OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za pouzdigo In napredek obrtništva draoske bananine.
»OBRTNI VESTNIK* Izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽB IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le ■ navedbo vira.
eeloletno •••••• Uln 40"““ polletno	Din 20*— posamezna Številka. . Din 1'—	Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 5. novembra 1932.	Štev. 44—45.
ifCafco daleč	smo res prišli ? Hx}ava	
PIČMANOV! PRISTAzI ločenih zibornic nam očitajo grehe, ki jih sami delajo. Namesto, da bi pometali pred svojim pragom, pa se drže kot smo že omenili po načrtu »primite tatu«, češ, da tako zvalijo krivdo na drugega, sami pa seskrijejo.
Odgovor na ielevete in obreGovania
(Potvarjanje ohrtnisGih podpisov
V	zadevi članka pod istim naslovom v Pičmanovem časopisu smo se obrnili na g. dr. Koceta, fci nam je dobesedno iizjavil: '»(Pozivam g. Hrastelja, da zaradi stvari in zaradi' resnice priobči pisma, ki mi jih je baje pisal, kajti on trdi gorostasno neresnico, ako izjavlja, da je meni ponovno pisali. Nikoli v svojem življenju nisem prejel od g. Hrastelja niikakega pismenega, niti ustme-
nega sporočila. Tudi sam nisem nikoli g. Hrastelju ničesar pisal ali sicer kaj sporočil. Telefonski pogovor, na katerega .set on, kakor tudi vsakdo drugi! lah-fco polziva, pa je razjasnjeni. Razjasnjena pa inisa pisma in pdzivam g. Hrastelja ponovno, da resnici na ljubo in alko je značajen, prizna, da midva nisva (bila nikoli v kaki pismeni ali ustmeni izvezi.«
3xfava
PodisanS Franc Radovan, ključavničarski mojster v Št. Jerneju izjavljam, da sem slej ko pred odločen pristaš skupne zbornice, kar tudi ostanem.
Glede članka: »Kdo ne more več biti zastonik malega obrtnika« pa izjavljam, da sem dne 9. oktobra t. 1. na podlagi članka v »Obrtnem Vestniku«: »Da se poznamo«, v katerem se trdi, da je gospod Pičman, industrijec, v razgovoru s članom uredništva »Obrtnega Vestnika« poudaril, da bom v tem smislu poslal »Obrt. Vestniku« dopis.
Tudi smo o smislu in vsebini tega dopisa govorili. — Omenjeni članek je izšel popolnoma v smislu naših razgovorov. Izjavo pa, ki jo je diktiral gospod Pičman dne 28. t. m. in ki jo je pisal g. Kunstler kot odgovorni urednik »Obrtnika«, sem pa podpisal v zmoti.
Nočem, da bi se moje ime zlorabljalo z izjavo, ki sem jo dal v zmoti in katere nisem niti pisal niti narekoval, nego samo podpisal in še to samo pod vplivom, da mi sicer grozi tožba zaradi odstavka, kjer se govori o ovadbi na bivšega ministrskega predsednika Zivlco-viča.
Izjavljam, da sem — in to lahko dokažem pismeno in s pričami
 poslal še pravočasno odgovornemu uredniku »Obrtnika« g. Kunst-
lerju preklic omenjene izjave, katero je on sam in ne jaz pisal, in sem obenem zabranil ter prepovedal, da se objavi.
Št. Jernej, dne 31. oktobra 1932.
Franc Radovan, lastnoročno.
Pripomba uredništva:
Bliub prepovedi g. Radovana je priobčil torej Pičmanov list izjavo,^ ki ista io vzela Pičman in Kunstler, in ki jo je kot razvadimo g. Radovan pravočasno in možato prelMical. S tem je Pičmanov časopis sam zagrešil po paragrafu 65 tiskovnega zakona — torej, kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Vsak obrtnik pa naj presodi sam, kako se takemu postopanju^ pravi in kako ime zaslužijo ljudje, ki take izjave okrog pobirajo. To je bas prOtiobrtiniSko delo! Vsak naj bere tu podano izjavo g. Radovana in izjavo g. Hrastelja v Piomanovem časopisu, pa bo sodil, kako brez vsake podlage je nesiramno podtikanje Piomanovega časopisa.
Jaz aem dal objaviti članek »Sloveti islki obrtniki bodimo si na jasnem«, ki nam je bil podtaknjen otd pristašev ločenih zbornic.
Poidjpisaini Hočevar Loijize, poročevalec iin pomožni urednik »»Obrtnega Vestnika« sem telefoniral g. Hrastelju dne 8. oktobra 1932, stvar |je prišla xako4e:
Dr. Kooe mi je rekel ob priliki občnega zlbora Mizarske zadruge v Celju, sem ga v Lunblijani na kolodlvom vprašal za poročilo o poteku tega občin ega zbora, da jie .podali g. Hrastelj 'vi Laškega kot zadnji govornik zelo energično i:z|javo za skupino zibornioo ta sem si to izuavo dobesedno T^inis-aiH. Ipie g. Hrastelja kaikoir tudi izijava mi je ostala prav živo v spominu, zaradi tega, ker sem g. dr. Koceta vprašal, ali nalj jo priobčim, pa mi je dr. Koce že takrat relkel: če tudi je to g. Hrastelj na občnem zlboiru tajavil javno, vendar je ne simete priobčiti razen, če bi to sam g. Hrastellj želeli. Dne 6. t. m. mi je neznani moSki srednje poistave govoreč fjiuiMjainisko 'narelOje prinesel članek, ki je bil s strogem ,pisan in n.ad rujem je bil napis HiraisteHj Peter, mizar Laško. Dotičnik mi je relkel, da bi najraje dal članek g. Rebeka, ker ga pa ne. more najitii, ga je dal meni.
iker se je pa memi suimlMiivo zdelo, da je ime in priimek g. HirasiteHla sicer natiskan, da se pa n,i podlpčsall, sem smatral za potrebno, dla pokličem na telefon g. Hrastja Peitra, kjer sem se uvodoma takoj skliceval na g. dir. Koceta in sem istega parkrat omenil O. Hrastelju sem nato prebiral ves članek ta sicer dosebedlno ter ga vprašal, ali je res Vaša volja* da se ta čil a n ek z Vašim podpisom priobči, nakar sem dobil sledeči odgovor:
»Brez nadaljnjega, samo popravite, če bi bilo kaj proti paragrafom«. Baš iz teh besed sem sklepal, da je g. Hrastelj to pisal in sem mirne duše dal to objaviti v časopisu. Vzamem sedaj na znanje izjavo g. Hrastlja, da članka on ni pisal, niti podpisal, a njegove telefonske izjave, da se strinja z objavo in njegovim podpisom, pa ne morem vzeti nazaj. O tem. da bi ga prosil ali roitil. ni govora in je to direktno neresnično.
