ob 14.30 v Gregorčičevi dvorani v TRSTU. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8 in Ul. deUTstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Ul. deUTstria Prosek, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgomk: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. V spomin na nepozabno Tamaro darujeta Sonja in Stanko Budin 30.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 Kr za vzdrževanje kriškega spomenika. V isti n ima nekoliko manjše je v °d theme turbo, vendar in „» nizj,h območjih motor prožnejši nja 7 nek°hko raje vrti. Skratka, vož-ob je bolj umirjena, seveda avto b?. evanju dejstva, da gre za menili -i zm°re tako z mehanskim ko če-,"»^111, kot z avtomatiko, krep-tu t-i • *m na uro- In potem je različin.?as., najbrž najbolj zanimiva n ja a.',r,, lcma turbo diesel. Poga-$kimJ n, kubični motor s turbin 100 km n . kom, ki zmore okroglih 22,1 |t. bn 4100 vrtljajih v minuti in Lanch e 'f1 fi0() vrtljajih v min. Pri Oajhitrpiii aall,J°' da gre za trenutno hajvišinJ [f® na svetu, saj dosega avstrik-i fjdrost 185 km na uro. Na iških avtocestah je kazalec hi- v ter tresti sicer dosegel tudi številko 200, če upoštevamo pa, da je 6-8-odstotni odklon popolnoma normalen, lahko zaupamo tovarni, ko govori o 185 km/h. Vse različice imajo seveda pogon na prednja kolesa, kot je pri Lancii že 25 let tradicija, posamične obese s stabilizacijskima drogoma spredaj In zadaj ter za doplačilo sistem ABS, i e pravi kompjuteriziran sistem, ki preprečuje drsenje koles pri naglem zaviranju. Poleg tega imajo vse različice razen 2.000 i.e. servovolan. Zunanjost je zasnovana kar se da klasično, vendar ob upoštevanju aerodinamike, saj so obliko dolgo časa proučevali v vetrovniku. Themina linija je zelo preprosta, elegantna, brez vsakršnih odvečnih okraskov, ki ponavadi linijo le otežijo. Označujejo jo velike zasteklene površine, ki omogočajo veliko vidljivost na vse strani. Edino pri vzvratni vožnji moti nekoliko privzdignjen zadek. V notranjosti je opaziti skrb za detajle: nič ni prepuščeno naključju; prevleke so žametne ali iz posebne umetne tkanine, ki je podobna velurju. Za doplačilo dobite seveda tudi usnje. Armaturna plošča, kjer se šopiri cela vrsta uric (thema ima vse merilce in kontrolne lučke, ki jih narekuje ta razred) je tudi prevlečena s plastiko, ki pa je tako dovršeno izdelana, da bi jo lahko vsak zamenjal za usnje. Sedeži so dobro oblikovani in se zelo dobro oprijemajo telesa tudi v ostrih ovinkih in pri sunkovitih pospeševanjih s themo 2.000 turbo. Za doplačilo lahko dobite samodejno klimatsko napravo ter avtomatsko kurjavo, ki ohranja notranjo temperaturo na vnaprej določeni stopnji. Skratka, če bi lahko rekel »tata, kupi mi avto«, in bi lahko izbiral, bi ta trenutek najbrž izbral eno različic theme, seveda, če bi tata lahko od štel za najpreprostejšo themo 2.000 i.e. 22.638.000 lir, za turbo diesel 24.678.000 lir, za 2.000 i.e. turbo 28.200.000 milijonov in za šestvaljnik 30.794.000. rattiotelevisija ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Televideo 10.45 Turin: Otvoritev 60. Mednarodnega avtomobilskega salona 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - opoldanski spored 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji po ziv 14.05 11 mondo di Quark : Italijanska odprava na K2 15.00 Scooby Doojeve dogodivščine 15.20 Un campione, mille campioni 15.30 Šola in vzgoja: obletnice 16.00 Jackson Five - risanka 16.25 Per favore non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Anna dei miracoli - 1. del 18.10 Dnevnik 1 - Kronike: Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 18.40 Aubrey - risanka 18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.35 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Professione: pericolo! - Myron, 21.20 Koncerti »Sotto le stelle« 21.50 Dnevnik 22.00 Politična tribuna 22.40 Filmske novosti 22.45 Športna sreda Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu - Vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani Ljubljana 8.45 TV v šoli: TV koledar, Otroški hišni svet, Kultura govora... 10.35 TV v šoli: Vlasinsko jezero, Vaterpolo, O snoveh, Nevaren dan... 17.50 Teletekst RTV Ljubljana 18.05 Poročila 18.10 Ciciban, dober dan: Ustvarjajmo 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Mozaik kratkega filma: Olimpija, grški film 19.25 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 Film tedna : Ifigenija, grški film 22.10 Dnevnik Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks 16.30 Odprta meja - Videoteleks 17.00 TV novice 17.05 TV šola: Zdravnik in otrok -oddaja v živo 18.00 Ponovitev filma 19.30 TVD Stičišče CANALE 5 9.30 Peccatori senza peccato - film 11.30 Tutti in famiglia - kviz 12.10 Bis, kviz 12.45 II pranzo è servilo - kviz 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Spazio 1999 - TV film 17.30 Tarzan - TV film 18.30 Help, glasbena igra 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag, kviz 20.25 Taxi Driver - film 22.25 Kojak - TV film 23.25 Canale 5 News 00.25 L’infallibile pistolero strabico - RETEQUATTRO 8.30 Malesia - film 10.15 Alice TV film 10.45 Mary Tylcr Moore - TV film 11.15 Samba d’amore - TV novela 11.50 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 In casa Lawrence - TV film 15.55 Mr. Abbott e famiglia - TV film 16.30 La regina dei mille anni 17.00 Masters i dominatori deU'uni-verso - risanke 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.40 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.25 Maurizio Costanzo Show 23.00 Mai dire si - TV film 24.00 Gli angeli con la faccia sporca - ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Willa una donna - film 11.30 Giorno per giorno - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Telcvision 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Giorno per giorno - TV film 16.00 Bim Bum Barn Hello Špank - risanke TELEVIZIJA 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13 uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 Capitol - TV film 14.30 Dnevnik 2 Kratke vesti 14.35 Tandem: aktualnosti, igre, radovednosti 15.00 Caroliamo - nagradna igra 16.25 Šola in vzgoja : tečaj nemščine 16.55 Due e simpatia Marco Visconti - 6. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Mostri in concerto - risanke 18.05 Spaziolibero - programi pristopanja 18.20 Dnevnik 2 - Šport 18.30 L’ispettore Derrick - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 Nucleo Zero - film Carla Lizzani ja 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 Corpo a corpo - 1. nadaljevanje 23.05 L’Italia viva TV serija 23.40 Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 16.00 Šola in vzgoja: oddaja o medi cini 16.30 Šola in vzgoja: vzgojni sistem na Japonskem in pri nas 16.55 Mala glasbena zgodovina 17.10 Dadaumpa - TV variete 18.15 L’Orecchiocchio - Glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.35 Družinske zadeve 20.05 Come un bicchiere d’acqua - 20.30 Sciopèn - film 22.30 Delta Rubrica 23.25 Dnevnik 3 19.50 Dokumentarec s področja zna nosti 20.20 Dokumentarec s področja športa 21.00 TV film iz serije »Alfred Hitch cock predstavlja« 21.50 Turistični vodič 22.00 TVD Vse danes 22.10 Vou ask for it - glasbena oddaja V nadašnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Obisk Draga Mirošiča pri Biasuttiju TRST — Sestiuiki za priprave na manifestacijo za dvojezične table v Trebčah NABREŽINA — Center za jezikovne raziskave GORICA — Pokrajinski odbor v težavah TRST — 25-letnica ŠZ Bor TRST — Začetek delovanja Slovenskega kluba GORICA — Martinovanje TRST — Razstava italijanskih grafikov 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Charlie's Angels - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 OK! 11 prezzo è giusto - vodi Gigi Sabani 22.15 Un uomo dalla pelle dura - film 24.00 La setta dei tre K. - film TELEPADOVA 13.00 Risani filmi 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Carletto il pricipe dei mostri - 15.30 Magnetoterapia Ronefor 16.00 Daktari TV film 17.00 Risani filmi 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - TV film 21.20 Film 23.00 Šport: Catch 24.00 Inchiesta in prima pagina - film TRIVENETA 9.30 La fanciulla di Avignone - TV priredba 10.00 400.000 dollari sull’asso di cuori - 11.45 TV film 12.15 TV film 13.00 La campana tibetana - TV priredba 14.00 Risani filmi 14.30 Donne e veleni - film 16.45 II triangolo delle Bermude - dok. 17.30 Primo mercato 19.30 TV film 20.00 Filmski spored 20.30 Gli invasori - film 22.00 Krznarji po poklicu 23.00 Slavnostni večer TELEFRIULI 15.20 Lo sconosciuto del 3. piano - 16.55 Jabberjaw - risanke Buford Files - risanke Shogun - risanke 18.30 The Quest TV film 19.00 Dnevnik 19.30 Veronica il volto dell’amore - 20.30 TV turnir v briškoli 22.15 Tednik o košarki 22.45 Bellamy - TV film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar, 7.40 Pravljica; 8.10 Športna tribuna (ponovitev); 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.00 13.00 Dopoldanski program : Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Liki iz naše preteklosti; 12.20 Glasbeni potpuri ; 13.20 Naši zbori: moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline; 13.40 Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 En, dva tri... Otroci, zdaj ste na vrsti vi! ; 16.00 Od Milj do Devina ; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: skladatelj Uroš Krek; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.20 Swing - time. RADIO OPČINE oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz. Do 10.00 Glasba; 10.00 Znano, vendar neznano; do 17.30 Glasba; 17.30 Ponovitev jutranje oddaje Znano, vendar neznano; 19.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo tel. 212658; dalje večerni in nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.40 Glasbena mladina; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna ; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Kotiček za narodnozabavno glasbo; ansambel Dobri znanci. