192
Politični pregled.
Delegacije. — Minister vnanjih stvarij grof Kalnokv je te dni v delegacijskih odsekih razlagal vnanjo politiko. Baz-inere se niso od zadnjega delegacijskega delovanja skoro nič spremenile. Trodržavna zveza še vedno obstoji in je njen značaj jako miren. Odnošaji z Rusijo se boljšajo, posebno car je jako miroljuben. Na Balkanu ni nič vznemirljivega. Bolgarskih razmer grof Kalnokv ni nič omenjal, v Srbiji se je prevrat tako gladko zvršil, da se o kaki revoluciji še govoriti ne more: Z novo srbsko vlado je Avstrija v dobrih odnošajih. Z Rumu-nijo so pa le neka gospodarska nasprotja. Najbolj veselo je pa, da je minister izrekel nado, da se odnošaji v Evropi še tako zboljšajo, da se bode lahko celo mislilo na razoroževanje. Kalnokvjeva pojasnila niso le pri nas, temveč tudi v Rusiji napravila najboljši vtis. — Minister Kalay je pa delegatom razložil, kako da v Bosni napreduje kmetijstvo, obrtnija, trgovina in šolstvo. V Mostaru se osnuje nova popolna gimnazija. Nove ceste se delajo, blagostanje prebivalstva se vekša.
Volitve v Trstu. — V drugem razredu so zmagali iredentovci ali progresovci. Ker v prvem zmagajo konservativci, bode v novem mestnem zboru s prva majhna konservativna večina, ker bodo Slovenci iz okolice podpirali konservativce. Ta večina bode le sprva in bolj navidezna.  Snuje se že sedaj
iz nekaterih progresovcev in nekaterih konservativcev zmerna liberalna stranka. Ta stranka bode pa le nekaj časa hodila po sredi. Čez nekaj mesecev se pa pridruži progresovcem, ki bodo zopet v novem zboru imeli večino, kakor so jo imeli v raz-puščenem.
Shod moravske narodne stranke. — V nedeljo je bil v Brnu shod zaupnikov narodne stranke. Na tem shodu sta govorila državna poslanca ZaČek in Fanderlik. Poslednji je posebno naglašal, da se morajo Cehi sedaj posebno potegovati za narodno jednakopravnost in delati na to, da se obnovi prejšnja desnica. Za obnovljenje češkega državnega prava sedaj ni pravi čas. Poprej je treba sporazumi]'enja z Nemci, ki je pa mogoče le na podlagi narodne jednakopravnosti.
Mladočeški shod je bil v nedeljo v Jiglavi na Mo-ravskem. Dr. Herold je zagovarjal narodno jednakopravnost in češko državno pravo. Hudo je grajal Plenerjevo postopanje v delegaciji in opravičeval mladočeško rogoviljenje v deželnem zboru. Shod je izrekel mladočeškim poslancem zaupanje, neza-panje pa dvornemu svetniku Mežniku in dr. Fanderliku.
Zagrebški mestni zbor. — V zagrebškem mestnem zboru se je pokazalo hudo nasprotje mej vladno stranko in opozicijo. Poslednja je hotela interpelovati župana zaradi postopanja policije proti vseučiliščnikom ob poslednji deželnozborski volitvi. Župan pa ni dopustil interpelacije, izgovarjajoč se, da mesto izvaja policijo le v prenesenem delokrogu. Ker je večina pritrdila mnenju županovemu, je opozicija zapustila dvorano.
Ogersko. — Najvišje sodišče je obsodilo komornskega opata na 70 gld. globe, ker ni izvrševal ukaza naučnega ministra, po katerem se morajo krsti otrok iz mešanih zakonov naznaniti duhovnemu pastirju tiste vere, v kateri se po državnem zakonu ima otrok vzgojiti. Ta razsodba je zaradi tega važna, ker je najvišje sodišče priznalo postavnost ministrovemu ukazu, o kateri se je poprej dvomilo. Učni minister je poprosil za jeden prepis razsodbe.
Srbija. — Volitve v skupščino so končane. Voljenih je 120 radikalcev, 10 naprednjakov in 1 liberalec; v treh okrajih je treba ožje volitve. Oddanih je bilo vkupe 231.541 glasov in sicer 204.174 glasov za radikalce. 26 945 za naprednjake in 422 za liberalce. Pri zadnjih volitvah, ko so z nepostavnimi sredstvi prodrli liberalci, oddanih je bilo 235.000 glasov. Ta izid volitev jasno kaže, da je ogromna večina naroda na radikalni strani. Kaj premorejo liberalci v Srbiji, kažejo številke 231.541 in 235.000. Pri ravno završenih volitvah je vodstvo liberalne stranke sklenilo volitev se ne udeležiti in vendar tako majhna razlka mej prej in sedaj došlimi volilci Liberalni sklep torej ni imel velikega vpliva.
Nemčija. — Volilno gibanje na Nemškem priča jasno o veliki neslogi, ki vlada ondi mej posameznimi strankami. Kandiduje se vse navskriž, tako, da o konečnem vspehu še ni moč prav ničesar povedati. Z ene strani se zatrjuje, da bo nova zbornica po večini za vojaško predlogo, z druge strani se pa temu zopet odločno oporeka.
Francija. — Zbornica sklenila je zakon, po katerem osobe službujoče v javnih službah ne morejo biti voljene v zbornico. Po zmerno-republikanskih listih nastal je vsled tega sklepa velikansk hrup, vsled Česar je zbornica nekolike spremenila svoj sklep, in sicer v toliko, da le državni uradniki in duhovniki ne morejo biti voljeni v zbornico. S tem je zbornica pokazala zopet svoje sovraštvo proti duhovščini. Bo li tudi senat pritrdil temu sklepu, se dvomi. — Več dopolnilnih volitev na Francoskem je pokazalo, da liberalci vsled panamske afere niso izgubili še zaupanja pri ljudstvu. Vse kaže, da bodo i pri prihodnjih volitvah v zbornico, ki bodo jeseni, zopet prodrli liberalci.
Rusija. — Ruski car Aleksander III. mudil se je mi-noli teden v Moskvi in položil temeljni kamen spomeniku carja Aleksandra II.    Moskva je svojega vladarja preprisrčno vzpre-
193
jela in vsi moskovski listi sedaj po odhodu carjevem v prelepih člankih slavijo skrbnega, dobrega in miroljubnega sedanjega ruskega vladarja
Belgija. — Vojno ministrstvo pripravlja predlogo za povišanje vojske. Belgiji je močneje vojske najvtč treba zaradi notranjih delavskih razmer. Socijalisliški duh, ki preveva ondi delavce, navdaja ztnirom bolj vlado s skrbjo. Sicer je pa tudi republikanski duh mcčno razširjen po Belgijskem.