Omenjani še. da sem poklical na telefon g. Hrastlja v ponedeljek 31. okt. 1932, ko sem izvedeli o njegovem postopanju. Hoteil seim mu telefoničino vse razložiti ta mu tudi tukaj takoj uvodoma omaniiil, da dr. Koce, mi pisal te.ga članka, ampak da je bil članek poslan g. Reb eku, pa sem ga dobili kakor že omeinljeno jaz. Toda 'kakor ime je ^ g. Hrastelj dlne 8. oktobra 1932 poslušal, da sem mu prebral oel članek in sicer samo ta članek, me pa sedaj nilti poslušati mi hotel, da bi miu vise raizliasnil. O tam, da bi jaz govoril, odlmosmo zamenjal čllanek g. Radovana s tem člankom, ki je nosil naslov: »Slovenski Obrtniki bodimo si na^ jasnem« pa mi niti govora in je to čltisto izimišlljeno, kaljlti prebral sem g. Hrastju samo ta čllanek. Jaz sem le telefamično vprašal g. Hrastja, ali je že dobil v roke »Obrtmi Vestnik« in ali je brali članek »Da se poznamo«, kij er smo povedali, da je g. Pičman indujstriiljee ta trgovec ne pa obrtnik, na kar mi je odgovoril, dia je to bral in da je prav. O g. Radovanu ali o kakem drugem člainlkiu nisem prav nič govorili ta je direktna neresnica, ako kdo to trdi. To je jasno tudi zaradi tega, ker sem poročilo od g. Radovana dobil podano šele dne 9. okt. zvečer, kar s pričami in dokazi laihko razljasiniim.
Ako bi bil g. Hrastelj res stvaren in iskre nmož, potem bi on, ako ni hotel pristati na članek, lahko to sporočil bodisi dr. Kocetu, ako ga Je imel na sumu, ati pa uredništvu »Obrtnega Vestnika«. Gola neresnica le kar trdi g. Hrastelj, da se je telefonski pogovor vršil z n®m dne 12. oktobra, pač pa le res, da se je telefonski pogovor vršil dne 8. oktobra, kar dokazuje poštna uradna knjiga. Torej je imel Hrastelj celih 13 dni časa, da bi nam lahko sporočil, na kakršenkoli način svoje premišljeno mišljenje. Da govori c. Hrastelj neresnico, ko pravi, da se ga je rotik) in prosilo, je jasno že zaradi tega, ker vsakdo vendar ve, da ni nihče tako nespameten, da bo na kaj takega koga silil, še manj pa bo kdo silil neznano otebo. Tembolj jasno pa je, da ne bi članka priobčili, če bi nam on sploh kaj pismeno sporočil. Take ne-previdnosti vendar noben človek ne napravi, da bo delal s silo, ker to pove vsakemu že zdrava pamet.
Očivktao mi je peklenska hudobija pristašev ločenih zbornic to stvar podtaknila, kar pa bo preiskava kmalu razčistila.
G. dr. Koceta pa bulkaij javno pr o sim, da mi oprosti, če jie zaradi mene prišlo nljeigovo ime v teti stvari po nepotrebnem v .zvezo.
LOJZE HOČEVAR, 1. r. Ljubljana
Le stvarno delo nam bo koristilo
iKot podeželski obrtnik lahko tudi jaz 'napišem par besed glede tega, kako iaz gledam na) borbo glede zbornic. Pristaši ločenih zbornic nam kakor poslanci ob volitvah obljubljajo, kaj bo za nas vse naredila ločena zbornica. Obljube so pa obljube, delo je pa delo. Obljubljati je pa lahko, deteti je pa težko. Sicer pa poglejmo. Ločena zbornica v Beogradu obstoji kot pravijo, že par desetletij, pa vendar nikjer ne vidimo, da bi kaj posebnega za obrtništvo naredila. Obrtništvo tam doli ima ravno take, ali pa iše večje težave kot mi. In vendar je ta ločena zbornica obsegala in še obsega več kot pol drtžave, pa na viru je, vsak dan lahko direktno na kljuko pri vsakem minsitrstvu pritisne. Zato pa pravim, da nas ločene zbornice ne bodo rešile. Pri tem pa je še nekaj drugega pomisliti. Res je namreč eno, da nas bo ločena zbornica samo veliko več stala, mi bomo več doklad plačevali. Ali je pa prav, da bi mi za-htevalli, da nam država da zbornico, fci nam bo le večje doklade naložila, a na drugi strani pa zahtevamo, da se nam davki in doklade znižajo, kdo nam bo potem verjel. Ce smo, potem moramo biti za znižanje nai celi črti, ker nam bO' država lahko rekla, če si sami delate večje stroške, vam jih bom pa še jaz. Mi že sedaj težko prenašamo razne težave. Zato pa delajmo roko v roki za našo skupno zbornico, tega mojega mišljenja so moji tovariši v naši zadrugi, pa tudi večina podeželstva sploh in mesta ne bodo tukaj odločevala.
Nikolaj Hočevar 1. r.
kolarski mojster v Žalcu.
Kako se dela res za podeželskega obrtnika
Obrtniška posojilnica v Šoštanju
Piomanovi prijatelji todijo, da sede v obrtnem odseku neobrtmiki, sedaj pa vir dim®, da nam je. »Obrtni Vestniki«' pojasnil črno na belem, da je g. Pičman todustrijee, ne -pa^-obrtmik-.- -Torej"on ne spada med obrtnike. Kar se pa tiče neobrtnikov v obrtnem odseku, pa naj povem skmo to: V Šoštanju imamo tukaj g. Jalkoba Volka, krojača, ki zastopa naše obrtnike V Zbornici. Mislim, da g. Volk kot navaden krojaški mojster bolj spada v. obrtna zastopstvo kot g. Pičjnap, ker g. Volk gotovo bolj pozna naše križe in težave. Pa je tudi naredil za - naše. ^obntiniškvo več kot g. Pioman. Tukaj doikaz: Pred 25 leti je g. Volk «4 --Svojimi- "tovariši- obrtniki '-ustanovil Obrtno posojilnico v Šoštanju. S 30 kronami so začeli obrtniki in danes? Ko je taka kriza za denarne zavode, je naša obrtna posojlilnlica dala v zadnjih (dveh mesecih nad 190.000 Din posojil našemu obrtništvu. In v teh zadnjih dveh mesecih smo dobili vloge po 30.000 dinarjev, po 10.000 Diii in po 8000 Dih. Torej danes v teh težkih časih uživa naša obrtniška posojilnica zaupanje od strani vlagateljev, tako da je sam zadružni revizor izrekel z začudenjem svoje priznanje takemu vodstvu. Naša posojilnica ne odtrguje obresti za' pol leta naprej, ampak jih zaračuna po preteku pod leta za nazaj, tako da pri prejemu posojila dobi vsak celo vsoto izplačano. Tako pomaga naša posojilnica okoliškemu obrtništvu. In to je napravil krojač Volk s svojimi tovariši, tako naj delajo praktično tisti, ki toliko govore O točenih zbornicah, če hočejo res pokazati, da jim je kaj za obrtništvo. To je dokazal naš g. Volk, no in tega so pristaši Fičmanovi gnali na sodišče in ga tožili, pa sedaj pišejd, kako Rebekovi pristaši druge tožijo. Sami pa take od-lične podeželske obrtnike kot je g, Volk tožijo. To ni možato. Možaito je le pravo delo im to delo so zastopniki našega obrtništva v zbornici res dokazali.
Pripomniti še moram, da sem se kot mlad podeželski obrtnik zavedal obrtniških težav im -tako delujem že skozi 20 let v prid obrtništvu ter se udeleževal raznih zborov v Ljubljani im drugod na žalost pa gosp. Pičmana do danes še ne- poznam, iz česar sledi, da se gosp. Pičman svojčas ni dosti brigal za obrtništvo, posebno pa za podeželsko ne.
šOštanj, dne 30. oktobra 1932.
Ivo Novak, slikarski mojster, 1. r.