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev - glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 0-troški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Lov v Jugoslaviji; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Idealna ženska ; 12.00 Glasba po željah ; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Popevka tedna; 16.16 Edig Galletti; 16.32 Time music; 18.00 Dvojne tračnice; 18.45 XXI. glasbeni festival jug. skladateljev; 19.00 Jazz; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 14.00, 15 00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila ; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 La Certosa di Parma -24. epizoda; 11.30 II garage dei ricordi; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasbena oddaja; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Habitat - radio 1 za vsakogar; 16.00 II Pagi:.one kulturne aktualnosti; 17.03 Radio 1 - Ellington 84; 18.00 Evropski objektiv ; 18.30 Večerna rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Urbs; 20.00 Radijska drama; 20.42 Glasbeni odmor; 21.03 Qualcosa di vecchio, di imprestato, qualcosa di blu; 21.30 Nočna glasba; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci ; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; ; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, glas ba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minuto z ansamblom bratov Avsenik; 20.00 Neposredni prenos iz Narodne galerije v Ljubljani, koncert Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Zimzeleno melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 00.05 - 5.00 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE A« pobudo delavske zbornice CGIL Razprava o združitvi javnih prevoznih podjetij na Goriškem O združitvi treh javnih podjetij, ki skrbijo za prevoz oseb na Goriškem, v eno samo podjetje, tečejo razprave že nekaj let, vendar še ni prišlo do dokončne odločitve. Zadnjič so o tem vprašanju razpravljali v začetku avgusta letos v Gorici, na sestanku, kjer je bil prisoten ti di deželni odbornik za prevoze Di Benedetto. Takrat je bil dosežen nekakšen načelni dogovor, naj bi prve konkretne skle pe izvedli že do konca tekočega leta. Tako naj bi v tem roku novo podjetje prevzelo v upravo nekatere avtobusne proge, ki jih še zmeraj vzdržuje podjetje Salta ter upravo nekaterih prog, ki jih zdaj vzdržuje podjetje ACT, ki skrbi za javni prevoz oseb na Tržaškem. S tem bi reševali, postopoma seveda, vprašanje združitve treh javnih podjetij v go-riški pokrajini (pokrajinsko prevozno podjetje, občinsko podjetje v Gorici in medobčinski kozorcij za prevoze na Tržiškem) v enonto podjetje. Zadeva pa je obstala na mrtvi točki, kakor je bilo slišati ugotovitve na včerajšnji okrogli mizi, ki jo je sklicala delavska zbornica CGIL in s tem dejansko obnovila razpravo o vprašanju, ki je na dnevnem redu že kakšno leto, vendar ni prave politične volje, da bi ga rešili. Cipa ziti je tudi precejšnjo nezainteresiranost upraviteljev do tega vpra šanja, je bilo slišati na včerajšnji okrogli mizi, kjer je poleg tajnika delavske zbornice Luciana Pinija, govoril član deželnega tajništva sin dikata FILT - CGIL Sergio Tremul. Sindikat ima že točno izdelan načrt, kako naj bi prišlo do združitve omenjenih treh podjetij ter tudi načrt reorganizacije javnih prevozov v pokrajini z uvedbo nekaterih novosti v sedanji strukturi konzorcija četrtega prometnega območja. Načrt, ki ima dva cilja : gospodarnejše poslovanje in zagotavljanje kvalitetne j ših storitev na področju prevozov. Okrogle mize so se udeležili številni predstavniki krajevnih ustanov, treh javnih prevoznih podjetij in člani sindikata ter nekateri pokrajinski svetovalci. Ne gre namreč pozabiti, da bi ob reorganizaciji prevozov imelo pomembno vlogo prav pokrajinsko prevozno podjetje APT. Giorgio Gaber jutri v Verdiju Giorgio Gaber, pevec in igralec, gotovo eden med najzanimivejšimi italijanskimi gledališkimi umetniki zadnjih let, bo jutri ponovno nastopil v Gorici, kjer bo predstavil svoj najnovejši recital »Io se fossi Gaber«. Predstava bo ob 20.30 v Verdijevem gledališču, izven abonmaja. Večji del recitala temelji na pesmih, skupno kakih 15, od katerih je nekaj že znanih, druge so iz zadnjega pevčevega albuma »Gaber«, štiri pa so bile izrecno napisane za to predstavo. Na razliko od prejšnjih podobnih recitalov, tokrat Gaber ne bo na odru sam, ampak ga bo spremljal petčlanski orkester. Ob pesmih imajo pri Gaberju kot vedno velik pomen monologi v katerih izraža, kot sam pravi, to kar misli o svetu. Teksti so večkrat polemični, ironični in avtoironični, večkrat so bili tudi povod za ostre kritike z različnih sira ni, njihova najpomembnejša odlika pa vsekakor ostaja antikonformizem in iskanje neke originalnosti. Gaber je zato zanimiv prav zaradi poskusov »da bi zbežal pred anonimnostjo, ki oklepa vsakogar, ko je vsak poskus, da bi se razlikoval, vedno znova in znova asimiliran«. Prijeten Gregorčičev večer Recitirali so gojenci dijaškega doma, pel pa je oktet iz Kobarida Simon Gregorčič je bil nedvomno veliki protagonist večera, ki so ga ob 140. obletnici pesnikovega rojstva priredili v slovenskem dijaškem domu-Po Goriškem slavčku je dom poimenovan, prav tako nosi pesnikovo ime oktet iz Kobarida, ki je večji del svojega nastopa posvetil pesmim na Gregorčičevo besedilo. Na večeru so bili prisotni učenci osnovne šole iz Branika, kjer je poet z Vršna služboval več let. Na večeru so se torej srečali ljudje iz krajev, kjer je Gregorčič živel in ustvarjal ali ki so kakorkoli povezani z njegovim imenom, je dejal v pozdravnem nagovoru ravnatelj doma Edmund Košuta. Pri tem je podčrtal še eno zanimivo povezavo, ko je ugotovil, da je večina gojencev v domu [z slovenske Benečije, kjer je delovala v času NOB brigada Simon Gregorčič■ Zalo — je zaključil Košuta — smo ponosni na pesnikovo ime, ki pomeni za nas simbol boja in vztrajanja pri zahtevi, da se spoštujejo naše narodnostne pravice. V ponedeljek zvečer Ena oseba umrla, pet ranjenih ob eksploziji plina na Gradišču Jubilej revije Galeb 30 let za otroški svet V ponedeljek, okrog 20.15, je na Gradišču nad Prvačino odjeknila močna eksplozija, ki je povsem razdejala nadstropne prostore hiše št. 34, kamor naj bi se v kratkem preselila zanon-ca 40-letni Marjan Sirk in 36-letna Ivanka Sirk z otrokoma. Prišlo je do eksplozije plina. V nesreči je ena o-seba izgubila življenje, pet je ranjenih, od teh dva zelo hudo, medtem ko sta dve osebi ostali nepoškodovani. Že nekaj minut po nesreči so na kraj nesreče prihiteli gasilci iz bližnjih vasi in iz Nove Gorice ter se lotili reševanja. Iz ruševin so izvlekli 12-letno Anito in 10-letnega Dejana Sirka, ki sta v glavnem ostala nepoškodovana. V šempetrsko bolnišnico so nato prepeljali pet oseb, ki so bile ranjene v nesreči, oziroma so POJASNILO DOBERDOBSKE OBČINE V odgovor na pismo, ki smo ga objavili v PD 3. t. m., nam je do-berdobski župan poslal sledeče: Gradbena -comisija v občini Doberdob se je odločila za daljši odgovor na pismo Jožefa Jarca in Jožice Paoletti, ki je bilo objavljeno v PD 3 novembra t. L, ker želimo pojasniti občanom prvič pravno vsebino zadeve v zvezi z ureditvijo Cankarjeve ulice in drugič formalne obveznosti, ki so jih dolžni izpolniti tako občinska uprava kot zainteresirani pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Ureditev sorazmerno nove Cankarjeve ulice se je postavila kot nujno vprašanje, potem ko se je le ta raztegnila, zato smo sklenili, da jo v interesu predvsem tukaj bivajočih vaščanov asfaltiramo. Trasa je bila samo delno občinska, zato smo morali nekatere zasebne dele odkupiti -razlastiti, oziroma so nam jih lastniki darovali. Vsaka ce$ta mora imeti tako širino, da je lahko prometna, se pravi, da sestoji tako iz asfaltnega kot iz pasu, ki se lah ko uporablja za druge usluge (ploč niki, luči, greznice itd.). Ker niso sovpadale obcestne meje parcel v omenjeni ulici povsod s cestno traso, so morali nekateri zasebniki urediti svoje obcestne zidove in ograje nekoliko nazaj, ponekod tudi za dva metra, ker so razumeli, da gre za javno, torej tudi njihovo korist. Tu- utrpele zelo hude opekline. Dva ranjenca, Marjana Sirka in Gizelo Vodopivec so že v ponedeljek zvečer prepeljali v ljubljanski klinični center, njuno zdravstveno stanje je zelo resno. Tri ranjence so obdržali na zdravljenju v šempetrski bolnišnici. Za 36-letno Ivanko Sirk, invalidsko upokojenko iz Nove Gorice, žal ni bilo več pomoči, saj so jo iz ruševin izvlekli mrtvo. Kako je prišlo do hude nesreče, zaenkrat še ni znano. Vzroke raziskuje posebna komisija. Po prvih ocenah znaša materialna škoda nad 400 milijonov starih dinarjev. Izgubljeno-najdeno V pristojnem uradu na poveljstvu goriških mestnih stražnikov v Ul. Maz- di za gradbeno dovoljenje obcestnega zidu Jožefa Jarca in Jožice Paoletti je gradbena komisija zahtevala spoštovanje razdalje 75 centimetrov od asfaltnega pasu, kot to predvideva občinski gradbeni pravilnik. Prizadeta bi se morala samo umakniti in ne odstopiti omenjeni pas, la ko da bi bila cesta iz varnostnih razlogov povsod enako široka, pred vsem pa, da bi ublažili ovinek, ki je na istem mestu. Taka navodila zainteresiranima očitno ne pasejo. Jožef Jarc in Jožica Paoletti sta predstavila prošnjo za gradbeno do voljenje zidu dne 25. 8. V prošnji so manjkali nekateri zadevni katastrski dokumenti, načrt geometra pa (iz katerega bi izhajalo, da bo zid od daljen v celi dolžini 55 centimetrov od asfaltnega pasu) ni odgovarjal zakoličeni trasi zidu na terenu, ki gre v diagonali vseskozi in je od daljen od asfalta 10 do 75 centimetrov. Iz zgoraj omenjenih razlogov je gradbena komisija na svoji seji 25. septembra zavrnila prošnjo. Obvestilo o zavrnjenem načrtu je župan podpisal 8. oktobra, zainteresiranima pa je bilo dostavljeno 15. oktobra. Par dni po seji gradbene komisije je občinski tehnik iz vljudnosti, pa tudi na izrecno vprašanje načrtovalca telefonsko sporočil negativno mnenje gradbene komisije zaradi že omenjenih razlogov, nakar sta zainteresirana že 12. oktobra, to je preden sta dobila uradni odgovor komisije, pred- zini imajo na razpolago zakonitim lastnikom sledeče izgubljene predmete : po en moški in ženski dežnik, dva para očal za vid, štiri ogrodja motornih koles, štiri motorna kolesa, štiri kolesa zložljivega tipa, eno moško in dve ženski kolesi, dve ženski zapestni uri, zapestnico iz dragocene kovine, denarno vsoto, denarnico, denarnico z denarno vsoto, torbico z denarno vsoto in številne snope ključev. Na križišču med Ulico Blasema in Ulico Cravos v Gorici sta včeraj popoldne, malo po 15. uri čelno trčila fiat 500 in dostavno vozilo fiat 238. Po prvih izsledkih naj bi do trčenja prišlo, ker voznik fiata ni upošteval prometnih znakov o prednosti in je na križišču presekal pot dostavnemu vozilu. Trčenje je bilo precej silovito, tako da se je precej močno ranil šofer fiata 500, medtem ko je v drugem vozilu dobil samo eden od dveh potnikov nekaj prask. V bolnišnico so prepeljali 77-letnega Jožefa Lutmana iz Ulice Giustiniani 123. Zdravniki so mu ugotovili močnejši pretres možganov, zlomil pa si je tudi lahtnico na desni roki. če ne nastopijo komplikacije bo po predvidevanjih zdravnikov, okreval v 30 stavila manjkajoče dokumente. Nerazumljiva je »prizadetost« Jožefa Jarca in Jožice Paoletti ob ugotovitvi, »da je gradbena komisija odgovorila na našo (njihovo) prošnjo že dne 8. oktobra 1984, to se pravi, da ni niti upoštevala predstavitve vseh dokumentov, ki jih je zahtevala«. Saj ne more biti drugače: komisija je sklep sprejela na seji 25. septembra in to je datum, ki velja, četudi sta zainteresirana prejela zadevno obvestilo šele 15. oktobra; vsa dokumentacija pa bo ponovno obdelana na eni od prihodnjih sej. Nedoslednosti je v pismu še veliko iv Jožef Jarc ter Jožica Paoletti ne štedita z žaljivkami na račun komisije, vendar naj o tem sedaj presojajo bralci. Naš namen je pojasnili občanom in jim pokazati, kako se tudi »objektivni« datumi, ki jih navajata pod pisnika tendenciozno, uporabljajo za namerno blatenje gradbene komisije in občinske uprave. Sicer, ko bi vsi, ki imajo podobne probleme, lahko pisali v dnevnike, bt pisma polnila dolge kolone. Potrebno je namreč razlikovati zasebne, zainteresirane probleme, od osebnih mnenj, ki lahko zanimajo širšo skupnost, česar pismo, na katerega tehnično in suhoparno odgovarjamo, prav gotovo ne vsebuje. Predsednik gradbene komisije župan občine Doberdob Mario Lavrenčič »Vedno mlad GALEB/slovenski o-troški svet/let že trideset/poučuje, zabava, zavest vzbuja, vedri...