Aktualno Ormož • Škofjeloška milijonarka bo uredila butični hotel O Stran 2 S? o **** • T • slo tajerski Aktualno Podravje • Škoda na kmetijskih površinah je šestmilijonska! Z> Stran 3 Ptuj, torek, 16. julija 2019 Letnik LXXII • št. 54 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ; 89,8 °98,E »104^3 www.radio-ptuj.si V središču Podravje • Župani, se zavedate resnosti situacije? O Stran 6 Politika Slov. gorice • V Lenartu ne bodo pili dražje vode O Stran 2 Aktualno Ptuj • Se bo vrtec zaradi prenizkega vpisa ponovno podražil? O Stran 2 Podravje Ptuj • Zbiranje zamaškov za dobrodelne namene se nadaljuje O Stran 5 Izobraževanje Podravje • Zlati maturanti - ponos staršev, šole in kraja O Stran 9 Podravje • Kje je bila letalska obramba ob zadnji toči? Darko Kralj: »Z našo opremo nismo kos takšnim nevihtam« Letos po Sloveniji divjajo uničujoče nevihte z orkanskim vetrom in točo, ki povzročajo veliko škode. Največ težav so na Štajerskem povzročile zadnje julijske nevihte. »Letalo v takih razmerah ne more poleteti, zato je posadka lahko samo nemočno opazovala razvoj dogodkov, saj z našo tehnologijo in opremo nismo kos takšnim nevihtam,« je pojasnil vodja protitočne letalske obrambe Darko Kralj. Več na strani Aktualno • Haloški vikendi in posestva za bagatelo o Stran 3 Hrvaška Prazni apartmaji, premoženje kampistov na udaru neurij o Strani 6 in 7 p AKCIJA ZA NOVE NAROČN ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob%klenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! ___ Več v notranjosti časopisa ŠtajerskiTEDNIK 70ler 2 Štajerski Aktualno torek • 16. julija 2019 Ptuj • Septembra manjši vpis v Vrtec Se bo vrtec ponovno podražil? Čeprav se stanje vpisa v Vrtec Ptuj dnevno spreminja, je že zdaj jasno, da bo 1. septembra en oddelek manj kot zdaj. Bodo posledica tega odpuščanja, še višje cene vrtca? Foto: Arhiv Vrtca Septembra bo Vrtec Ptuj obiskovalo 920 otrok, kar pomeni en oddelek manj glede na trenutno stanje. Leta 2014 je bilo v Vrtec Ptuj vključenih 967 otrok, decembra 2018 je bila ta številka precej nižja, 914 otrok. Z novim šolskim letom 2019/2020 pa bo po trenutnih podatkih vse enote obiskovalo 920 malčkov. „Trenutno stanje se dnevno spreminja, zato imamo nekoliko težav s predvidevanjem oddelkov in kadra. Največji problem je neresnost in nerednost staršev, kar nam otežuje planiranje. Nekateri šele zdaj prinašajo vloge za sprejem septembra," je pojasnila ravnateljica Vrtca Ptuj Marija Vučak. Poglavitni vzrok, da bo septembra v vrtcu manj otrok, po mnenju Vučakove leži v manjšemu številu rojstev. Če se stanje ne bo bistveno spreminjalo, predvidevajo, da bo delo potekalo v 53 oddelkih; 22 prvega starostnega obdobja, 28 drugega starostnega obdobja ter po enem kombiniranem, razvojnem in bolnišničnem. Doslej je vpisanih 920 otrok, medtem ko je razpoložljivih mest 944. Ravnateljica je sicer zadovoljna, saj imajo vloge še za tri dodatne oddelke; gre za otroke, ki se bodo v vrtec vpisali januarja 2020: „Takrat bo skupaj več kot 1.000 otrok v vrtcu, v vmesnem času pa rešujemo kadrovske in ostale težave. Nekaj zaposlenih se bo letos upokojilo, sodelujemo tudi z drugimi zavodi in podobno." Tudi letos so med letom odprli tri nove oddelke, saj so bile potrebe staršev po vpisu precejšnje. Ne le kadrovske težave, posledica manjšega vpisa je po navadi tudi dvig cen. A ravnateljica miri: če se kateri izmed elementov cene ne bo bistveno spremenil, dviga ne bo, kljub nekoliko manjšemu vpisu. To sicer po njenih predvidevanjih velja za letošnje leto, več težav pričakuje januarja 2020, ko je napovedan nov dvig minimalne plače. V ptujskem Vrtcu je 40 zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, kar bi pomenilo kar nekaj sprememb v kalkulaciji cene programa Vrtca. Prav strošek dela je namreč daleč največji strošek ekonomske cene vrtca. Dženana Kmetec Ormož • Pozitivna