Sestane/c obrtništev v 0Cocev$u, {Ribnici in (Deh £ as c ah
G. Pičman ne upošteva volje obrtništva
Pičmanov časopis grdo laže in obrekuje, na ta način hoče pridobiti podeželsko obrtni-” štvo
Neznami pisec piše v Pičmanovem časopisu sledeče: »Iz tega je razvidno, da ima torej zbornich sedaj od obrtnikov inekaj manj kot Din 2,000.000.— dohodkov letno samo od taks, poleg tega pa dobi Zbornica za TOI tudi 10% od obrtniškega davka. Ugotavljamo, da je neznani pisec s tem • nesramno lagal in obrekoval ter ga pozivamo, ako je kaj moža, da pove svoje ime. Sicer moramo vprašati g. Pičmana in g. Kunstlerja kot predstavnika časopisa, ali je to iskrenost im poštenost, ki jo imate vedno na jčzikih.
Informirali smo se namreč pri Zbornici za TOI, koliko res dobi na podlagi novih taks in smo dobili odgovor, da bo dobila od obrtništva na taksah največ 150.000 Din letno, torej več kot desetkrat manj kakor neznani in lažmjiivi pisec Pičmanovega časopisa trdi. Ponovno ugotavljamo, da pobira ljubljanska zbornica za podeželsko obrtništvo takse za potrdila šele od 1. novembra po 50 dinarjev, medtem ko pobira ločena^ obrtna zbornica v Beogradu za podeželske obrtinBke tudi krittikrat do štirikrat večje takse, torej tor ona po Vaših računih, gospodje Pičmanovi pristaši; potemtakem morala dobiti na taksah do’ 8 milijonov dinarjev. Torej Vi ste tako ne-resnicoljubni, da to kar naša zbornica dobro naredi za obrtništvo blatite, a kar drugod slabega naredijo, pa poveličujete.	1	n	-	:	-	-	:
Napredek obrtništva je mogoč le
8‘ v
Za soboto 22. oktobra 1.1. je sklicalo D. J. O:'z. D. B. .tz Ljubljane v Kočevju zborovanje. Uuuošnjega .obrtništva,. da poročajo odposlanci društva o njih delu na polju obrtniške zaščite. Predlsedlnik društva g. Pičman je dtvoril zborovanje s pozKtršvbm na navzoče. Med številnimi udeleženci smo opazili poleg domačih obrtniških delavcev m komisarja sreskega'načelstva tudi gg. Rebeka iin Krapeža iiz Ljjuibljane, ki sta se tega sestanka iideležifta^z namenom, da čuijeta osebno vse žellje in težnije tamo-šnjega obrtništva.
iZa- predsednika zborovanja je imenoval g. Pičman načelnika tamošnje obrtne zadruge g. Mandelca ter omenil Uvodoma program društva. Nljemu je sledil s svojimi izivaljamji g. Šimenc, ki se; je le mimogrede nekoliko dotaknil novega obrtnega zalkona, v ostalem pa ponavljal Stare, pogrete stvari o ločeni izbo miti- Seveda pri tem ni štedil z zavijanjem resnice.
Tittdi g. Pičman je v nadaillikujeim svojem zmedenem govoru ponavljal skoro isto kakor njegov predgovornik. Nič pa -ni .poročal, kar bi se nanašalo na dnevni red sestanka. Zelo se je pokazal radovednega o sltivareh, ki bi jih vse lahko zrvedel v Ljubljani, a ker je preobremenjen z gonijo proti stvarnemu in resnemu delu obrtniških zastopnikov vi naši skupni zbornici, pač nima časa pobrigati se za najvažnejše zadeve, ki se tičejo našega obrtnika. Po stari navadi je tudi tu iznašal netočne podattke proti skupini zborni rt
G. Rebek je nato podal v svojeim strokovnem iin IteunelMtem odgovoru prav zanimivo poročilo o položaju našega obrtništva po novem obrtnem zakonu, obširno iin s Statističnimi podaftki 'je poročal glede delavskega in obrtniškega zavarovanja. Pojasnil je tudi stremUjenlja g. Pičmana po ločeni zbornici ter nazorno pokazal, da sedanji gospodarski položaj in razmere obrtništva v dravski banovini ne dopuščajo, da bi se gospodarski krogi razdvajali, ko je vsakemu jasno, d'a so prililke med severom in jugom povsem drugačne. Posebej je utrdil zahtevo gospodarske skupnosti v Skupni gospodarski zbornici, kar baš obrtnikom prinaša več koristi in najmanjšo obremenitev. Tega se zaveda danes absolutna večina treznega in gospodarsko preudarnega obrtništva cele dravske banovine. Nlje-govo obširno poročilo so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. G. Krapež ki je podal zanimivo poročilo o davkih, je izvajanja g. Rebeka tudi s stvarnimi dokazi močno podpri. Udele-ženoi so z vidnim zanimanjem sledili njegovim resnim izvajan jem ter so se tako na licu .mesita povsem prepričali, da je delo na pravem mesilu mnogo koristnejše kot pa še odurna gonja proti večinski volji našega obrtništva. Jako zanimivo' poročilo o šušmarstvu je podal tovariš g. Epipidh iz Kočevja. Sklicatelji niso smatrali za potrebno, da bi oni sami o vsem tem poročali, ker bi jim sicer za drugo nedoštajalo časa. Govorili so nato še gg. Šimenc, Pičman in Mandelc, ki je osobito grajali postopanje Zanatske banke, ki ima mnogo previsoko obrestno mero in o težavah, ki so v zvezi glede kredita. Prav klavrno iin demagoško je govoril tudi g. Kunstler. Za njim je g. Rebek podal Obširno resolucijo o zahtevah m težnjah našega obrtnika, ki je bila v celoti sprejeta.
V	nedeljo se je vršilo od istih sklicateljev pripravljeno zborovanje Ribnici, ki ga je vodil g. Čampa. Udeležencev je bilo dokajšnje število, ki so pričakovali, da zvedo najpotrebnejše, kair pač mora danes obrtnik vedeti. Tudi to zborovanje je poteklo v duhu samih neresnih očitkov na zbornico. Med drugim je celo g. Šimenc napadel naš' IM, ker je pozdravil akcijo Ijuto-Jljaniskilh vrtnarjev, da v bodoče ne bodo več naročalli aveitlie v Italiji. Lahko
Iv. BRUNČIČ
stavbni ln pohištveni pleskar in ličar. — Izvrfiuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 28.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 84—76.
je danes njemu kričati, ko smo se uve-rflu da je on več trgovski vrtnar kot pa. rokodelec. Morda, ima p ale prav Zanatska komora v Beogradu, če zastopajo naše rokodelske vrtnarje trgovski vrtnariji; da ti ne morej-o biti ro-kodellcilti ni .ki :ič i- i.vc j;
Tudi tu so navzoči člani Zbornice TOI podali obširna poročila,'katerim sd Zborovalci t vidnim zadovoljstvom sledili. Ponovno lahko ugotovimo na tem mestu ,da j d naše 'obrtništvo do grla sito . Pičmanove gornje, ono hoče videti dejanja in ravno ta diva sestanka sta. pokazala, da je delo za obrtnika ono pravo, ki ga vrše naši zastopniki v skupni zbornici.