«; s temi igrivimi verzi je na vabilu na proslavo 30 letnice rednega izhajanja mladinske revije Galeb označena vloga in jubilej lista, ki vsak mesec »poleti do šoLskih otrok, ki čakajo ga odprtih rok!«. Tri desetletja izhajanja revije, ki je spremljala šolanje in doraščanje že več generacij slovenske mladine, bodo proslavili v Gorici v soboto, 17. t.m. Slovesnost bo v Kulturnem domu v popoldanskem času, s pričetkom ob 16. uri. Kot se spodobi za revijo, ki je in hoče ostati mlada, bodo imeli na ju dneh. Le pet rini se bo zdravil potnik na dostavnem vozilu, 53-letni Sergio Querini iz Ulice Terza armata 54, ki je dobil udarce in praske po glavi in rokah. Lažja prometna nesreča se je pripetila včeraj zgodaj popoldne tudi v Ulici Boccaccio. 52-letni Emilio Marchi iz Ulice Faiti 18 je komaj parkiral svoj avto. ko ga je drugo vozilo med vzvratno vožnjo sunilo na tla. Dobil' je lažji pretres možganov, zlom nosne kosti in petih reber, zaradi česar se bo moral na kirurškem oddelku splošne bolnišnice zdraviti 4 tedne. Nove vožnje APT za dijake Z jutrišnjim dnem stopa v veljavo nov zimski urnik na progah pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Najpomembnejša novost je uvedba novih voženj za dijake na vseh pomembnejših progah, z odhodom iz Gorice ob 12.50 ali 12.55. Sedanje vožnje bodo od 13.45 odložili za 10 minut na 13.55. S spremembo želijo omogočiti hitrejši povratek, brez odvečnega čakanja, dijakom, ki zaključijo s poukom pred 13. uro, obenem pa želijo razbremeniti število potnikov na dosedanjih vožnjah po zaključku pouka. Podrobni umik voženj na vseh progah si lahko uporabniki priskrbijo na sedežu APT, kjer je na razpolago knjižica z umiki vseh odhodov in prihodov. • Občinski bazen na Rojcah bo v soboto, 17. t.m., zvečer zaprt zaradi tekmovanja. • Drevi, ob 20.30 bo v prostorih zavoda Lenassi seja rajonskega sveta za Podturn in Sv. Ano, jutri ob 20.30 pa je napovedana seja rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto. Seja bo pretežno namenjena razpravi o pobudi za postavitev Pacassijevega vodnjaka. Povozil ga je vlak Brzovlak Lecce - Trst je včeraj o-krog 10.30 med Turjakom in Pieri-som povozil 60-letnega Gualtiera De-luiso iz Pierisa. Po prvih ugotovitvah, naj bi šlo za samomor. Brzovlak je zaradi nesreče pripeljal na tržaško postajo s 50-minutno zamudo. bilejnem srečanju glavno besedo prav otroci, ki se bodo zvrstili v pevskih, recitatorskih, glasbenih in drugih točkah. Tako bodo v začetnem delu programa nastopili otroci zbora Oton Župančič iz štandreža pod vodstvom E Ide Gravner Nanut in gojenci glasbene šole iz špetra v Beneški Sloveniji pod vodstvom Nina Specogne, občinstvu pa se bodo predstavili tudi mladi Galebovi sodelavci. O jubilejnih treh desetletjih nepretrganega izhajanja bo spregovoril glavni urednik Lojze Abram, potem pa se bodo zvrtili še drugi otroški nastopi: gojenci glasbene šole v Gorici, lutkovna skupina KD Valentin Vodnik iz Doline, zbor osnovne šole iz Kanala, dopolnjen z otroki iz Gorice (vodi Darija Žorž, pri klavirju: Borut Lesjak). Prisoten bo tudi Ja-nez Bitenc, ki bo predstavil pesmarico s kaseto »Sonce se smeje« in zapel z vsemi prisotnimi otroki naslovno pesmico. Aretacija zaradi posesti mamila Pod obtožbo posesti in uživanja mamil so v Tržiču aretirali Bruna Bret-tija. Med hišno in osebno preiskavo so pri njem našli okrog 400 gramov hašiša. Menda je Bretti zaposlen kot postrežnik. Po nalogu državnega pravdništva pa so v Milanu aretirali Girolama Bevi vino. Možakar naj bi prodal Bret-tiju omenjeno mamilo. razna obvestila J PD Mirko Filej priredi jutri, 15. t.m., ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici kulturni večer ob 400-letnici Dalmatinove biblije in Bohoričeve slovnice. SPD Gorica obvešča, da bo sejem rabljene smučarske opreme v soboto, 17. t.m., od 15. do 18. ure na društvenem sedežu. kino Gorica VERDI 17.15—22.00 »Francese. Jessica Lange. ., VITTORIA 17.30-22.00 »Casimiro 11 marito erotico«. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »48 ore«. Triti PRINCIPE Danes zaprto. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Savana violenta-!. , COMUNALE 20.30 Gledališka predstava : »Friiulein Pollinger«. Nova Gorica in okolico SOČA 18.00 »Zmajeva igra smrti*-20.00 »Mož, žena in otrok«. SVOBODA 20.00 »Rambo«. DESKLE 19.30 »Dan krvavega Valentina-!. POGREBI Ob 10.30 Arrigo Bartolozii iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; o 12. uri Virgilio Piasentier na glavnem pokopališču ; ob 13. uri A vreli ja An vadlav na glavnem pokopališču (Pr hod iz Trsta). . j j Banca Agricola Gorizia«-,.. 1 Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA. KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN pisma uredništvu Dva ranjena v silovitem trčenju Koprska razstava književnosti Slovencev v Italiji Odmevnost: boleča točka Zares dovršen koncert orkestra RTV Ljubljana MAKA DEBELJUH Kdor se je pred nekaj več kot petnajstimi leti lotil sistematičnejšega obravnavanja knjižne proizvodnje slovenske manjšine v Italiji je po eni strani nujno moral šele zaorati ledino, po drugi pa se je znašel pred vprašanjem, kam naj pravzaprav vso snov postavi, kako naj jo označuje — po »manjšinskosti« ali po »univerzalnosti«; nato še vprašanje, v katerega se bočeč nočeš zaletiš : odmevnost: seveda, predvsem pri najbližnjem sosedu. Dražljivost vsega tega je na dlani: če že ne bomo deležni nagraje-valnih slovesnosti v Stockholmu, če smo že potisnjeni ob rob vedno bolj razvejanega evropskega literarnega dogajanja, potem se je treba odločiti Za druge cilje in drgo pot, ki utegne ?gledati nekje skromna. Pa s skromnostjo ima ustvarjalna potreba bolj {nalo skupnega: kdo bi lahko pošteno ‘n prepričano trdil, da bi se morda tupatam kaj ne moglo pomeriti s Qua-simodovim nobelovskim »ožarjunjem neskončnosti«? No, če nas je le lahko nekoliko strah takšnih ikarovskih kril m poletov, ne bomo zaradi tega zgrešili smeri, v katero nas je začel veter šele včeraj gnati, pa naj bo tudi nepriznana in zapostavljena in zame-tovana »manjšinska«, če taki neprijazni označbi postavimo pozitivni prediale, nam ne bo mogla uiti prednost celovitega predstavljanja, ki istočasno odkriva razčlenjenost, daje možnost vrednotenja v sklenjeni enoti in v°č odtehta pri iskanju ravnovesja ? inanjo stvarnostjo. Pozitivnost ta-ke8a gledanja je vsekakor prevladala Pni večini »manjšinskih« ustvarjalcev, čeprav ne smemo pozabljati ne neizogibno delovanje »manjšinskega« oko lJa pri njihovem delu. Ali je potem fezultat še vedno »manjšinski«? Za to vejo smo se oprijeli več ali manj Vsi- ki smo se količkaj približali tem vprašanjem|, saj poleg univerzalno »estetskega« ni mogoče prezreti »specifičnega«, se pravi Immura, iz ka-,e6a edino je lahko določeno delo vzklilo. Vsak predlog o takem globalnem gle Panju na pojav, ki naj ne ostane le o-oroben, je zato že sam po sebi poz iti-''čl', čeprav je navadno zelo težko za-ojeti vse njegove plati in se ni mogo-e izogniti klestenju, če že zaradi tu'ugega ne, vsaj jasnosti in prcgled-osti v prid. Tak predlog je tudi do-umentarna razstava sodobne knji-evnosti Slovencev v Italiji, ki jé do ■ novembra na ogled v pritličju O ' rednje knjižnice Srečka Vilharja v tvopru. Naj takoj povemo, da je doku entacijsko delo hvalevredno zaradi ^statičnosti in pazljivosti, ki ga zahte-? ■110 Src pa tukaj pozabiti na sprc-sn °van^a' ki bi jih lahko označili sb le..kot strah pred strahovi. Če ‘ ,nc bojimo vabiti in morda tudi celo Koliko izzivati : poglejte nas! potem tudi ne smemo bati, da rečemo: BERITE »Novi Matajur« poglejte nas, kakršni pač smo! Dokumentacija ne dopušča prostora zamol čevanju, ker bi se morala sicer preimenovati v nomogiafsko obravnavo, v prikrojevanje že znanim predpostavkam. Pogostoma je težko presoditi, pri kateri publiki se bo to ali ono uveljavilo, na kateri odmevni ravni ali v katerem prostoru bo lahko v največji meri sprostilo svoj potencial. Občutljivost organizatorja se kaže tudi v tem, da je ob golem razstavljanju poskrbel tudi aa. prikaz odmevnosti: edino iz panojev nad vitrinami je mo g oče razbrati, koliko je komu kaj povedalo. To je izsek, ki s svojo nabitostjo signalov najbolje meri tempe raturo prostora, v katerega je delo padlo. Vse več bi se morale tovrstne razstave razvijati in dopolnjevati prav v to smer, da bi za obiskovalca postale čimbolj dražeče in mu nudile tudi posredovanje med delom in njim samim. V okviru ‘Strokovnih ustanov je tako posredovanje še najlažje, posebej še, če so dostopne širšemu krogu porabnikov. Ker si pobude, kakšna je sedanja koprska, razumljivo ne morejo kar druga drugi slediti, bi bili želeli, da bi bilo o njej več govora, tudi ker niti do kake prave predstavitve ni prišlo, čeprav smo preplačani, da iz nedvomno tehtnih razlogov. Take priložnosti se nam zdijo pravš ne za vzpostavljanje tistih stikov in za tisto zbliževanje, ki je nam vsem pri srcu in o katerem vsi tolikokrat govorimo. Zato bi tudi ne smeli zamuditi prav nobene prilike, saj verjetno nikomur ne preostaja časa, energij in sredstev, da bi svoj trud zapravljal in svoje delo pustil v prazno pusti ! Po eni strani je torej treba čimveč potencirati izrazno moč sredstva, kakršno je razstava (in pri tem je prizadevanje organizatorke Vilme Krapež jasno opazno), po drugi pa vztrajati na večkrat nehvaležni poti samo predstavljanja (tu pa preradi vskočijo elementi, ki z delom samim sicer nimajo večjega opravka, ga pa znajo pošteno zavreti, če že ne skoraj da zabrisati in prikriti). To usodo delimo verjetno z marsikom in zato mor da res ne kaže tožiti : ali kaj, ko je preteklost — in tudi sedanjost! — zna la vedno podrezati v naše najobčutljivejše točke in nas puščala pred neprijetno, grenko ugotovitvijo, da smo pravzaprav le klic vpijočega v puščavi. . . Woody Alien vodi na Festivalu festivalov Film Woody ja Allena »Broadway Danny Rose« vodi na začasni lestvici tržaškega filmskega Festivala festivalov, ki se odvija v kinodvorani Ariston. Na drugem mestu začasne lestvice je Avatijev »Noi tre», na tretjem pa »Moskva in New York« ameriškega režiserja Paula Mazurski ja. RAVEL KODRIČ Potem ko je simfonični orkester RTV iz Ljubljane za >1 datek odigral Glinkovo uverturo iz opere Ruslan in Ljudmila ter Moža n i uverturo iz Figarove svatbe,. je mojster Nanut prijel