zgodba za propadajočo staro šolo Svetinje Škofjeloška milijonarka bo uredila butični hotel Bernardica Viher Gašparecje skupaj z možem Brankom Vihrom kupila propadajočo staro šolo Svetinje. V njej namerava urediti butični hotel Uspešna podjetnica Bernardica Viher Gašparec je za 75.000 evrov kupila propadajoč objekt, za katerega si je občina prizadevala, da bi dobil novega lastnika in zgodbo. Nova lastnica ima za več kot 130 let staro stavbo na atraktivni turistični točki sredi Ljutomersko-Ormoških goric v kraju Svetinje velike načrte. »Kot je izbrana ponudnica navedla v poslovnem načrtu, je njen interes, da se objekt preuredi v butični hotel z vsaj 4 zvezdicami. Poleg nočitvenih kapacitet bo na voljo tudi gostinska ponudba in wellness storitve. Za odlična kulinarična in druga doživetja bo poskrbljeno skupaj z lokalnimi ponudniki in priznanim kuharjem, s katerim so partnerstva že podpisana. Šlo bo torej za butični hotel; nočitvene kapacitete višjega kakovostnega razreda, ki bo našemu turizmu in destinaciji Jeruzalem Slovenija dal dodatno vrednost,« je napovedal župan Danijel Vrbnjak, ki je še zadovoljen, saj so dobili več, kot so pričakovali. Poleg tega pa so za objekt iztržili še okoli 20.000 evrov več od izhodiščne cene. »Iz- Veliki načrti za ormoški turizem in objekt, ki je vrsto let propadal. kazalo se je, da smo s tem razpisom zbiranja ponudb za šolo Svetinje šli v pravo smer. Zainteresirani so pozdravljali namene razpisa, saj nismo iskali samo denarja, ampak zgodbo. Kupec namreč mora v roku treh let pridobiti uporabno dovoljenje in zagnati zgodbo; glede na prvi Prispeli dve ponudbi Poleg Viher Gasparečeveje ponudbo za nakup nepremičnine oddala tudi Urška Smej, sicer sestra Davorina Lesjaka, lastnika podjetja IGD Holermuos, kije končalo v stečaju, z njim pa tudi številni objekti, med njimi omenjena stara šola. A kot so pojasnili na občini, je bila dokumentacija pomanjkljiva, prav tako pa ponudnica v roku ni poravnala okoli 5.500 evrov varščine. pogovor niti malo ne dvomim, da to ne bi uspelo. Obeta se nam zelo lep objekt v naši turistični destinaciji, ki je bila pred kratkim objavljena v top pet znamenitosti našega dela Slovenije, kar nam veliko pomeni za razvoj samega turizma. Lahko rečem, da se rezultati že kažejo, saj se pojavljajo ljudje, ki si želijo zgraditi butične hotele in je vse večje zanimanje tudi med ponudniki,« je povedal Danijel Vrbnjak. Sodelovali bodo skupaj z lokalnimi ponudniki Viher Gašparečeva je v pisni izjavi medijem, ki jo je posredovala občini Ormož, glede načrtov z objektom razkrila naslednje: »Skupina ka- kovostnih turističnih ponudnikov Svetinj in okolice, vključno z bodočim hotelom Svetinje, se je odločila sodelovati pri razvoju destinacije Svetinje. Destinacijo bodo osnovali na kulturni in naravni dediščini kraja, jo privzdignili z inovativno interpretacijo ter obogatili z vrhunskimi bivalnimi in kulinaričnimi izkušnjami. Skupaj bodo sooblikovali novo turistično ponudbo, vključno z izvirnimi multi-senzoričnimi spoznavanji vina in lokalne kulinarike, ponudbo električnih koles za aktivno preživljanje prostega časa, wellness storitvami. Gostom bo na voljo tudi kakovostna kombinacija kongresnih kapacitet in vrhunske kulinarične ponudbe z avtentičnimi doživetji pokrajine.« Monika Horvat Foto: MH Lenart • Nenehni pritiski Mariborskega vodovoda neuspešni V Lenartu ne bodo pili dražje vode Župan Kramberger je Mariborski vodovod ves čas opozarjal, da mora prilagoditi poslovanje obstoječemu stanju, saj niso več pripravljeni kriti vseh neracionalnosti, ki se dogajajo v podjetju. Nekatere občine pritiskov izvajalca oskrbe s pitno vodo niso zdržale. Za vodo bodo v Lenartu kljub drugačnim zahtevam plačevali kot doslej. V Občini Lenart kljub višjim stroškom, ki jih je v elaboratu predstavil Mariborski vodovod, izvajalec tamkajšnje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, ne