Kako je bilo v Velikih Laščah?
f, 5*y * r r
V	Velikih Laščah se je zib ral o tudi jaiko lepo število obrtnikov in obrtoic k sestanku, ki je bil sklican za drugo uro popoldne istega dlne. Šolska soba osnovne šole je bila nabito polna. Zborovanje je otvoril g. Pičman, ki je takoj imenoval g. Gačnika za predsednika tega zborovanja. Navzoči domačini so protestirali > proti kakemu diktatu ter so odločno zahtevah, da si predsednika volijo sami. CMem pa. g. Pičman ni hotel nič slišhAL da si- se tako rad sklicuje na obrtniško volijo. S terorjem se hoče postavljati proti vodji obrtništva ljudi, za katere navzoči niso, zato so bali povsem upravičeni v ugovorih zborovalcev,- ki so si hoteli izbrati sami svojega predsednika. Pripominjamo, da Se je to vršilo v jako dostojni obliki, dočim s.o pa zaupniki g. Pičmana (bilo jih je samo sedem) razgrajali in kričalli; stopali kar na kllopi ter vipiili na one, ki sto zahtevali, da se vtpošteva vollja obrtništva in pa, da si sami izberejo predsednika. Prisotni g. Rebek je skušal pomirljivo vplivati na Pičmanove razgrajače, a vsč zaman. Ker so uvideli, da so v veliki mamjlšini, je g. Pičman samovolttoo zaključili zborovanje največ pa zato, da od zborovalcev ne čaje odkrite kritike svojega neobrtniškega deda in postopanja.
Po tako zaključenem zborovanju so se zborovalci razšli, glasno obsojajoč pr oti ob rtu iški nastop g. Pičmana. Mnogo pa se jih je zbralo k prijateljlskemu razgovoru, kjer sta navzoča člana zbornice gg. Rebek in Krapež pojasnjevala in tolmačila razna pereča obrtniška vprašanja, če pa danes kdo trdi drugače o teth zborovanjih, se moramo pa takoj zavarovati, da je naše poročilo v celoti povsem točno.
Da je naše poročilo res stvarno in točno, nam dokazuje temeljito in izčrpno podano poročilo v Gotltscheeer Zei-tiuiug in drugo pbročillo v »Slovencu«, ki so jih podali domačini, ki so sestanku res prisostvovati.
Obrtniški koledar za leto
1933
je izdalo obrtniško društvo v Ljubljani za obrtnike dravske banovine za nizko ceno Din 10.—.
Na pet in pol tiskanih polah je zbranega toliko zanimivega m praktičnega gradiva tako za mojstra kakor za vajenca, da ga ne sme noben obrtnik pogrešati. Le »Obrtniški koledarček« Obrtniškega društva v Ljubljani je pravi naš stanovski koledarček in praktičen pripomoček ter svetovalec v obrtnih ln strokovnih stvareh.
Zato Obrtniški koledarček v vsako Obrtniško hišo In delavnico!
Naroča se pri Obrtniškem društvu v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 10.
Kdo je potvoril in kdo je ponarejal podpise?
Preden z ozirom na ‘to&adeven članek v »Obrtniku« izpregovortmo o stvari sami, smatramo za potrebno, da podamo tukaj, kaj je gospod Hrastelj Peter, iz Laškega govoril spomladi .na Občnem zboru Zadruge mizarskih mojstrov v Celju.
Takrat je g. Hrastelj kot zadnji govornik izjavil: »(Kani teče Sava? Doli (je sam odgovoril). Kdaj je še tekla nazaj? (Nikoli '(je sam odigovoril). Ravno tako, kakor Sava nikoli nazaj ne bo tekla, ne bomo tudi mi od drugod, ničesar boljšega! dobili. Zato moramo mi imet! skupne zbornice'«
iCe to njegovo izjavo primerjamo s člankom, ki je pod njegovim imenom izšel, potem vidimo, da je ta članek popolnoma naravna iin logična ter edino mogoča..posledica..jlnuv. zveizi z. njegovim takratnim nazilraoijem in stališčem, 'ki ga je g. Hrastelj , dobesedno podal še v veliko strožji Obliki; Zlato j,e bilo naše uredništvo tudi v dobri veri, da nam je bil. članek .poslan v resnici od g. Hrastlja, ker je popolnoma’odgovarjal njegovi takratni izjavi.	t
Ker pa govori g. Hrastelj o nekih pismih, ki naj bi jih bil pisal g. dr. Ko-cetu,. javnosti takoj damo pojasnilo, s tem, da vprašamo g. Hrastlja, ali ve ka|j o sledečem pismu:	•
Ljubljana, dne 14. oktobra 1932.
Velecenjeni gospod Peter Hrastelj, mizarski mojster, Laško.
V	zvezi z najinim razgovorm v vlaku sem ponovno šel na inšpekcijo dela ter končno danes dobil tudi šefa samega- Opozoril sem gama težkoče, ki jih imate. Omenil mi je na mojo prošnjo, da je načeloma pristal na to, da se Vam podaljša obratovalno dovoljenje za'' na-dalfni dve leti. Ker pa mi je omenil, da je to dovoljenje vezal mai pogoj, da nimate zaposlenih pomočnikov, sem ga prosil, naj se tu strogo ne postopa. iNjegoivega odgovora Vam sicer ne morem povedati, -temveč Vas samo opozarjam, da se Vam ne bodo delale težkoče, če Vam jih ne bo le kdo drugi.
Ako bi bilo kaj posebnega, me izvolite obvestiti, da ukrenem potrebne korake.
Nailepše Vas pozdravlja vdani
Kdo je bil to, veste in če smatrate potrebno, lahko tudi objavite, kdo Vam je tako lepo pisal. Dotični pa ni bil gospod dr. Koce in kakor vidite, v tem dopisu ni bilo nikakršnega govora o kakem članku ali o zbornicah.
Kaj ste pa Vi odgovorili?
iDa bodo pa drugi vedeli, da tudi Vaš dopis ni bita korespondenca z dr. Ko-cefom o člankih v »Obrtnem vestniku«, kakor to namigavate v Vaši izjavi, ga tudi priobčifmo. Glasi se:
Laško, dne 26. oktobra 1932.
(Op uredništva. Citatelji naj izvolijo paziti na datum, ki ga g. Hrastelj citira V dopisu in ki je. te časa, ko je šlo za Objavo omenjenega članka.)
Velecenjeni, gospod doktor!
Vaš cenjeni dopis z dne 14. oktobra
tega leta sem prejel in. za katerega se Vam tem potom najiskreneie zahvaljujem.
Danes se je zglasil pri meni g. F. Š., kateri je zaprosil že pred tremi meseci za kleparski obrtni list, a' se ga do danes še ni pripustilo k mojstrski preizkušnji. Kakor sem čul, zadržuje celo zadevo gOspod Pičman kot predsednik kleparske zadruge (Oho! op. ur.) z izgovorom, da nima tiskovin. Ako pa je že med tem časom prošnja dospela na Zbornico, Vas prosim g. doktor, da Spravite stvar -v tek, kar bo mnogo koristilo naši skupni stvari- (Op. uredništva: Ali ne mar akciji za skupne zbornice, g. Hrastelj? To v isti sapi, ko ste drugi dan nato dajali izjave g. Pičman« za ločene, zakaj, že sami veste!)
Vas pozdravlja vdani, Peter Hrastelj 1. r.
Gospod' Hrastelj! Popolnoma po krivici ste obdolžili g. dr. Koceta, kakor da bi bi! on falzificiral Vaš podpis in proti Vaši volji dal v »Gbrtni vestnik« članek »Slovenski 'obrtniki, bodimo si rta jasnem«, potem ko naj bi1 .Vas bil roti! in prosil za to. Ker se pozivate na neka pisma, ki bi jih bili o članku pisali g. dr. Kocetu, Vas vprašamo: Ali boste tudi, glede teh dopisov kioga v prihodnjem »Obrtniku« s sVojo svečano izjavo po krivici obdolžili, da Vam je pisal pisma in ste mu Vi pisali pisma glede člankov v »Obrtnem vestniku« in
o	zbornicah, četudi se to ni nikdar zgodilo?