prvega violinista a roko in od vedel z njim še ves orkester z odra: tedaj šele je od trajanja koncerta še nepotešeno občinstvo odnehalo s ploskanjem in jelo zapuš d/ dvorano trži škega občinskega gledališča. Dolgo potem pa so še v vel V poslušalcem od ust do ust laskave ocene nastopa slovenskih umetnikov. Do gostovanja je pravzaprav prišlo te orekoč nenadi Ljubljanski simfoniki so namreč zadnji hip vskočili sicer sila zai n dramski in koncertni spored občinskega gledališča v prijaznem me ob Timavi Zapolnili so vrzel, ki bi sicer zazijala spri< odpovedi obiski ; iraškega sim foničnega orkestra RTV v Italiji s 5. Mahlerjevo simfonijn se več: »ljub Ijanski prijatelji« so obljubili — tako je pred nastopom napo dal neumorni umetniški vodja Carlo De Incontrerà — da z Mahlerjevn tjstrovino po strežejo tržiškim ljubiteljem glasbe nekdaj spomladi. Za razliko od uvodoma omenjenih briljantnih dodatkov bil spored ve čera ubran na bolj resnobno struno. V prvem delu se je list Ciril Ske rjanec svojemu slovesu primerno odrezal ob izvrstnem šostakovičevem dru gem koncertu za čelo in orkester op. 126 iz leta 1966. Na poslušalca, ki pozna siceršnje Šostakovičevo snovanje na komornem in simfoničnem po lju, učinkuje prvo doživetje omenjenega koncerta — takega sem bil pač deležen — dokaj nenavadno a hkrati žlahtno in vznemiri ju o Ko zasleduješ njegovo drobno gradnjo, srečuješ obilico znanih, za avtorja načilnih melo dičnih utrinkov, ritmičnih prvin in barvnih odtenkov. A ko se ozreš po ce loti, se ti Šostakovič prikaže v neobičajno sveži, od nekakšne sodobne mo drosti razgibani podobi. Izpoved solista je zbrana, vase osredotočena, malodane vdano vpletena v raznoliko domiselnost orkestrskega okolja, a kakor da se v svojem temeljnem toku ne da premotiti od njegonh vzgibov. V drugi del sporeda so ljubljanski gostje uvrstili Bartokov Koncert za orkester iz leta 1943. Mojstrovino smo od istih izvajalcev lahko poslušali pred nekaj meseci v tržaškem Kulturnem domu v koncertni sezoni Glasbe ne matice. Tokratna izvedba je bila resnično dovršena, da sta dirigent in orkester povsem zaslužila navdušeni pozdrav sijajnega, odzivnega občinstva. Ob izidu romana Draga Jančarja »Severni sij« Čakajoč na norost ali zgodba o usodnosti ki se lahko dopolni le v blaznosti in smrti ALEŠ «ERGER Roman Draga Jančarja »Severni sij« (Pomurska založba, opremil Igor Rečen) se dogaja v Ma riboru v začetku leta 1938, natančneje : med prvim dnem tega leta, ko v mestu izstopi Josef Erdman, in veliko nočjo, ko ga, blaznega, odvedejo v domači Lienz. Kdo je Jose] Erdman, kaj počne in kaj se mu zgodi v Mariboru, v mestu, kjer je bil rojen, a je nanj ohranil le nejasen otroški spomin? Po poklicu je trgovski potnik, a v mestu, ki si ga je sam izbral za izstopno postajo, je njego vo edino opravilo — čakanje. Čakanje na zvezo, sporočilo, stik, uraden napotek, kar vse naj bi razširilo njegovo trgovsko dejavnost proti jugu, pa se izkaže kot jalovo in vse bolj nesmiselno, saj zveze ni in ni. Med tem čakanjem se mu na godi ljubezenska prigoda s poročeno žensko, ki se ji, ko je prešuštvo razkrito, odpove; napletajo se mu zmerom pogostejše in hujše pijanosti v smrdljivi žganjarni, in slednjič, po stresni pu stovski noči, zapade v neozdravljivo norost. Je sploh bil trgovski potnik? Kaj ga je gnalo, da je izstopil prav v Mariboru, ki se je nad njegovo pametjo in usodo zaprl kot neizprosna past? Od kod se je vrnil, kam je prišel? Jančarjev roman na ta vprašanja ne odgovarja; na videz neprizadeto uprizarja postopno razpadanje osrednje postave, ki poskuša v sprepletu déjà vujev in resničnosti poiskati svojo identiteto, a najde svojo mentalno smrt. V tem razpadanju se Josef Erdman nikakor ne more konstituirati v junaka, saj je domala ves čas pripovedi v trpnem, čakajočem stanju — edino pravo dejanje, pustna »ugrabitev« nekdanje ljubice, v njem dokončno prelomi mejo med razumnostjo in norostjo. »Sedimo, čakamo in pijemo«, zapiše Josef Erdman in s tem nedvoumno opredeli svoj brez-talni tujski položaj. Njegov razpad pa se hkrati dogaja v svetu, ki mu s klicami blaznosti nikakor ni prizaneseno. Nad njim visi neka usodnost, ki je ne morejo presvetiti ne okultne vede ne eksaktna znanost in ki se je ne da pregnati ne z gosposkimi zabavami ne z beraškimi popivanji; dopolni se lahko le v blaznosti, vsesplošnem nasilju in smrti. Vzporednice med individualno zgodbo in okoljem, v ka terem se dogaja, so v »Severnem siju« izpeljane natančno in nevsiljivo; bolj kot grožnjo druge svetovne vojne, bolj kot narodnostne napetosti v predvojnem Mariboru je v delu čutiti klice vsesplošnega kaosa, ki prizadeva človeštvo v celoti in katerega posledice spoznavamo predvsem v bridki usodi Joseja Erdmana. Bridki, a hkrati neizbežni: Jančar v tem delu sicer verjame v samodejnost nekaterih človeških odločitev, a jih vidi in razumeva le kot del vnaprejšnje določenosti slehernikove usode. Svojevrsten fatalizem? Trpko razumevajoče pisateljsko zrenje? Vnaprejšnja odpoved vsakršni akciji? V Erdmanovo zgodbo, pisano v menjavi prvo in tretjeosebnega pripovedovalca, uvaja Jančar še poseben potujevalni element: seka jo z dokumentarnimi vložki, polnimi podatkov o življenju v predvojnem Mariboru, ki ponekod pripoved nadgrajujejo, drugje pa jo brez potrebe prekinjajo — kot bi avtor ne maral, da bi ga (in bralce za njim) prvoosebna pripoved preveč zanesla in prevzela. Najbolj učinkovita in funkcionalna sta vsekakor vrivka o trafikantu in kapelniku — prvi preživi mnoge spremembe imen trgov in ulic pred svojo prodajalno, drugi dirigira številnim godbam kar-seda različne melodije; obakrat skoz hladne po datke srhljivo potegne piš časa, ki dela zgodovino, oplazujoč brezmočnega posameznika v njem. In severni sij, ki je dal delu naslov? Dogodil se je, poročajo viri, 25.1.1938 nad dobršnim delom srednje Evrope in — dodaja avtor — krvavordeče obarval oči mnogih, ki so ga videli, da so med pijanostmi, norostmi in poboji ostali neodrešeni d hladnem, brezbrižnem in vsedoločujočem toku zgodovine. »Severni sij« Draga Jančarja je kakovostno in pomembno delo, napisano z ognjevitostjo in presunjenostjo, ki ju disciplinirana roka brzda v zrelo in skladno besedilo. TONE SVETINA Med nebom in peklom 294. .. F*a ženske, ki se derejo »svoboda, svoboda« in no-ip zastave in puške — katero izmed njih je posilil rnerZ?S^evanÌu v SV0U posebni sobi za posebne pri- ie i?0*31"0- da drhal nima prave pameti — čeprav se Pok ltr° in dobro organizirala — da ne zna misliti de 1Cl!sko *n da je velikodušna v položaju, ko ji ne palic drugega pametnega v glavo. p , dokler so se pomikali po prašnih cestah skozi P |,raiino, kjer so jih spremljale požgane vasi, je bil 2 0vnik v strahu. Otepal se je misli, kaj bi napravil Pm Karlo Maslo, če bi ga prepoznal v koloni, m Opomnil se je Jožefe Maslo ob goreči hiši in njene Ve- Preklela jih je. Jo je nebo uslišalo? Kdo ve? da ‘ vr°^na i6, morda pa se bomo še kdaj vrnili? Mor-z Nemci? Ali pa bo obveljala njena kletev?« III. ski > kVro orKa,nizirani in z vseh vetrov zbrani voj-hikn tiorozenega ljudstvai, ki ji je primanjkovalo povelj -sia v la izkušenj, in odborom aktivistov OF je prine-nov;u lka zmaga z nepreglednim plenom ogromno V1» nalog. rnepS svojimi malimi oddelki so morali zasesti ogro-šča ' nedotaknjen vojaški garnizon - vojašnice, skladi-Preme in orožja, skladišča hrane... To mesto je bilo še iz časov utrjevanja vzhodne meje glavna preskrbovalna baza. Pred okrožnim odborom, ki ga je vodil Boro s peščico starih partizanov, so stale naloge, ki jim ni bilo videti konca. Morali so vsaj za nekaj časa obraniti mesto pred Nemci, mobilizirati vsakega za orožje sposobnega prebivalstva in iz mesta v najkrajšem času odpeljati plen v gozdove. V mestu je vladala zmešnjava, ulice so bile polne italijanskega vojaštva, ki je že razoroženo pritiskalo proti domu iz notranjosti Jugoslavije. Polni so jih bili travniki, njive in vrtovi. Da bi preprečili ropanje po vaseh, so v zasilnih kuhinjah dan in noč kuhali ter lačnim in kosmatim vojakom delili hrano. Iz propagandista se je Milan Guček prelevil v poveljnika mesta. Štabne prostore si je uredil v glavni kčVsami TRUA. Tu sta z Bognarjem in pomagači opremljala in oboroževala meščane, ki so se odzvali splošni mobilizaciji. Iz skladišča so jim delili novo, še ne raz-maščeno orožje, puške in mitraljeze. Municije pa si je vsakdo nabral, kolikor je je hotel nositi. Sognar je oborožence razvrščal v vode in čete kar na pogled določal vodnike, komandirje in komisarje. Čete so vkrcali na kamione in jih vozili na fronto, nedaleč pred mesto, kjer maj bi zaustavili Nemce. Z plapolajočimi zastavami in s petjem so novaki odhajali na gonjeni krst, takrat še prepričani, da bo vojne v kratkem konec. Obrambo pred Nemci je prevzel na novo ustanovljeni odred, ki sta ga vodila komisar Vidko in komandant Branko, borca od prvih dni vstaje. Lojze Maslo je krenil s kurirji in svojo skupino v o-brobni predel krajine na jugozahod. Ob sebi je imel Osojnika v vlogi intendanta in brata Pavleta kot pomočnika. IV. Po vaseh so se jim pridruževali uporni kmetje pa tudi dekleta. Sprva so bili oboroženi s kosami, motikami in sekirami. Srečevali so manjše kolone vojske in karabinjerjev, ki so jim rade volje odstopali orožje in pasove z municijo. Kmetje so odmetavali orodje in se sproti oborože-vali z odvzetim orožjem. Vreme je bilo sončno in toplo, naklonjeno beguncem in vojski, ki je naraščala od vasi do vasi kakor snežna kepa, ki se skotali s pobočja.- Kazno je bilo, da na tej stranski poti ne bodo imeli posebnega dela. Nemcem, ki so silili za glavninami umikajoče se vojske, še ni bilo na spregled. Ko je ljudska vojska narastla na nekaj sto mož, je rekel Osojnik Lojzetu: »Sedaj nas je že za brigado, morali bomo postaviti štab in vse, kar se spodobi za vojsko.« Ko so zvečer v neki vasi sklenili prenočiti, so zakurili velike ognje in sklioali zbor. Med pisano množico so bili v glavnem novinci, ljudje, ki še niso držali orožja v rokah, razen starcev, ki so se že bojevali v prvi svetovni vojni. Izkušenih partizanov je bilo komaj kakšnih deset in tudi aktivistov je bilo malo. Večino jih je že pobral Milan Guček v narodno zaščito ali pa jih je poklical Jadran, da so šli pomagat aktivistom razoroževat garnizon v mestu ob reki. Na Osojnikov predlog so izvolili Lojzeta za ko-mancVmta, aktivista Jo va, ki je bil malo starejši od golobradcev, za komisarja, kurirja Petrača za operativnega oficirja, Pavleta za namestnika, Albo za voditeljico sanitete, Borisa pa za obveščevalnega oficirja. Ker so na neki karabinjerski postaji zaplenili pisalni stroj, je Gulič, ki ga je nosil in znal tipkati z dvema prstoma, postal štabni administrator. Kvalifikacije za nogometno SP Kar sedem srečanj Na ponedeljkovem sprejemu ob 25-letnici ŠZ Bor Richetti : »Vaše je posebno društvo« S ponedeljkovega sprejema ob 25-letnici ŠZ Bor Medtem ko so bili prejšnjo sredo v ospredju evropski nogometni pokali, bodo danes v središču zanimanja nogometnih navdušencev kvalifikacije za svetovno nogometno prvenstvo, saj bodo odigrali kar sedem srečanj. Italija, ki ima sicer že zagotovljeno vozovnico za Mehiko, bo vseeno z zanimanjem sledila tem srečanjem, v katerih bo zaposlenih 10 tujcev, ki igrajo na Apeninskem polotoku. Za Jugoslavijo pa bo predvsem važen iztek sobotne tekme med Luksemburgom in Vzhodno Nemčijo, s katerima nastopa v 4. skupini. Današnji spored in lestvice: SKUPINA 2 Portugalska • Švedska Portugalska 2 2 0 0 3:1 4 ČSSR 2 1 0 1 5:2 2 ZRN 1 1 0 0 2:0 2 Švedska 3 1 0 2 4:3 2 Malta 2 0 0 2 0:8 0 SKUPINA 3 Sev. Irska - Finska Turčija - Ariglija Dve zmagi in poraz jugoslovanskih ekip Poleg jugoslovanske košarkarske reprezentance se na turneji po ZDA mudi tudi več jugoslovanskih moštev. Tako je Gibona v srečanju z vseučiliščem Western Kentucky izgubila s 56:72 (29:40). Najboljši strelec v zagrebških vrstah je bil Ivo Nakič z 19 točkami. Zadar je premagal moštvo Buttler College s 76:73 (39:26). Petronovič je dosegel 15 točk, Popovič 14. Beograjska Crvena zvezda pa je odpravila moštvo Indiane State University kar s 97 : 72 (42:35). Jokamo-vič (16 točk) in Jankovič (14) sta bila najboljša strelca C. zvezde. Finska 3 2 0 1 3:6 4 Anglija 1 1 0 0 5:0 2 Sev. Irska 2 1 0 1 3:3 2 Romunija 1 0 0 1 2:3 0 Turčija 1 0 0 1 1:2 0 SKUPINA 5 Avstrija - Nizozemska Madžarska 2 2 0 0 5:2 4 Avstrija 2 i 0 1 3:4 2 Cipier 1. 0 0 1 1:2 0 Nizozemska 1 0 0 1 1:2 0 SKUPINA 6 Danska - Irska Švica 2 2 0 0 2:0 4 Norveška 4 1 1 2 2:3 3 Danska 2 1 0 1 1:1 2 Irska 2 0 1 1 1:2 1 SKUPINA 7 Škotska - Španija Wales - Islandija Španija r 1 0 0 3:0 2 Škotska 1 1 0 0 3:0 2 Islandija 2 1 0 1 1:3 2 Wales 2 0 0 2 0:4 0 Brewer spet v Cantuju MILAN — V Cantuju so se odrekli Clydu Mayesu, katerega bo zamenjal Jim Brewer. Slednji se je letos poleti nepričakovano odločil, da ne obnovi pogodbe, sedaj pa se je očitno premislil. Hateley jutri na operacijo MILAN — Po včerajšnjem nadaljnjem pregledu v Veroni, so pri Milanu pptrdili, da bodo Marka Hateleya operirali jutri v Pavii. Kot znano, si je igralec v nedeljo zlomil srednji meniskus desnega kolena. Fiorentina potrdila Giancarla De Sistija FIRENCE — Predsednik Fiorentine Ranieri Pontello je včeraj zanikal, da bi bilo kaj resnice v govoricah, da v kratkem nameravajo odsloviti trenerja De Sistija. »Izredno zadovoljen sem, da sem tu med vami in da vam čestitam ob tem jubileju. Vaše je namreč posebno društvo, ki ne teži samo za osvajanje dosežkov v raznih športnih panogah. V vašem društvu skrbite tudi za vzgojo mladine. S svojo prisotnostjo sem želel prav to poudariti,« je med drugim dejal na ponedeljkovem sprejemu ob 25-letnici ŠZ Bor tržaški župan Franco Richetti, ki je s svojo prisotnostjo dal še posebni pečat Borovemu sprejemu. Naše mestno društvo je sicer svojo 25-letnico ustanovitve proslavilo že z vrsto športnih manifestacij, v ponedeljek pa je priredilo sprejem za predstavnike upravnega, političnega, gospodarskega in športnega življenja iz Trsta in matične domovine. V začetku prihodnjega meseca pa bo še družabni večer za člane, tekmovalce in tekmovalke. Na ponedeljkovem sprejemu so bili poleg tržaškega župana še številni gosti, med le-temi tudi : generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, član predsedstva republiške konference SZDL Ivo Zorčič, predsednik SK GZ Boris Race, predsednik olimpijskega pokrajinskega CONI Emilio Fel-luga, predsednik skupščine TKS Tone Florjančič, predsednik ZTKOS Ljubo Jasnič, sekretar ZTKOS Rudi Zier-rticki, predstavnik TKS in ZTKO Ljubljana Ivo Daneu, predsednik ZSŠDI Odo Kalan, predsednik in predstavniki naših športnih društev in drugih organizacij, predsedniki italijanskih pokrajinskih in deželnih športnih zvez ter drugi. Po ubranih notah mladega kitarista Marka Ferija je besedo prevzel Marjo Šušteršič, ki je »povezoval« ponedeljkov sprejem, uvodni pozdrav pa je imel predsednik ŠZ Bor Mitja Race, ki je imel naslednji poseg. »V prijetno dolžnost mi je, da lahko prozdravim v naši sredi vse vas, ki ste se odzvali našemu povabilu, da skupno nazdravimo 25-letnici obstoja in delovanja ŠZ Bor, edinega slovenskega športnega društva, ki deluje v središču našega mesta in ki združuje danes v svojih vrstah več kot tisoč Spxrtnikov. V čast nam je, da ste se zbrali na naši slovesnosti predstavniki najrazličnejših kompo nent družbenega življenja, tako z e-ne kot tudi z druge strani meje. V teh petindvajsetih letih je naše društvo doživljalo trenutke večjih ali manjših vzponov, pa tudi kriz, ves čas pa smo se zavedali pomembnosti našega obstoja, še posebno ker delujemo na narodnostno mešanem področju, prav šprort pa je tisti univerzalen jezik, ki zmore zbliževati ljudi različnih narodnosti in ustvarjati prijateljsko vzdušje tu, ob meji. Ves čas je bila tudi prisotna v nas zavest, da nam šport ne sme pomeniti zgolj sredstvo za doseganje vrednot, ki bi se odražale le v številkah, sekundah, ali metrih in točkah, ampak takih, ki sodijo med temelje medčloveških odnosov in ki te odnose lahko bogatijo, človeka, kot njihovega nosilca, pa plemenitijo. To poudarjamo tembolj, kajti prebivamo v prostoru, kjer množica nasprotujočih si silnic ni vselej dopuščala uveljavitve takih vrednot, čas pa je px>kazal, da vodi edina prot do konstruktivnega sožitja med narodoma ob meji edinole preko medsebojnega spoštovanja, razumevanja in sodelovanja. V tem procesu razumevanja in zbliževanja ob meji pa sta izredno pomembni manjšini v o-beh državah. Žal pa moramo še danes po štiridesetih letih ugotoviti, da Slovenci še vedno ne uživamo v polni meri vseh tistih pravic, ki nam p-ri-tičejo: vprašljiv je obstoj osrednje kulturne ustanove Slovenskega stalnega gledališča, nedopustna je nedavna namestitev krajevnih tabel na Tržaškem Krasu zgolj v italijanskem jeziku, če še omejim le na zadnje proreče probleme. Naše društvo smo uspeli preusmeriti iz zgolj tekmovalne organizacije v širšo socialno skupnost, v kateri skušamo nuditi možnost telesne aktivnosti vsem Slovencem iz mesta, in sicer od drugega do osemdesetega leta starosti. V nikomur izmed svojih članov ne vidimo le proizvajalca rezultatov, marveč človeka ki so mu naše usluge potrebne in koristne. Ta množičnost in raznolikost naših članov nas potrjuje v prepričanju, da je pot, ki smo si jo izbrali, pravilna in da smo dolžni našo dejavnost še obogatiti in izpopolniti. Zavedamo pa se, da za to ne bodo zadostovale le naše moči, zato pričakujemo, da nas bo v naših naporih podprla širša skupnost, v kateri živimo, in seveda ona, iz katere izhajamo. Ob tej priložnosti pia smo dolžni zahvale vsem tistim,.ki so nam s svojo pomočjo že do danes stali ob strani.« ŠZ Bor so ob 25-letnici čestitali številni gostje, društvo pia je tudi prejelo številne brzojavke in pismene čestitke, (bi) naše šesterke v mladinskih prvenstvih ta teden oh odbojkarski mreži kratke vesti - kratke vesti Košarka: na turneji po ZDA Pri Sokolu načrtno delo z mladimi Združevanje najboljših odbojkaric na Tržaškem pri članicah v Meblu in pri deklicah v Friulexportu, je letos še bolj konkretno zaživelo, saj je na članskem področju prišlo do združitve najboljših igralk iz vseh tržaških društev, okrepila pia se je tudi združena ekipa deklic, kjer pa še vedno sodelujejo le štiri tržaška društva. Prvi probudnik za združevanje moči je bilo nedvomno Šprortno društvo Sokol iz Nabrežine, ki je pri tem moralo marsikaj žrtvovati. Tako so se dejansko odpovedali lastni ekipi v B ligi, čeprav je Sokol dejanski upravitelj ekipe Mebla, v združeno ekipo deklic pa so prav tako prispevali vse najboljše mlade igralke in so tako v društvu ostali le z najmlajšimi močmi, s katerimi nastopia-jo v raznih mladinskih prvenstvih. Da bi se nekoliko bolj [»drobne je seznanili s problemi, s katerimi so se pri tem srečevali in o sedanjem delovanju odbojkarske sekcije .društva smo se progovorili s Savom Ušajem, dolgoletnim odbornikom in trenerjem vseh Sokolovih ekip. »Kakšni vzroki so vas vodili pri pobudi za združevanje moči?« »V združevanju je naše društvo videlo edino pravo prot za bodočnost našega šprorta na določeni kvalitetni višini. Dolga leta smo imeli B ligo, ki je zato prostajala že nezanimiva, za samo društvo prezahtevna in za igralke prenaprorna, prolog tega pa smo imeli premalo res dobrih igralk, da bi lahko z lastnimi močmi računali na večji napredek.« »Ali ste pri tem naleteli na kakšna nasprotovanja?« »Mislim, da so naši ljudje sprejeli Meblo kot nekaj svojega, čeprav to ni Sokol in so bili zadovoljni s kvalitetno rastjo ekipie. Tu pa tam sicer še danes slišimo očitke, da Sokol nima svojih ekip, ki hi ga dostojno zastopale, osebno pa mislim, da je bolj promembno to, da se v občini dogovorimo, da vsa društva z enotnim programom Vzgajamo našo mladino in jo pro določeni dobi splošne telesnokultumc izobrazbe vključimo v prosamezne panoge.« »Kakšno je trenutno stanje odbojke pri Sokolu?« »Vso prozornost smo prosvetili mladini. Tako bomo letos nastopili v prvenstvu 1. divizije, deklice že tekmujejo, pripravljamo pa tudi ekipo »under 15«. Letos smo načrtno začeli z delom pri miniodbojki, ki jo vodita Alisa Dadžo in Grazia Legiša. Pri tem pa se srečujemo z določenimi težavami, ker so dekleta osnovnih šol razkropljena pro celi občini. Zanimanje za odbojko je večje v srednji šoli kot na osnovni, kar je v nasprotju z našimi željami, saj letos prvič nimamo težav z dvora no in bi tako lahko vadili prevej več mladih odbojkaric kot jih trenutno vadi.« (R. Gruden) DEČKI Bor — Sloga 3:1 (15:12, 3:15, 15:11, 15:12) BOR: Meton, Italiano, Jablanšček, Starc, Sedmak, Gombač, Jercog, Marega, Clemente in Mahnič. SLOGA: Krpan, Hrovatin, Komari, Gulič, čač, Filipčič, Pavlina, Sain in Ipnavec. TRAJANJE SETOV: 25, 10 16 in 18 minut. Prvi letošnji slovenski derbi se je končal v korist Bora. Srečanje je bilo z izjemo drugega niza precej zanimivo in tudi izenačeno. Na koncu se je sreča nasmehnila domačinu, ki je zaustavil doslej uspiešno pot Sloge. Odbojkarji obeh ekip zaslu žijo prohvalo, saj so se srčno borili, čeprav je bilo tudi precej napak, kot se pač dogaja pri mladih igralcih. (G.F.) DEKLICE Virtus — Sokol 0:3 (5:15, 11:15, 13:15) TRAJANJE SETOV: 30, 8 , 28 min. SOKOL: Radetič, Katja in Elena Legiša, Perdec, Masten, Vizentin, Passerini, Rudež. Nabrežinski Sokol je strl odpor žilavih predstavnic Virtusa iz Naselja sv. Sergija. Ob zelo bučnem navija; nju, kar je za mladinske lige PTl nas nekaj nenavadnega, so domačinke zaigrale zelo borbeno, kljub temu pa je Sokol dokazal, da je teh; nično vsaj za stopnjo boljši. Omenit1 velja zadnji set, v katerem je Virtù s povedel že z 10:0, a se naša dekleta niso predala ter z dobro igr0 nadoknadila zamujeno in zmagala-(Savo Ušaj) MLADINCI Val — Libertas Gorica 3:2 (15:10, 14:16, 15:7, 13:15, 15:13) VAL: Vogrič, Zavadlal, Boškim Kocjančič, Paulin, Bastiani in Mučic- Po dveh zaprorednih prorazih s° igralci Vala končno prišli do pr'\ti zmage. Letos pestijo ekip» proškod-be (Ccj, Bensa, Tabaj, Prinčič) tako da še ni nikoli nastopila v propoa* prostavi. Proti Libertasu so »piavo-rdeči« prokazali napredek, čeprav so nasprotnikom prepustili dva seta- V prvem krogu odbojkarske interlige zmage Bora, Brd in Sloge V nedeljo se je na treh različnih igriščih začela letošnja interliga za pionirke, to je za dekleta kategorije »under 15«, ki se je udeležujejo mlade ekipie z obeh strani meje. Organizatorji so letos sklenili, da spremenijo sistem tekmovanja, saj se je prokazalo, da je bil lanskoletni, ko so se vse ekipie promerile med seboj, iz raznih razlogov neprimeren. Letošnja interliga se bo odvijala takole: v nedeljo so bili na sproredu izločilni turnirji. Na teh so se ekipe promerile med seboj pro sistemu vsak proti vsakemu. 