Sicer Vam pa kličemo: Ven z ono korespondenco, na katero se sklicujete, da bomo videli, kdo laže in natolcuje in kdo govori resnico.
Obrtniki!
Večletno tovarniško jamstvo
Važno za Vas je, da veste, da so 0 0
Obročne ugodnosti! Cene nizke!
DURKOPP
kakor: FLAHŠTEP, CILINDER, LEVOROČN1 i. t. d., svetovno priznani najboljši Zato si pred nakupom oglejte mojo tovarniško zalogo
Ludv.	Baraga,	Šelenburgova	ulica	6
Odgovor g. Pičmanu
V	članlku »Kdo ne more biti več zastopnik malega obrtnika« v št. 42. in
43.,	je bilo bistveno povedano samo to, kar smo že v svoji številki 40. do 41. pod člankom »Da se poznamo« objavili. To se pravi, da ste Vi g. Pioman po obsegu Vašega podjetja induatriljec, po značajtu in načinu svojega dela Ste pa trgovec, ne pa obrtnik, torej Vi ne morete zastopati malega Obrtnika. To je dejstvo, zaradi katerega me pač ne morete tožiti, dobro pa vem, da bi me Vi sigurno tožili, če bi le mislili, da bi mi mogli kaj škodovati. Pa se prav nič ne bojim.
Ne gre za to, da smo bili krakovidni din nespametni, ko smo trdili, da iindu-strijec in trgovec ne moreta zastopati obrtnika. To je res in še enkrat rečemo, da res ne morejo zastopati obrtnika. G. Pioman, 'ki se dela tako svetega, trdi-•čiisto neresnico, namreč da smo mi trdili, da uspešno zastopajo obrtniške interese v skupni zbornici tudi indusitrijci in trgovci. Ponovimo še enkrat, da govori tukalj g. Pičman neresnico. Kajti v Skupni zbornici je neodvisen obrtni odsek in obrtni odsek uspešno zastopa kot popolnoma neodvisen obrtnike v skupni zbornici. In v ta obrtni odsek ne spada g. Pičman, kakor tudi ne spada v obrtniško zastopstvo sploh, ker je po svojem obsegu podjetja in po debi tn-dustzrijec in trgovec, ne pa obrtnik.
G. Pičman, Vaš »flociallni čult«, bom v prihodnji številki pokazal v pravi luči, iz česar se bo videlo, da ste Vi res Velik industrijski podjetnik, ki se ne morete vživeti v potrebe malega človeka, ker ste pač že preveliki Kdor ima 15 delavcev v svojem podjetju nastavljenih, ga smatra celo sam zakon o zaščiti delavcev za inlduistrijca. G. Pičman torej ne more zahtevati zase dvojnega merila, če velja to za vse, velja to tudi za nljega. In to priznati bi bilo iskreno in možato, ne pa da sam sebe hvali, kako je iz majhnega in revnega podeželskega sina postal tako velik. To pa sami vemo, g. Pičman, da nobeden ni iz nebes padel na zemljo že bogat in tako kot Vi se lahko izgovarja vsak indu-strijec. O tem, da bi mi radi, da postane kdo reven, Vi neiskreno govorite, mi Brno že zadnjič poudarjali, da se držimo načela, da je kriza zato tukaj, ker imajo eni preveč, drugi pa premalo. Bat’a je bil tudi sin malega človeka, in sicer čevljarja ter se je tudi hvalil kako dober socijalnl čut da ima in koliko kpristi daje malemu človeku, a da je čevljarski stan potem uničil, ga pač ni zanimalo. Da pa ne bo g. Pičmin rekel, da ga primerjamo z velednidustrijčem Bat’o, mu moramo povedati, da v Sloveniji razen trel veleindustrij, sploh veleindustrije nimamo, ampak večinoma kudustrjjce, ki imajo po 30, 40 ali 50 delavcev. In pri nas se naše obrtništvo bori ravno proti temu, da ne bi te industrije postale še večje in da ne bi malemu obrtniku vzele še tisto malo dela, M1 ga danes revež ima.
Alko se torej obrtnik bori proti in-dusbrdjou, potem se mora boriti tudi proti Vam g. Pičman, ker ste po zakonu trikrat prekoračili število nastavi jen-cev, ki jih smatra zakon dovolj' za to, da Vam da naslov industrijskega podjetja. Evo dokaza! Vi imate v svojem podjetju nastavljenih 8 vajencev. Borba obrtništva gre prav za tem, da se zabrani preveliko število vajencev v enem podjetju, kajti s tem se ustvarja preveč obrtniškega naraščaja, ki ne more dobiti potem zaposlitve. Na ta način se pa ravno podpira šušmaratvo, ki že danes pri nas gre prav v klasje. Ako stojijo torej obrtniki na stališču, da velika podjetja sploh ne smejo zaposlovati vajencev, vsak obrtnik pa da bi imel najzveč dva do tri vajence, potem ni tukaj govora, da smo proti socijalne-mu čutu, ampak da smo za zdravo gospodarsko politiko v korist našega obrtništva res v dejanju in ne samo na jeziku. Vi g. Pičman nočete biti industri-Jec, toda po zakonu ste čisto pravi in-
duatrijec in samo na videz obrtnik. Pozivati se na obrtni list v tej stvari,! je presneto slabo, kajti vsaka tovarna Vam bo tudi lahko pokazala obrtni' list.
In končno g. Pičman Vas javno vprašam, ali je res, da imate v svojem podjetju nastavljene štiri ključavničarje v službi, četudi nimate obrtnega lista za ključavničarsko stroko. To bi bili Vi lahko omenili g. Radovanu, ki je res pošten, delaven in ugleden podeželski obrtnik in ki je za obrtništvo svojega okraja res storil več, kakor pa Vi s sVojo borbo za zbornice. • i m	■
" Mogoče mi bo g. Pičman na to odgovoril, seveda če ne bo previsok in če ne bo rekel, da mu je premalo z mano polemizirati. Mi je prav vse eno. Nisem pisal ravno zaradi njega, ampak zaradi stvari in gre za to, kaj je res in kaj ni res.	Lojze	Hočevar.
Časten iubilei
19. m. m. so zborovati v hotelu »Metropoli« naši. slaščičauiji. .meidičarji, vo-ščeninarji in izdelovalci kanditov pod agilnim zadružnim načelnikom g. Teodoram Novotnpm, da podajo bilanco zadružnega delovanja. Vselej smo s pozornostjo sledili občnim zborom te zadruge, salj so nam bili najvarnejša slika stanovskega napredka, soižilttnega dela in treznih stramlijeinlj, posebno pozornost pa je vzbudili v nas vseh letošnji občni zbor, ki se je ponašal s častnim jubilejem petnajstletnega agilnega vodstva zadruge po njenem spoštovanem načelniku g. Novotnem. Petnajst let načelovati zadrugi, del alti za njen razmah in napredek v čim bolijiše zastopstvo interesov svojih Slanov, za socialni in moralni ter gospodarski podvig stamiu, kaj pumami to, zna ceniti pravilno le tiisti, ki je kdaii okusil vse prijetnosti in neprijetnosti, ki so združene z lastnostjo zadružnega načelnika.