25. novembra bodo na sproredu še štirje turnirji. Na vsa kem bodo zastopane tri ekipe in sicer v enem prvouvrščene iz izločilnega dela, v drugem drugouvrščene itd. S tem bo interlige konec, pro-dobna dva turnirja pa bodo priredili tudi maja prihodnjega leta. V Kopru so nastopili, proleg domačink, še Dom Agorest, Kontovel E-lectronic Shop in Sloga. Takoj je bilo jasno, da sta Sloga in Kopier boljša nasprotnika. Pionirke Kopra so se v interliga odlikovale že lani, ko so na vseh turnirjih odigravale vidno vlogo. Sloga je sicer nastopila samo s šestimi igralkami, ker so ostale nastopile v prvenstvu mladink, doka zala pa je, da so igralke tehnično in taktično veliko napredovale. Dom Agorest se je predstavil z mlado, a prorspiektivno ekip», ki lahko z vestnim delom še veliko napreduje. Igralke Kontovela Electronic Shopa pa so .bile še vse zelo mlade, nekatere med njimi celo prave začetnice, ki so v nedeljo opravile krstni nastop. Sloga in Kopier sta proti goriški in kontovelski ckipii zmagala brez težav, res lepo pa je bilo njuno medsebojno srečanje. V tehnično že zelo dobri tekmi je po treh setih slavila Sloga in zasluženo osvojila prvo mesto. IZIDI: Kopier - Dom Agorest 2:0 (15:12, 15:7); Sloga - Kontovel Electronic Shop 2:0 (15:1, 15:2); Dom A-gorest - Sloga 0:2 (10:15, 2:15); Dom Agorest - Kontovel Electronic Shop 2:0 (15:4, 15:4); Kopier - Kontovel E-lectronic Shop 2:0 (15:6, 15:1); Sloga Koper 2:1 (11:15, 15:10, 15:7). LESTVICA: Sloga 6, Kopier 5, Dom Agorest 4, Kontovel Electronic Shop 3 točke. SLOGA: Cergol, Ci[rollino, Drnov-šček, Milkovič, Sosič, Vidali. KOPER: Makuc, Mlakar, Čebular, Savarin, Tomljanovič, Prelec, Milič, Kržišnik, Mlinarič, Žumer, Štoka, Korošec, Kocjančič. DOM AGOREST: Pintar, Petarin, Furlan, Ožbot, Nanut, Mosetti, Lutman, Rivelli, Hoban, Parlin. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Regent, Garbini, Starc, Brischia, Pie-razzi, Golia, Sardoč. (INKA) V DOBROVEM V Dobrovem (goriška Brda) so se zbrale odbojkarice Brd, Sežane, Kopra in Sokola. Več igralk je imelo svoj krstni nastop in zato je bila igra precej začetniška, tu pa tam pia smo lahko opazili kako dobro protezo in tudi nekatere želo obetajoče odboj- karice. Razpored tekem je bil zares posrečen, saj sta se prav v zadnji tekmi srečali ekipi Brd in Sokola, ki sta prej premagali Kopier in Sežano. V pravem finalu sta si bili ekipi v glavnem enakovredni, čeprav je igral Sokol malo zahtevnejšo odbojko. V razburljivem finišu pa so domačinke zmagale s 17:15. IZIDI: Brda - Sežana 2:1 (15:9, 14:16, 15:5); Koper - Sokol 2:0 (15:8, 15:11); Brda - Koper 2:0 (15:3, 15:0); Sežana - Sokol 1:2 (15:9, 5:15, 10:15); Kopier - Sežana 0:2 (2:15, 9:15); Brda Sokol 2:1 (15:12, 13:15, 15:17). LESTVICA: 1. Brda 6; 2. Sokol 5; 3. Sežana 4; 4. Kopier 3. SEŽANA: Kocjan, Novakovič, Ško-pin, Požar, Ukmar, M. in E. Macarol. KOPER: Polšak, Žabkar, Novak, Zilič, Miklaučič, Krzič, Vremec, Dabič, Šturman, Krašovec, Dralič. BRDA: Maurič, Toros, Leben, Pod-veršek, Bernardis, Simčič, Palik, Simčič, Sirk. SOKOL: Vizentin, Legiša, L. in T' Masten, Škrk, Passerini, Žbogar. . ' Savo Ušaj V TRSTU Na »1. maju« so se v priredbi SV Breg (dolinska telovadnica je bila zasedena) pomerile le tri ekipie, ker K®' naia iz neprojasnjenih razlogov ni Jj ' lo na spregled. Zmaga je pripadi borovkam, ki so [»kazale boljšo len ničo pripravo od Koprčank, med tem ko je Breg nastopil z zelo mlado e IZIDI: Burja Koper - Bor 0:2 (9:|S; 9:15); Bor - Breg 2:0 (15:3, 15;4;' Burja Koper - Breg 2:0 (15:6. 15:61- LESTVICA: Bor 4; Burja Koper a, Breg 2; Kanal 0. , BOR: Železnik, Knez, Čok, Vese-Sancin, Suoerina, S. in C. Pernarci Vidali, Vitez, Bandi in Legiša. BREG: Mauri, Žerjal, Pečar, U1» vina, Kraljič, T. in N. Canziani, L vrica in Koren. BURJA KOPER: Slama, Čerin, nik, Šukljan, Argenti, štamta, j man, Bokič in Vičič. (G. Furiarne) naši nogometaši v mladinskih ligah naše peterke v mladinskih prvenstvih NARAŠČAJNIKI Breg — Opicina 2:3 (0:3) STRELEC za Breg: Sancin (2) BREG: Petronio, Boneta, Cicctti, Coren, Bandi, Olenik, Simonetti, Sancin, Gianni, Di Gennaro, Vouk, Zeria-ti. Ota, Furlan, Ninetto. ■ Tekma je imela dva obraza. Prvi Polčas je bil namreč monolog Opici-nc. ki je dosegla tri zadetke, drugi Pa monolog Brega, ki je zmanjšal razliko v golih ter skoraj izenačil. p°leg obeh golov so namreč Brežani zgrešili nekaj stoodstotnih priložnosti. Med našimi igralci se je tokrat najbolj izkazal Olenik. (M. Švara) Olimpia — Zarja 1:0 (0:0) ZARJA: Purič, Tomez, Ferluga, Kerstich, Zerbo, Gregori, Pi tacco. Castelli, Zeugna, Kalc, Carli, Zettin, Lanzi ani, Stein. Tudi proti solidni Olimpii bi si zar-Jani zaslužili točko, predvsem po prikazani igri v prvem polčasu. V tem oelu tekme so namreč stalno napadali *?r si zapravili stoodstotni priložnosti. V drugem polčasu so domačini prevze a igro v svoje roke, »rdeči« pa so se brez. velikih težav dobro branili. Samo nesrečno posredovanje obrambe je domačinom dovolilo, da so dosegli zmagoviti zadetek. (B. Primožič) Vesna — Montebello 1:0 (0:0) STRELEC : v 25. min. d.p. Tence. VESNA: Martinuzzi, Bembi, Sed-pak' Zarotti, Micheli, Švab, Vascotto, tadioni, Cuzma, Bianchi (v drugem Polčasu Tence). Križani so pred domačim občinstvom v Povprečni tekmi premagali ekipo z iontebella. Tekma sama na sebi ni Priskrbela večjih emocij, saj sta e-uPi predvajali svoj nogomet predmeta na sredini igrišča z redkimi napadalnimi akcijami. Gostje so prišli v Križ s trdnim namenom, da odnese-v-^aj točko, kar pa jim ni uspelo, saj so bili Križani kljub povprečnemu gran ju vseeno prisebne jši od Tržačanov. Vesna je prišla do zadetka komaj v drugem polčasu, ko se je trener ,„a?F5>*'*'0 končno odločil, da pošlje na km l 6 hitrega Tence ja, ki je prav malu z močnim strelom ukanil vra-mrja gostov. (Andrej Kostnapfel) OSTALI IZIDI: Fortitudo - Domio ,CGS - Zaule 2:1, Campanelle - S. 5:3, Iloianese - Muggesana 1:2. LESTVICA: Muggesana 14, Olimpia i oianese 9, Fortitudo, San Luigi n Vesna 7, Domio in Campanelle 6, < lrj,a’ Gpicina, CGS, Zaule in Mon-kbe|lo 5, Breg 2. NAJMLAJŠI ni. SKUPINA A Olimpia - Breg 4:0 (2:0) j,HKEG : Gottar, Sancin, Lavriha, n r^ot, Bevk, Slavec, Kraljič, Glavi-• Mauri, Vodopivec (Lisjak), Bandi. izu,a-si najmlajši plačujejo dolg ne-- Uscnosti v ligi. Igrali so proti eki-Predvaja dober nogomet in se ‘ aja na vrhu lestvice. Brežani so I, lr,Vsesk°zi požrtvovalno borili in so .. 1 zgrešili nekaj zrelih priložnosti tvnvoi Bregu je bil najbolj požr-.„;,'len Bevk. (M. Švara) 1.. „ , El IZIDI: Costalunga - S. Vichi "u’ Portit«do - S. Luigi A 0:1, - Marb<>*a - Campanelle 3:2, P anziana Muggesana 4:1. 14 mTVICA: S- Vito 15, S. Luigi A bei 'IEKVSllna 13, Fortitudo 9, Chiar- 1.. ,®,,’ Olimpia 5, Costalunga, Cam- Ulc 'n Ponziana 4, Breg 0. SKUPINA _ SKUPINA B ?" B°sco — Kras 0:11 (0:3) MRELCI: žagar v 1„ 23., 37., 47. 4fi ir." m*0uti, Alan Škabar v 26., 4L, ’ ' ■ minuti, Tavčar v 44. min. ter Um„v h,: Kočevar (Kralj), Tavčar, liči Leeone, Lucijan Škabar (Kava-• dragoni, Grgič (Grmek), Alan Škabar, šuc, Žagar in Kalc. 13 Ferluga, 14 Černe. Kot smo pričakovali je Kras brez težav odpravil šibki Dan Bosco. Rezultat sam najbolje priča o razmerju sil ca igrišču. Žagar in Alan Škabar sta bila glavna junaka srečanja in sta postala kandidata za najboljšega strelca prvenstva. V prvem delu srečanja Kras ni najbolje izkoristil svoje pre moči. »Rdeče-beli« so dosegli le tri zadetke, čeprav so nizali napad za napadom. V nadaljevanju pa so bili bolj točni pri streljanju na vraba in tudi pri podajanju, kar jim je omogočilo, da so zadali Tržačanom najhujši poraz v letošnjem prvenstvu. (B. Raubar) OSTALI IZIDI: Portuale - S. Luigi B, Opicina - S. Andrea 2:0, Sorvola -CGS 1:3, Triestina - Montebello 0:3. LESTVICA: Portuale 15, Kras in Triestina 13, Opicina 12, Monte bello 9, S. Luigi B 6, CGS 5, S. Andrea 3, Don Bosco in Sorvola 0. ZAČETNIKI SKUPINA A Domio — Breg 1:0 (0:0) BREG: Cah, Buzzi, Ota, Labiata, Zupin, Vižintin, Grilanc, Tence, Komar, Kozina, Handler (Mauri). Tekma je bila vseskozi izenačena, saj sta hoteli obe ekipi doseči zmagoviti gol. Pri tem so bili spretnejši domačini, vendar moramo takoj dodati, da bi bil nedločen izid pravičnejši. Najboljši v Bregovih vrstah je bil branilec Buzzi. (M. Švara) OSTALI IZIDI: S. Viti» - Costalunga 0:3, Fortitudo - Zaule 0:0, Ponzia-na - S. Luigi 1:1. LESTVICA: S. Luigi in Ponziana 11, Domio 8, Costalunga, Zaule in Fortitudo 7, Breg 3, S. Vito in S. Sergio 1. SKUPINA C Roianese — Primorje 0:2 (0:0) STRELEC: v 26. in 37. min. P. Štoka. PRIMORJE: Blažon (Štolfa), Gher-bassi, Spadoni (Ukmar), Prašelj, Škabar, Trampuš, P. Štoka, M. Štoka, Prinčival, žagar, Tomasetig. V gosteh so Prosečimi ponovno prišli do zmage in tudi prepričljivo zaigrali. Že od vsega začetka so »rdeče-rumeni« prevzeli pobudo v svoje roke in čeprav sc je prvi polčas končal brez zadetka, so Prosečani imeli več zrelih priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristiti. Šele v nadaljevanju so končno konkretizirali svojo premoč, ko je spretni P. Štoka bil kar dvakrat uspešen. (W. Husu) OSTALI IZIDI: CGS A - Portuale 0:1, Opicina - S. Andrea 0:3, Triestina - Supercaffè 2:0. LESTVICA: Triestina in Portuale 11, CGS in S. Andrea 7, Campi Elisi in Supercaffè 5, Primorje 4, Opicina in Roianese 3. NA GORIŠKEM Juventino — Sanrocchese 1:0 STRELEC: Fabris. JUVENTINA: La Stella, Volčič, Quinzi (Fagotto), Madon, Puja, Bizaj, Nanut (Zampa), Makuc, Fabris, Sel-lan, Colella. štandreški začetniki nadaljujejo z Jamarski odsek SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za vse, ki so dopolnili 18 let. Zbirališče v sredo, 21. t.m., ob 16. uri v dolinski telovadnici. Vabljeni! ŠD MLADINA smučarski odsek organizira ZIMOVA-NJE v Kranjski gori od 29. decembra ’84 do 5. januarja 1985. Vpisovanje od jutri, 15. novembra, do sobote, 24. t. m., v Domu A. Sirk v Križu vsak dan od 18. do 21. ure. Interesenti naj pohitijo, ker je število prostorov omejeno. uspešnimi nastopi in se iz nedelje v nedeljo odločno približujejo vrhu lestvice. Tudi tokrat so Brajnikov! varovanci pokazali lepo igro, s katero so Ttavsem nadkrilili nasprotnika, ki mu ni uspel niti en strel proti La Stel-lovim vratom. Že po uvodnih minutah