Že pred vojno, ko je vodil zadrugo še blagopokojni g. O rasla v Dolenec, je zavzemala častno mesto v krogu ohrt-niih zadrug. Je pa že takrat balo pripisovati zasluge za spreitmo organizacijo mlademu im inicijativnemu tajniku g. Nlovotmemu, kar je javno potrdil občni zbor v leitu 1925., ko 'je poveril g. No-votmega s častno, a odgovornosti polno funkcijo zadružnega načelnika. Od-sihdiob so se že petnajstkrat zbrali naši slaščičarji na svojih občnih zborih in petnajstič so letos dali javnega izraza topilih simpatij in hvaležnosti svojemu načelniku z novim-zaupanjem. Zato je inljegov jubilej obenem časten jubilej ugledne zadruge. Prijetna diolžmost nam je, da tako g. načelniku kot zadrugi k temu pomembnemu jubileju naijpri-snčmeje čestitamo.______Uredništvo.
Borze
Ljubljana. Amsterdam 2312.35 - 2323-71, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 799.96 do 803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 188.64—190.24, Newyork tek 5720.75 do 5749.01, Pariz 225.85—226.97, Praga 170.34 do 171.20, Trst 293.79—296.19.
Ivan Rebek, Celje.
Načrt, kako si zamišljam produktivno zadružništvo
(Konec)
Seje odseka bi imel vsak odsek zase, vsak s svojim predsednikom. Skupne seje obeh odsekov bi se pa vršile skupno, kadar eden ali drugi odsek to predlaga. Skupnim isejam bi predsedoval predsednik načelstva zadruge, ki bi pa bil lahko, tudi načelnik .enega ali drugega odlseka. Na ta način konstruiranemu načelstvu bi vsekako bilo zainteresirano tudi trgovstvo, ker zadruga bi se nikakor ne pečala z malo prodajo, ampak bi se vso proizvodnjo oddajalo le trgovcem, kmetijskim zadrugam in pa družbam. Tudi z ozirom na to, da bi zadruga prišla kolikor le mogoče do lastnega kapitala za obratovanje, bi se morali vzeti za zadružne člane tudi trgovci, toda v skupnem načelstvu hi morali imeti obrtniki večino, ker bi gotovo bilo budi veliko več zadružnih članov obrtnikov.
m Deleže vibi mogel vsak imeti poljubno število, toda jamstvo na deleže in volilno pravico bi vezalo največ 5 deležev. zato bi se pa nadalulntji deleži, kolikor jih je več nego pet obrestovali z
1	odst. višje nego deleži, ki jilh veže Jamstvo, sicer so pa ravnotako po določilih društvena limovina. Tukai bi bila dana prilika imovttim slojem pokazati naklonjenost, do obrtništva, osobito bi se apeliralo na tiste, ki so si oni ali pa njihovi očetje ravno z rokodelstvom .pridobili lepo premoženje, da tako svojim stanovskim tovarišem pomagajo do , obstoja'* in razmaha, svojim sodtrugom, da'prežive sebe in svojo mnogokrat številno dbužčno. Z ozirom na narodni položaj bi moral .to akcijo vsak podpirati, kontur je le mogoče in kdor se čuti 1 zvestega državljana' Jugoslavije. Kdor opazuje dogodke, ki se-okoli nas dogajalo, mora uvideti, kako se našemu izvozu dela zapreke in otežkoča že itak težak naš gospodarski 'položaj. Vsak, ki: bi 'podkrepljen s svojim kapitalom pripomogel k zboljšanju naše trgovske bilance, bi za domače ffiudi obenem skrbel za njih zaslužek in brezposelnost bi pri nas sčasoma izginila. Vsak dan čdttamo v dnevnikih in »strokovnih časopisih, da je treba kmeta .rešiitii dolgov, tor je pravilno in prav, kajti če človek dela leto in dan priden in varčen, poleg tega pa vedno v večjih dolgovih, talko životarenije se mora vsekako preokreniirti. Toda kar se bo v tem oziru ukrenilo, bo šlo na račun drugih stanov. Obrtništvo pa danes tega še ne zahteva, dasi bi bilo' tudi upravičeno. Obrtništvo pa tem potom apelira na državno in banovinsko oblast, kakor tudi na vse druge javne korporacije, »da ne odklonijo svoje pomoči, katero obrtništvo upravičeno pričakuje, nadejajač se skupnega narodnega goispiodarsskega uspeha.
'Pregovor pravi,’ da nobemo drevo ne pade s prvim mahom. Tudi ta. moj tu podani načrt'bo težko rodili že zaželljeni sad ,to»d.a upravičeno se nadejam, da bo spretnejše ipero v strokovnem, zadružnem »in finančnem pogledu premo* trio tu podano moje rcaziranje, ga izboljšalo, ter dovedlo do izvršitve. Vsekakor pa bo za izvršitev tega načrta bolj dovzetno podeželsko obrtništvo, kakor pa obrtništvo bo mestih, kar naj bi se uvažev-alo. Posebno bo sčasoma začelo obrtništvo samo misliti na to, da bi ne bila -ta sicer mala a lepa podjetja tako razkosana. Gospodarska struktura takega zadružnega dela bo pokazala, da bi bilo mrnogo bolje, če se obrtniki ene stroke v kakem večjem kraju tudi na ta način organizirajo, da imajo delavnice precej blizu skupaj. S tem bi imelo obrtništvo ugodtrejlši položaj, bodisi da drug drugemu pomagajo pri delu, če je nujna potreba tudi v materljaiu in končno bi bili dovozni kakor tudi odvozmi stroški za vsako blago mnogo manjši, kar lahko izdatno vpliva na zaslužek.
Končno pa mislim tu podani načrt produktivne organizacije za še ne izčrpan. Še je .mnogo stvari, ki bi se morale upoštevati pri izvrševanju takega dela, a seveda največ bo podala lastna skušnja, kakor pri vsakem novem ,po-kretu, ki se pokaže kot koristen in izvedljiv.
Huj je novega?
Izjava N j. Veličanstva o štednji. Na
dab praznika štednje 28. oktobra je Nj. Vel. kralj Aleksander izjavil:1 .»»Varčevanje je podlaga Sreče za vsako rodbino, pa tudi države in njene gospodarske svobode in samostojnosti.«
Vlada denusijonirala. Jugoslovenska vlada je podala ositavko. To ostavko spravljajo rnerodajlni krogi v zvezo z dejstvom, da je treba Vlado z ozirov na priznano novo stranko JiRiKD izpreme-nilti talko, da bo tudli zastopstvo stranke1 v vladi.	........
Zakaj so slovenski1 obrtniki za skupno Zbornice. »Jugoslovanski Liloyd« je prinesel pod goainljlim naslovom krepko in jedrnato izčrpno poročilo predlsedlni-ka Obrtnega • drušltva g. L Rebeka kot odlgovor na članek, ki je sledil pred tem in je imel namen napačno informirati jUgosIlovemsko gospodarsko javnost. '
Združene države bodo priznale Sovjetsko Rusijo. V ameriških diplomatskih krogih splošno prevladuj emnenije, da bodo Združene države ameriške priznale Sovjetsko Riusiijo. Vzpodbudo za to je dal demokratski kandidat za predsednika Franklin Roosevelt, ki je naglasili,1 da mi pomislekov'za uresničenje te namere. '
Svetovna goipodarafka konferenca. Po teirh, če bo zmagal pri ameriških volitvah ali Hoover ali Roosevelt, že zdaj napovedujejo, da se bo vršila svetovna gospodarska konferenca v februarju ali marcu prihodnjega leta
Zgradba OiUZD' v Beogradu. V Beogradu so dovršili zidanje stavbe Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Stavbni stroški so znašali nad
20,000.000 Din.
Znižanje delovnega časa? Glavna delavska zveza v Beogradu pripravlja velike shode po oeli državi, da se1 doseže znižanje delovnega čaisa na korist brezposelnih. Shodi Se vršijo in so povsod dobro obiskani. Istočasno se je porodil ta pokret tudi v Španiji. Upravni svet medlnarodlnega urada za delo je razpravljal o interpelacijah in začel diskusijo o predlogu za znižanje delovnega časa.