je bilo razvidno, da bodo igralci Sunroccheseja odigrali podrejeno vlogo, kar se je v teku srečanja še stopnjevalo in rezultat bi lahko bil v korist domačih fantov še obilnejši. CICIBANI SKUPINA C San Giovanni — Primorje 1:0 (0:0) PRIMORJE: Spadoni, Štolfa, Ligo-vič, Trampuš, Savi, Sordoč, Vodopivec (Pahor). Ko je že vse izgledalo, da bodo cicibani Primorja osvojili dragoceno točko, je San Giovanni malo pred koncem tekme dosegel gol morda tudi s pomočjo proseške obrambne vrste, ki je bila večkrat negotova. V teku celega srečanja pa so bili »rde-če-rumeni« po prikazani igri enakovredni domačinom in zato lahko ocenimo nastop Prosečanov pozitivno, saj neodločen izid bi bolj realno odražal moči na igrišču. (W. Husu) Portuale — Breg 2:1 (1:0) STRELEC za Breg: Mauri. BREG: Gigli Fano, Handler, Štrajn, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Švab). To je bila lepa tekma z obojestranskimi priložnostmi za gol. Igralci Por-tualeja so izkoristili slab dan Brego-vega vratarja, obratno pa se je vratar Portuale ju zelo izkazal, saj je rešil štiri stoodstotne priložnosti. V Bregovi vrsti sta se predvsem izkazala Handler in Mitja Gombač, ki sta se požrtvovalno borila do konca. (M. Švara) OSTALA IZIDA: Muggesana - Supercaffè 0:5, S. Andrea - Costalunga 0:3. LESTVICA: Supercaffè in Costalunga 12, Portuale 10, CGS in S. Giovanni 5, S. Andrea in Breg 3, Muggesa-na 2, Primorje 0. MLAJŠI CICIBANI Son Giovanni — Breg 0:0 BREG: Ra poteč, Vimo, Mondo, Lo-vriha, Punis, Bandi, Grilanc (Grbec), Sancin. Tekma med Bregom in eno najmočnejših ekip prvenstva je bila vse skozi lepa in zanimiva. Ekipi sta si bili enakovredni, čeprav je imel Breg nekaj izrazitih priložnosti za zmagoviti zadetek. Tako se je Bandi kar dvakrat sami znašel pred nasprotnikovim vratarjem, vendar pa priložnosti ni izkoristil. Med Brežani se je najbolj izkazal Mondo zaradi prikazane igre in tehnike. (M. Švara) OSTALI IZIDI: Domio - Soncini 1:8, Fortitudo - S. Luigi 0:2, Montebello -Inter S. Sergio 8:0, Zaule - Giarizzole 0:10. LESTVICA: Montebello 12, Inter S. Sergio in Soncini 10, S. Giovanni 9, Giarizzole 7, S. Luigi 6, Breg 5, Domio in Fortitudo 2, Zaule 1. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj za tiste učence, ki so se prijavili zanj, začel danes, 14. t. m., po naslednjem razporedu: — zdravniški pregled: ob 15.00 za u-čence iz Barkovclj in Milj ter ob 16. uri za Rojan, Sv. Ivan in Dom jo; — plavalni tečaj: ob 15. uri za 3. in 5. razred Ratinare, ob 16. uri za Barkovlje, Milje ter 2. in 4. razred Ratinare, ob 17. uri pa za Rojan, Sv. Ivan in Domjo. Udeleženci tečaja bodo v prvem dnevu po svojih sposobnostih porazdeljeni v nove skupine. MLADINCI Kontovel Electronic Shop B — Polet 80:54 (40:23) KONTOVEL E. S.: Ušaj 11, Perlot G, Grilanc 15, David Busan 13, Pavel Busan 3, Devetak 12, Sedmak 11, Gruden 7, Žbogar 2, Starc. POLET: Aleksi j Tavčar 7, Granier 6, Šrevlej, Persi 7, Semen 12, Fap-čič 4, Oberdan, Boris Tavčar 12, Go-mizelj 2, Bradassi 4. Prepričljiva in dokaj pričakovana zmaga kontovela Electronic Shop B v slovenskem derbiju proti openskemu Poletu. Tekma ni bila nikakor na visoki tehnični ravni, saj so tako domačini kot poletovci zagrešili ogromno napak predvsem v izvedbi napadalnih akcij. Skozi vse srečanje praktično ni bilo dvoma, da bosta točki ostali domačinom, saj je bila razlika v točkah in v močeh na igrišču vselej previsoka. Naj še omenimo, da nista na tem srečanju igrala dva, morda ključna i-gralca in sicer Damir Starc pri Kon-tovelu in Marko Feri pri Poletu. (Niko Pertot) Kontovel Electronic Shop A — Libertas 64:120 (26:39) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP A: Pertot 6, Piras, Cunja 2, B rischia 6, Danieli 22, Emili 10, Ban 3, Stanissa 5, Gregori, Zaccaria 10. Prvi polčas se je končal samo s 13 točkami razlike, a v drugem polčasu so domačini nadigrali Kontoveice in gladko zmagali. Kontovelci so se vso tekmo vneto borili, toda nasprotnik je bil premočen. Pohvaliti je treba novinca Brischio in Bana. (Dimitrij Danieli) Bor — Ferroviario 71:93 (28:50) BOR: Krapež, Jogan 4, Vecchiet 11 (1:3), Smotlak 10 (2:2), Parisi 12 (2:2), A. Kovačič 34 (2:2), Žerjal, Žnidaršič, Petaros 2. Borovci so nastopili brez Volka in Pregarca, ki sta bila zaposlena s člansko ekipo, vendar to ne more biti o-pravičilo za slabo igro. Gositje so povsem zasluženo zmagali tudi zaradi neangažiranosti nekaterih Borovih posameznikov. Edini, ki se je boril požrtvovalno je bil Žerjal. (V. Vatovec) OSTALI IZID: Barcolana - Stogi ietto 54:89. LESTVICA: Libertas in Kontovel E-lectronic B 4, Scoglietto, Ferroviario, Bor in Barcolana 2, Polet in Kontovel Electric A 0. KADETI -------—--------------------------- Jadran Fa reo — Scoglietto 103:85 (55:40) JADRAN: Štoka 10 (1:2), Uršič, Lippolis 25 (7:10), Pertot 10 (0:2), Ba-rini (0:3), Pahor 10 (2:2), Terčon 10, Korošec 24 (4:8), Žetko 6, Kovačič 7 (3:4). PROSTI METI: Jadran 17:21 - Scoglietto 19:30. G led. : 70. Tudi v prvi domači tekmi §o mladi jadranovci slavili. Scoglietto je igral presenetljivo dobro in naši so imeli precej težav, preden so strli odpor trdoživih gostov. Povedati moramo tudi, da je bilo pri Jadranu nekaj standardnih visokih igralcev poškodovanih (Pieri, Civardi, Gruden), če dodamo, da je Terčon že v 5. min. igre dosegel peto osebno napako, je stika tekme jasna. Naši so dosegli nekaj lepih košev v protinapadu in tudi v organiziranih akcijah. Tokrat sta številne gledalce presenetila Igor Štoka in David Pahor, ki sta bila res odlična. Od ostalih sta zadovoljila tudi Lippolis in Kovačič. M. Raserà obvestila OSTALA IZIDA: Santos - Barcolana 94:76, Inter 1904 - Inie:maggia 63:41. LESTVICA: Jadran Farco, Inter 1904 in Santos 4, Saba, Scoglietto, Barco-lana in Intermuggia. NARAŠČAJNIKI Santos — Polet 140:36 (71:14) POLET: Škerk 10, Sardoč 4 (0:2), Ozbič, Malalan, Sosič 1 (1:2), Bogateč, Kocman 21, Ciani, Fonda, Calzi, Brišnik. PON: Sardoč. PM: Polet 1:4. 3 točke: Kocman 5. Ekipa Santosa je visoko premagala Polet, ki je nastopal z nekaterimi začetniki. Potatovi nasprotniki so bili tako tehnično kot fizično bolj pripravljeni od naših fantov, poleg tega pa so biti tudi povprečno dosti višji. Poletovci so se izkazali z zvrhano mero požrtvovalnosti. (G. Kocman) Bor — Libertas 36:107 (18:63) BOR: Rustja (0:2), Orologio 1 (1:2), Panjek 11 (1:2), Blaževič, 2 (0:4), Lip-polis 14 (2:4), Turk 4, Cecco, Birsa 2 (0:2). PM: Bor 4:16. Borovi so zaigrali brez borbenosti v obrambi, poleg tega pa neorganizirano v napadu. Najboljši v Borovih vrstah je bil Lippoljs, ki je edini z Birso dokazal voljo na treningih. (B. Vascotto) OSTALI IZIDI: Intermuggia - Libertas 37:93, Don Bosco - Ferroviario 97:52; Intermuggia - SGT 42:109, Libertas - Kontovel Electronic Shop 75:79. LESTVICA: SGT in Don Bosco 6, Santos, Ricreatori in Libertas 4, Kontovel Electronic Shop in Ferroviario 2, Servolana, Polet, Intermuggia in Bor C. DEČKI Ferroviario - Bor 84:50 (35:36) BOR: Acerbi, Vtace 4 (0:2), Krasna 6 (2:3), Gašperini 13 (3:5), M. Pertot, B. Pertot 6 (2:4), Cupin 4 (0:2), Bole, Bajc 16 (4:5). PM: Bor 9:21. Ta tekma je imela dve lici. V prvem polčasu so se borovci z borbenostjo izkazati v obrambi, ter s hitrostjo v napadu, v drugem polčasu pa se je slika spremenila. Borovci niso več skakali pod košema in to je bilo usodno. V napadu se je najbolj izkazal Bajc. (B. Vascotto) OSTALI IZIDI: Sokol - Don Bosco 33:117, Servolana - Libertas 88:53, Ricreatori - Santos 91:31. LESTVICA: Servolana, Don Bosco, Ricreatori in Ferroviario 6, Alabarda in Santos 2, Bor, Sokol, Libertas in Ancifap 0. PROPAGANDA Turnir San Sebastiano Don Bosco — Bor 33:32 (19:9) BOR: Arena 5 (1:2), Pavlica 6 (0:2), Prelec (0:2), Pregare, Bajc 8, Ažman 2, Jelerčič, Oberdan 11 (1:2), Doles, Gregori, Legiša, Presi, Milone. V zelo napeti in borbeni tekmi je Bor izgubil proti Don Boscu z minimalno razliko. Za borovce je bila usodna predvsem druga četrtina, ko niso uspeli dati niti koša. V nadaljevanju pa so s hitrimi pro- tinapadi nadoknaditi zaostanek in celo povedli z 21:19. V zadnjih treh minutah pa so zgrešiti odločilna prosta meta. Z nastopom naših košarkarjev smo zadovoljni, predvsem zaradi napredka v obrambi, odpraviti pa bo treba odvečno tremo. Najboljše se je odrezal Pavlica, ki je dobro vodil ekipo v napadu. (Luka Furlan) Adria: l984^e*S*Ca tekmovalna sezona za leto clarn<,J<\za nami, zato je čas, da po-Ban °. acun naših atletskih klubov, hasi,^.Je na vrsti lonjerska Adria, ki NaT? Z®°lj n.a mladinski ravni, ha jli iV zaf'etku povemo, da se je član™, . tudi letos število aktivnih sezonn s j tako da je skozi celo osem .,!i n° treniralo in tekmovalo ta detinin . ov- Od teh so bili med ka-Sčainin dvo tekmovalki, med nara-med dve. med dečki eden ter kadra r ater-it trije. Kljub omejenosti detini imZU talt n*50 izostali. Med ka-skj n., i1 ®ta vsaka po en pokrajin-v disku ^ asv?jtti Sandra Sumberaz deželni *n .tja Komar v kopju, na sedla h *avta pa je Sumberazova za-nice Mirti?™ T.CSto X kopju, naraščaj-prav regori pa tretje mesto, krat i,h i X knpjii. Slednja je tudi več-taetu k(a.Jšala pokrajinski rekord v tudi nor™' po'eg tega pa je dosegla rmo za državno prvenstvo v osip atletov, toda vseeno dobri dosežki Riccione ju, kjer sicer ni zadovoljila. Vsekakor je bila najuspešnejša a-drievka Sandra Sumberaz, ki je zmagala. tudi v pokrajinskem delu Mladinskih iger v metu kroglice, kar ji je omogočilo nastop na državnem fi nalu v Rimu. Njen največji uspeh pa je vsekakor osvojitev državnih naslovov UISP v kopju in disku ter tudi nastop z deželno reprezentanco na državnem prvenstvu v Riccioneju, kjer je v kopju z odlično znamko dosegla peto mesto. Za njo bi omeniti Mirjam Gregori, ki je osvojila državni naslov UISP v kopju ter bila šesta v disku. V Salsomaggioreju pa sta na državnem prvenstvu UISP nastopila še Katja in Ivan Komar. Prva je med kadetinjami zasedla drugo mesto v kopju in tretje v disku, njen brat pa je med dečki osvojil prvo mesto v metu kroglice. Med amaterji je pokrajinski naslov v kopju osvojila Vlasta Čok, medtem ko sta David Gregori in Flavta Milano nastopila na številnih tekmovanjih v naši deželi. Slednji je prav v nedeljo na maratonu od Nabrežino do Trebč v času 3.00’40” postavil društveni rekord in najboljši čas, ki ga je kdajkoli dosegel kakšen naš tekmovalec. Kar se tiče organizacijske dejavno- sti, naj povemo, da društvo letos ni priredilo tradicionalnega netekmoval-nega pohoda za Trofejo Adrie, zato pa je bilo v celoti angažirano pri organizaciji državnega tekmovanja v malem maratonu, veljavnem za trofejo Ellesse - Vivicittà, ki je imelo svoj start in cilj v samem središču mesta, kar je za nas še toliko pomembnejše, velik uspeh te manifestaaije pa je v veliki meri zasluga adriinih športnih delavcev. Pripomniti velja, da so že v teku priprave na drugo izvedbo tega tekmovanja, ki naj zadobijo še večji obseg. V bodočnosti namerava Adria nadaljevati z delom z mladimi, kljub kroničnemu pomanjkanju trenerjev. Nameravajo