Jzpromembe v članstvu Zbornice za TOI v Ljubljani. 'Minister trgovine in industrije je imenoval za člana v industrijskem odseku ljubljanske zbornice TOI g. Inž, Oskarja Dračarja, tovarnarja v Mariboru, za njegovega namestnika pa g. inž. Antona Klinarja, čfamia uprave Trboveljske premogokop-ne družbe v Ljubljani.
Obveza plačanja banovinskega kulaka.-'Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša: 'Vsi zavezanci., ki so bili do-sedaj brezuspešno opominjani, da plačajo. banovinski kuluk, ki jim je predpisan iza Jeti 11930 in 11931, se pozivi jejo, da v izogib nadaljnjih izvršilnih stroškov plačajo takoj .na banovinskem ku-luku za Omenjeni leti predpisane zneske, ker 'bi se sicer v najkrajšem času vršil .rubež njih ,premičnin.
Spremembe potniške tarife na naših železnicah. Železniški minister inž. Ra-divojevie je izjavil novinarjem, da se vprašanje nove potniške tarife na železnicah že proučuje in da se bodo na podlagi tega izvršile nekatere olajšave in spremembe.
Končan bojkot v Indiji. Indijski nacionalisti so sklenili, da prenehajo z bojkotiranjem angleškega tekstilnega blaga.
Izdelovanje umetnega kavčuka. IV Rusiji bodo v več tovarnah v kratkem pričeli izdelovati umeten kavčuk- Sintetičen ikaivčuk se Izdeluje iz alkohola po metodi ruškega .učenjaka Lebedeva.
KREDITNO DRUŠTVO	TJ MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE |
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem j; računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam :
3$ otQani$acij
Zadruga mizarjev v Ljubljani naznanja, da se vriši -pomočniška preizkušnja dne 06. t. ni. Prošnje za pripustitev k preizkušnji je nastaviti takoj na zadružnega načelnika g. Ferdo Primožiča, iLjtobljana, Tmavski pristan 4, kjer je dobiti tudi vsa podrobna pojasnila.
w
ZAKLJUČEK DtAMSKO PRIKROJE-VALNEOA TEČAJA V ORMOŽU.
Dne 28. oktobra smo zaključili pettedenski krojni tečaj za Šivilje, ki ga je priredila na prošnjo obrtne zadruge oblačilnih strok v Ormožu kr. banska uprava. Tečaj, ki /e zelo lepo uspel in ga je posečalo 18 šivilj iin 1 krojač, je vodil 'strokovni učitelj g- A. Knafelj. Zaključek tečaja Je pokazal, kakšnega pomena je prirejanje tečajev na deželi za podeželjsko obrtništvo. G. načelnik se je ob pozdravu na udeležence zahvalil kr. banski upravi in g. učitelju Kna-felju, kalkor tudi kletarskemu društvu, ki je v svoji velilki uvidevnosti stavilo brezplačno na razpolago učne prostore. Prijetno je odjeknil tudi govor g. strokovnega učitelja, ki je omenjali današnji težavni položaj dbrtniištva in važnost tečajev za povzdilgo strokovnega znanja. Želimo še več podrobnih tečajev, prirediteljem in vseim, ki so omogočili ta tečaj pa veljaj naša prisrčna hvala!
★
Obrtniške zborovanje v Brežicah
IV	dvorani Narodnega doma v Brežicah se vrši dne 20. novembra t. 1. ob
pol 10. uri obrtniško- zborovanje za celo spodnje Zasavje- Zborovanje ima predvsem protišušmarskL značaj, po možnosti pa bomo razpravljali tudi o drugih važnih stanovskih vprašanjih.
Tovariši-abrtniki! vabimo Vas vse in vsa ke ga!_______________
Odločba
Davek na luksuz od čevljev. Finančna ministrstvo je 'z razpisom z dne 4. oktobra 1932, št. 77.704, na vprašanje, ali je za čevlje, Izdelane iz navadnega usnja, opremljene z manjšimi ali večjimi našivi iz lakastega usnja, pobirati luksuzni davek, odločilo, da taki čevlji podlegajo plačilu luksuznega davka.
*
NOVE ZBORNIČNE TAKSE OB PRILIKI PRIJAVE ORRTA IN PROŠNJE ZA OBRTNO DOVOLJENJE.
iKr. banslka uprava je predpisala z odlokom z dne 19- oktobra 1932, Vlil. No. 5365 nove zbornične takse. Opozorjena so dbrtniška združenja, da ob priliiki sprejemanja prošenj za zbornično izjavo v smislu § 95, odstavek 5 obrtnega zakona pozovejo stranke, d:a prošnji razen običajnih dokumentov prilože kolek za 5 Diin za vlogo, dalje kolek za i20 Diin za rešitev m pa zbornično pristojbino za prijave s sedežem obrta v imestu 100 Din, v ostalih krajih pa 50 Din. Te pristojbine v skupnem znesku 75 Din in 125 Din se pošljejo lahko v denarju (bankovcih) ali v kolkih, ali v denarju iin kolkih. Obenem naj’ združenja poberejo tudi svojo vpisnino (inkorporaicijsko pristojbino) ter izstavijo prosilcu potrdilo, da ga priloži k prošnji na zbornico, odnosno pozneje k prijavi ali prošnji na Obrtno oiblastvo.
Obrtništvo in kmetski moratorij
V	zadnjem času se je po viseih časopisih čiitalo, da je bil v narodni skupščini kimeitiski moratorij do 20. decembra 1902 podaljSan. Vise obrtništvo je že stremelo za tem, da se odprejo vrata, da ibi se lahlko prisilno izterjalo tistega, ki je pred’ več leti naročil razna dela pri obrtniku in zaradi raznih ralzlogov le danes ni plačal. Ker so s tem moratorijem mrši eni vsi kmetovalci, ne samo tisti, ki so prezadolženi, temveč tudi tisti, ki še razpolagajo dandanes z gotovino ter se izgovarjajo, da je moratorij, obrtmilk pa počakaj, da neba moratorij, če boš doživel, in me tedaj laihlko izterjaš, prej pa ne plačam, saj ti bom 6 odst. obresti povrnil.
Tesarslka strolka po deželi je s tem kmetskim moratoiriljem najlbollj prizadeta, ker je v zadnjih treh letih investirala večlje vsote za zigradlbo raznih kmetisikilh poslopij, poigoirišč itd. in zaradi padanja cen poljedelskih pridelkov popustila prisilno izterjatev z dobrini mnenjem, da bo posesitnilk uvidel' in poravnal tesarskemu mojstru račun in vse zaradi tega zavlačevanja plače narasle obrestne stroške od naročenega dela.
Običajno je, da so tesarsiki mojstiri, kakor visi drugi oibrtlniki, ob .prililki prevzetja kakšnega dela, primorani si pri raznih trgovcih naročiti potreben material, ki je takoj ali pa po treh mesecih plačljiv. Ker pa se malo obrtnikov nahaja, ki imajo dovolj gotovine, si je tesarski mojster v obrtni banki ali kalkšinem drugem denarnem zavodu izposodil denar, za katerega mora vnaprej plačevatli vtSoke obresti za plačo naročenega gradiva, katero je rabil za prevzeto graidlbo. Tudi svoje delavce je vsako soboto moral redno plačati in za ves izposojeni denar pa .plačuje podjetnik 10 do 15 odst. obresti še dandanes pri raznih deuamlih zavodih.