tudi okrepiti amatersko dejavnost, z namenom pritegniti v društvo več svežih moči tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. F. Ruzzier Adrievci na DP UISP v Salsomaggioreju: z leve Mirjam Gregori, Katja Komar, Sandra Sumberaz in (spodaj) Ivan Komar Naročnino Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 20.00 din. naročnino za zasebnike mesečno 180 00. letno 1 800 00 din. za organizacij in pod|et|0 mesečno 250.00, letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za ltall|o Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljano Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st, vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18 ; Osmrtnice, zahvale m sožalj po formatu Oglasi iz dežele Furiente Julnske krajine se noro Caio pn oglasnem oddelku PUBLIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI primorski M dnevnik 14. novembra 1984 TRST Ul Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tl« 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubei« 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L^^ZTT fetlfl &*"lultmke in tiska Trst |M in zve» Časopisnih zaioZnfliov FIEG Kaj vse bo v svojih spominih razkril upokojeni egiptovski diplomat Gobral Aktivno je sodeloval pri sklepanju sporazuma v Čamp Davidu Ne glejte njenega obraza... KAIRO — Kairski tisk je v teh dneh objavil kratko vest, da se novi egiptovski veleposlanik v ZDA A bdel Rauf al Sidi pripravlja na odhod na svojo novo dolžnost v ZDA. Dosedanji veleposlanik Ašraf Gobral se torej po 15 letih bivanja v ZDA vrača v domovino, kjer ga bodo upokojiti. Po vsem sodeč se torej končuje kariera enega najbolj znanih in najbolj cenjenih egiptovskih diplomatov, ki je odigral zgodovinsko vlogo v razvoju a-meriško-egiptovskih odnosov. Gobral je prispel v Washington že leta 1963, v času ko ni bilo diplomatskih odnosov med ZDA in Egiptom. Čigava je bila zasluga, da so vzpostavili te odnose takoj po njegovem prihodu v Washington, Sadatova ati njegova, ni navsezadnje niti tako važno. Važnejša je ugotovitev, da so se ameriško-egiptovski odnosi zboljševali in dosegli najvišjo raven sodelovanja prav med Gobralovim službovanjem. Že sam podatek, da so ZDA le Izraelu nudile večjo pomoč kot Egiptu, dovolj zgovorno dokazuje, do katere stopnje so se razvili odnosi med državama. V teh petnajstih letih je Gobral marsikaj doživel v ZDA, pri marsičem pa je aktivno sodeloval, kot na primer pri uresničevanju campdavidskega sporazuma. Že sedaj je znana marsikatera njegova ocena raznih ameriških osebnosti. O Kissingerju pravi, da ga je v obdobju od leta 1968 do leta 1972 ostro kritiziral, ker ni polagal pozornosti Bližnjemu vzhodu in je bil navdušen in zaslepljen nad izraelsko vojaško močjo. To svoje stališče je delno spremenil po oktobrski vojni leta 1973. Gobralova stika ameriškega predsednika Jimmyja Carterja pa je sledeča: »Imel sem vtis, da njegovi možgani delujejo kot kompjuter. A Carter ni vztrajal, da bi campdavidski sporazum izkoristil za dokončno rešitev bližnjevzhodne krize. Imel je vpliv na Begina in bi ga lahko prepričal, da prekine z naseljevanjem Židov na zasedenih arabskih ozemljih.« Egiptovski veleposlanik je ocenil še druge ameriške osebnosti. O bivšem obrambnem ministru Haigu trdi, da je bil vojak »od pet do glave«, da se je z njim dalo razpravljati. Vseeno pa si Gobral ni na jasnem, ali je prav Haig dal zeleno luč za izraelsko okupacijo Libanona. Glede dolgoletnega izraelskega premiera Begina je Gobral izrazil misei, da je to človek, ki se vse preveč osir. nja na preteklost in premalo gleda v bodočnost. vzhodnih vprašanj, ko je začel s voi prvi mandat, a se je hitro učil, da je sedaj njegovo znanje zadovoljivo. Ašraf Gobral bo maja prihodnjega leta dopolnil 60 let in bo šel v pokoj. Nedvomno bo zanimivo, ko bo po tem datumu z neprizadetostjo in odmaknje nostjo pričel pisati svoje spomine c dogodkih in osebah, ki jih je srečal med svojim službovanjem v ZDA. L’AQUILA — Policija je aretirala štiri tatove avtomobilov. Vrednost u kradenih vozil je znašala kakšne štiri milijarde lir. Gre za štiri osebe v starosti od 29 do 40 let. Dva aretira na brata sta imela odpad za stare avtomobile. Brata sta ukradene avtomobile kupovala, potem pa sta jih razstavila in prodajala po kosih. Poleg njih so sodišču prijavili zaradi združevanja v tolpo, uničevanja registrskih tablic in ponarejanja avtomobilskih knjižic še štiri osebe. FRANKFURT — Tole prikupno dekle držj med prsti največji nebru šeni diamant na svetu, ki ima 890 karatov in predstavlja za lastnika, družbo Zale, neprecenljivo vrednost. Če mu bo uspelo brušenje s poseb- nimi stroji, lahko postane največji brušeni diamant na svetu in bi potemtakem prekosil samega Cullinana I., največji brušeni diamant na svetu, ki sodi v zaklad angleške krajevne družine. Nemirna Južnoafriška republika JOHANNESBURG — V nedeljskih nemirih, do katerih je prišlo v številnih mestih Južnoafriške republike, je izgubilo življenje 22 oseb. Tak je obračun krvavih spopadov med vladnimi silami in temnopoltimi demonstranti: slednji so se bili udeležili dvodnevne stavke, ki jo je v industrijski pokrajini v Transvaalu sklical skupni odbor sindikalnih organizacij ter organizacij, ki se bore proti apartheidu. Rekordna zaplemba mamil v Mehiki MEXICO CITY — Mehiška policija je v minulih dneh izpeljala akcijo, na katero je lahko upravičeno ponosna, obenem pa je razkrinkala družbeno bedo nižjih slojev tamkajšnjega prebivalstva. V boju proti tihotapcem mamil je potegnila zmagovito potezo in zaplenila nič manj kot 8.000 ton marijuane in pri tem pognala v brezumen beg okrog 3.000 kme-tov-sužnjev, ki so dotlej pod grožnjo orožja pripravljali drogo. Vsa ta množica obupanih pemesov se je razbežala po neobljudenih se vernih pokrajinah in v strahu pred policijo sedaj bega po puščavi, kjer jih mučita lakota in žeja. Mnoge človekoljubne organizacije so že sklenile pomagati tem nesrečnežem, ki so v brezglavi naglici na vrat na nos zapustili svoja zasilna bivališča v taborišču, za katero ni vedel nihče. V bližini Sierre Chilicote je policija po nekajdnevnem pregonu odkrila, prepovedano blago, hkrati pa aretirala več sto prisilnih delavcev in njihovih valptov. CATANIA — Velik naliv je povsem paraliziral življenje v tem sicilskem mestu. Ceste so se spremenile v hudournike, narasla voda pa je vdirala v trgovine, pritlična stanovanja in industrijske obrate. V tem mestu imajo ob vsakem kolikor toliko večjem nalivu poplave. Pojav je posledica nepravilne gradnje novih naselij in zanemanjanja starega mestnega jedra. Vesoljski podvig ZDA WASHINGTON — Posadka Discoveryja u-spešno opravlja zastavljene naloge. V trebuh vesoljske ladje je spravila pokvarjeni satelit in ga tako pritrdila, da ga bo brez posledic pripeljala na Zemljo. S to tehniko bodo Američani lahko iz vesolja pripeljali kakršen kolt satelit, tudi sovjetskega. Kaj pa, če bi to pomenilo že začetek vesoljske vojne? Kako je z zdravili kadar jih moramo kupiti RIM — Sporni »ticket« za nakup zdravil je lani razdelil Italijane na zdrave in bolehne: osebe, ki so oproščene plačevanja tega deleža, potrošijo letno za nakup zdravil petkrat višjo vsoto kot plačniki. O tem govori raziskava, kt jo je opravil Mednarodni inštitut za zdravstvene študije ISIS. Zbrani podatki govore, da s.° prebivalci, ki jim doplačila n: treba plačevati, za zdravila zapravili ogromne vsote. Lani SP Italijani za zdravila potrošili skupno 5.936 rni-lijard lir, redni plačniki prispevka pa si Prl tem lastijo le prav skromen delež 482 milijoru lir. Razmerje se resda od dežele do deželo spreminja, vendar pa odraža tamkajšnje dohodkovno povprečje, pa tudi večjo ali manjs0 tankovestnost krajevnih zdravstvenih enot. Zanimivi so tudi podatki o tem, koliko P°' troši vsak Italijan za zdravila, številke nanašajo na življenjsko obdobje od 13. do w-leta, iz njih pa izvemo, da znaša to povprečje 94.560 lir letno. Tudi tu se kažejo precejšni razlike od dežele do dežele: v Kampaniji /jna ša 120.000 lir, v Dolini Aoste, na Sardiniji. v Benečiji in na Tirolskem pa le 80.000 lir. Italijani razumno razpravljajo o možnosti evtanazije RIM — »Če bomo hoteli zakonsko urediti vprašanje evtanazije (blaga smrt ali pospešitev smrti iz usmiljenja op. ur.) se bomo znašli pred številnimi vprašanji. Vsekakor bomo morali upoštevati pravico človeka, da živi dostojno. Osebno sem prepričan, da se človek, ko je še pri svojih najboljših močeh, lahko odloči, da raje izbere evtanazijo kot pa da je obsojen na počasno umiranje.« O evtanaziji so prejšnji dan na znanstveni akademiji v Rimu govorili pravniki, zdravniki, filozofi in duhovniki, ko je tekla beseda o morebitni uzakonitvi tega postopka. Predstavnik neodvisne levice poslanec Stefano Rodata je izjavil, da povsem zdrav človek lahko odloči, kakšna naj bo njegova smrt. O njegovem koncu lahko odločajo tudi zdravniki in družinski člani, vendar previdno in ob dajanju največjih mož nih jamstev. Profesor zasebnega prava na uni verzi v Rimu Pietro Rescigno je govoril o »posredni evtanaziji«, to je o prekinitvi zdravljenja, ki človeka na umeten način ohranja pri življenju. Biolog Rita Levi Montalcini pa je izjavila, da je življenje vredno živeti popolno in ob vseh njegovih moralnih in fizičnih sposobnostih, kajti po tem se homo sapiens loči od živali. Ib n 73. V tistih nekaj dneh, ki so minili, odkar je bila pribežala k požgani koči, se je Kala močno izpremenila. Zakaj vsega sta jo naučila gosopa-rja — čuvati in pasti čredo, sovražiti in preganjati zver, ubogati na žvižg in na klic — le nečesa je nista bila naučilo: kako naj se prehrani sama, brez človeka. Bila je zlakotena, da se ji je kožuh oprijemal shujšanih reber. Sestradanost jo je silila, da je iskala hrano vse dlje in dlje od koče. Kdaj pa kdaj je preobrnila kamen, pod katerim je našla črva ali žužka. KALA 74. Nadejala se je meketa ovc, klica gospodarja. Toda ničesar ni bilo. Stekla je po kamniti stezi, ko je iznenada ujela sled. Sled ni dišala po domačiji. Bila je sled divjačine. Bil je mehak in nenevaren vonj — vonj po srni. Sled je držala navzgor po skalovju. Mahoma pa se je sled srne pomešala z nekim drugim, ostrejšim vonjem, Kala se je zdrznila. To je bM vonj volka. Spreletelo jo je, naj se u-makne, beži. Toda prevzelo jo je prastaro hotenje njenega rodu — naskočil zver, pokončati jo. Uva, tri skoke proč je ležal Murk. RISE: VALTER VALENI^ 25. _____________PO IVANU RIBIČU PRIREDIL JLl 75. Volk je trznil z glavo, skočil na noge in se z gledal v nepričakovanega motilca. Nastalo je dr9 tajoče pričakovanje, kdo bo prvi naskočil. Murk I bil večji in težji od Kale. A ni mu bilo do boja. N sprotnica ga je iznenadila. Kala je stala pred ni' negibna in tiho in grozeče renčala. V tem je slu nevarnost in premoč. Kala je vzdrhtela — Murk je prestopil... Toda prestopil se je zadenski — Prg0 od nje... dokler ga ni listje povsem skrilo. Kala ni obotavljala. Zagrizla se je v srnino stegno utešila sestradanost.