Ker pa je kmetski moratoriij zaprl vrata prisilne izterjave še odprtih računov ter je obrtnik pri vseh kmetskih slojih ostal na suhi veji — kaj hočeš, za enikrat ne dobiš svojega krvavo zasluženega in Investiranega Ikaipitala nazaj, obresti se ti bodo s 6 odslt. povrnile, kadar bo moratorij prenehal — zdaj pa plačuj svoje obveznosti* kakor
jijh moraš, če iravno izgubiš svojo eksistenco in dom, samo, da si jaz svoje novo urejeno poslopje obdržim.
Kmetom, ki so se po lastni krivdi zadolžitli se pa z moratorijem tudi ne bo pomagalo in takšnim kmetom, ki še danes posedujejo gotovino pa ni potreba moratorija, ti naj plačajo in oddajo denar v promet, ne pa ga skrivajo.
'Glavni .vzrok te krize je previsoka obrestna mera, ker obrtjiik ne. prenese več nago 6 odst. letno obrestovani]e svojih doil go v, da več niti ne zasluži.
(Kmet, čeravno je prezadolžen ima svoj kruh ob zimskiih časih, obrtnik in ■Obtrniški delavec pa še tega nima, ker je poleti le toliko zaslužil, da je komaj sebe in svojo družino preživel in pozimi pa ni dela in ne kruha.
Obrtništvo priznava, da se kmetskemu stanus slabo godi, zaradi tega, ker njegovi pridelki ne prinesejo toliko dohodkov kolikor se od kmeta zaihiteva. Iz teb razlogov so zastopniki kmeta od države zahtevali zaščito.
Vsem obrtnim zadrugam v vednost!
Kakor smo izvedeli, je iizšel od banske uprave odilok glede nastavljanja učiteljstva na Obrtnih nadaljevalnih šolah, ter se po odloku banske uprave št. VIII, 5563-1 smejo nameščati na Obrtne šole samo tilsti učitelji, ki so klacificirani, t. j. oni, ki so imeli razne itečaje. Posebno pa velja to za one učitelje za strokovno risanje. Šele potem, ako ni v kakem kraju klasificirane moči, se lahko nastavi učitelj brez posebne klasifikacije. — Obrtništvo ta odlok banske uprave z veseljem pozdravlja. — Maramo pa pripomniti, da se še v nekaterih krajih tega odloka ne drže ter se priporoča obrtnim zadnugam, da se za to stivar interesirajo, da pridejo na moata na obrtnih šolah klasificiram učitelji, ker je to v interesu nas vseh.
IZŠEL JE
Obrtniški koledar za leto 1932 in stane 10 Din
PILARNA
TURPIJARNA
Pozor gg. trgovci in obrtniki!
IVAN FIGAR
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta Vošnjakova ulica 6
v bližini restavracije „Novi svet"
Zaloga,
izdelovanje in popravilo vsakovrstnih
Sil (turpija) in rašpel. Delo se izvr-uje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust.
Plačam enostransko tovornino.
Pločevinaste predmete dobite najceneje pri
Karol Hribernik
kovinostiskarstvo
Ljubljana VII
Žibertova ulica št. 27.
Izdelujem
vsa v stroko spadajoča dela po naročilu in načrtu in se priporočam.
Delo solidno!
Kam vodi skrivanje gotovine
iV nepoiučenilli (krogih se žirijo zadnji Čas najrazličnejše vznemirjujoče govorice o nameravani dvajsetodstotni premoženjski oddaji, odnosno dvajset odstotni zaplemtii (hranilnih vlcg in 'slične gorostasroesti, ki 'jih razsodni Človek takoj ispoizina kot neumne govorice, zakaj že najpreprostejši račun nam pove,, da kaj takega sploh ni mogoče izvesti, če tudi ibi obstojal ikaik načrt, ki ga pa mi. Vise te vesti iso menda v iziVezi z namero, ki ise pripravlja »proti iskriivanju denarja. Cedalije hujša stiska za gotovino kliče po potrebnih ukrepih zoper nepotrebno skrivanje denarja. Zato se v zadnjem času množijo zahteve prizadetih, naj se napravi temu iskrivanlju konec. iKaikoir kujemo, dobiva ta misel jasno oibliiko. V isvrho vzdrževanja denarnega trga naij 'Se izvrši pregled viseli dinarskih bankovcev. Ob -tej priliiki naj se vsem tistim, ki skrivajo doma brezplodno več denarja, kakor ga natjnuj-neje potrebujejo za tekoče posle, odtegne primeren odstotek 20°/°. Od odtegljaja naj se izvzame oni denar, ki ga imajo denarni zavodi v svojih blagajnah. S takim ukrepom bi v najkrajšem času dosegli popolno likvidnost (dovolj gotovine) na denarnem itngu s posledico, da bodo denarni zavodi lahko zopet neomejeno izplačevali hranilne vloge, poleg tega pa tudi primerno znižali obrestno mero in bodo celo prišli v položaj, .nuditi nujino potrebne in varne kredite. S tem bo odstranjena najhujša ostrina gospodarske Ikrize, dana pa bo tudi možnost za hitrejši povratek boljše konjunkture. Glavni pogoj za poživitev gospodarske delavnosti je namreč, da imamo dovolj in cenenega kredita. Ta nažrt torej nikakor ine obsega premoženjske oddaje, še mani pa seveda kake zaplembe hranilnih vlog. Nasprotno, z njegovo, izvršitvijo bi se skriti denar zopet vrnil naravni nijegovi vlogi in predvsem ščitil onega, ki ima svoj denar iv denarnem zavodu in s tem koristi spiošnositi. IPač pa tje za vse gospodarstvo člkiodljivo početje illjudli, ki brez potrebe skrivajo denar doma in ga tako oidlteizajo prometu. Pregled noivčanic bi bil važen tudi zaradi tega, ker je precej naši.h novčanic v inozemstvu, kamor so jih spravili ljudje po tihotapski poti, zakaj izvoz novčanic fre prepovedan.	__
(Ha$no
Cesarske dragocenosti naprodaj- —
Čangkajšek namerava prodati iz bivše cesarske palače v Pekingu del cesarskih dragocenosti ,ki predstavljajo vrednost 350 milijonov dolarjev.
Vseevropsika stranka. Povodom zasedanja vseevropskega kongresa v Baslu, je grof Coudenlhove-(K al e rghi izdal manifest ^vamiie 'vseevropske stranke, ki naj bi bila močna fronlta proti -vsem strankam, iki nas tirajo iin zapletajo bodisi v državljanske -vojne ali vojne med pasomeznimi državami.
Komercializacija mariborskih mestnih gospodarskih podjetij. Mariborska občina je ustanovila posebno institucijo pod naslovom Mariborska mestna podjetja. Ta instituciia prevzame s 1. I. 1933 vsa mestna gospodarska podjetja.
Največja sovjetska električna centrala. Te dni je 'bila slovesno otvorjena v Dnjepostroju največja sovjetska električna centrala, ki ima 450.000 konjskih sil.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KOTNCiKESTNII TOG 4
Račun pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 12.051
IPOHmUZ^HCAs LJUTOMER
Telefon St. 2508
Telefon St. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospeSuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjliice in na teko5i raJun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru pnmerno viSe
Glavi* ta odvvvorzA urednik Vtodlmir Ffe fcfer. — Z« kooaoro« »Obrtnega
Vestalka« Josip Rebek. — Tisk« Naro<ina tiskarna. Predstavnik Fr. Jeze*6ek. Vsi v Ljubija«*.