bodo pili dražje vode. Izvajalec je izračunal, da je cena vode sicer višja za 5,39 odstotka, vendar ne predlaga ne povišanja vodarine niti omrežnine, saj bodo spremenili način izračunavanja in bo dosedanja cena pokrila stroške. Prijazno od izvajalca, je najbrž kdo pomislil, toda ohranitev obstoječe cene vode v Lenartu je rezultat dolgih pogajanj med občinsko upravo in Mariborskim vodovodom. Kot je svetnikom pojasnil župan Janez Kramberger, v Lenartu niso pristali na nenehne pritiske izvajalca o nujnosti povišanja cene vode, saj so menili, da predlog ni bil nikdar ustrezno utemeljen. »Nasprotno, Mariborski vodovod smo ves čas opozarjali, da mora prilagoditi poslovanje obstoječemu stanju, saj občine nismo več pripravljene kriti vseh neracionalnosti, ki se dogajajo v podjetju. Treba je vedeti, da je Mariborski vodovod dolga leta približno 40 odstotkov vseh prihodkov, letno je šlo za štiri do devet milijonov evrov, pridobival na trgu preko takoimenovane tržne dejavnosti, iz prihodkov katere se je delno pokrivala tudi javna služba. Danes tega skoraj ni več, zato tudi ni teh prihodkov, število zaposlenih pa je kljub temu celo naraslo. V naši občinski upravi smo zato ves čas ostro nasprotovali logiki Mariborskega vodovoda, da bomo za napake vodenja pač plačale občine z višjo ceno vode.« Vztrajnost je očitno obrodila sadove, saj si po več letih dokazovanja svojega prav obe strani, lenar-ška občinska uprava in izvajalec oskrbe s pitno vodo, ne stojita več vsaka na svojem bregu; zato tudi predlog Mariborskega vodovoda, da se voda v Lenartu ne podraži, kar so svetniki seveda potrdili. Iz naslova omrežnine naj bi tako Občina Lenart letos zbrala približno 330.000 evrov, od katerih naj bi šlo dobrih 200 tisočakov za obnovo in dogradnjo vodovodnega omrežja. Vse do lani je Mariborski vodovod elaborat oskrbe s pitno vodo pripravljal enotno za vse občine znotraj lenarške upravne enote, kar je pomenilo tudi enako ceno vodarine in omrežnine. Toda nekatere občine so sčasoma podlegle zahtevam izvajalca in mimo dogovora z ostalimi pristale na višjo ceno vode. Senka Dreu Foto: SD torek • 16. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 Haloze • Nepremičninski trg z vikend hišicami Haloški vikendi in posestva za bagatelo Haloze so idilična gričevnata pokrajina, kjer zavetje najdejo številni ljubitelji narave in umirjenega načina življenja. V 60. in 70. / /> Foto. Remax letih prejšnjeaa stoletja je bilo moderno, celo prestižno, imeti v Halozah vikend hišico in vinoarad. Danes je večina vikend hišic NePremičninska Posrednica p" 111111 vi iv i i i i agenciji Retnax Poetouio Mira celo leto zaprtih, lastniki jih ne uporabljajo, saj so številni vinogradništvo opustili. Veliko vikendov v Halozah je tudi naprodaj. Gašparič Petrovič m Mira Gašparič Petrovič iz nepremičninske agencije Remax Poe-tovio na Ptuju je povedala, da so Haloze zelo zanimiva destinacija, po kateri sprašujejo predvsem kupci iz drugih krajev, nekaj tudi tujci (Nemci, Finci, Švicarji ...). Ponudba in cene majhnih haloških hišk (vikendov) so različne. Odvisne so od velikosti, opremljenosti in lege objekta, velikosti zemljišča, dostopnosti, zgrajene javne infrastrukture ... Najdražji vikendi na Primorskem in Gorenjskem Po podatkih nepremičninske agencije Remax Poetovio so cene vikend hišic v Halozah, Pomurju in na Dolenjskem približno enake. V drugih regijah so višje, najvišje so na Primorskem in Gorenjskem. Zanimala nas je tudi primerjava cen vikend hišic v Halozah in manjših stanovanj na Ptuju. Stanovanja so dražja. Cena, ki jo dosegajo, je med 40.000 in 50.000 evri (enosobna). Je pa tudi res, da imajo manjša stanovanja v primerjavi z večjimi višjo ceno (preračunano na m2). „V občini Cirkulane in Podlehnik v glavnem za prodajo ponujamo manjše hiše z več zemljišča, ki se uporabljajo bolj za vikend kot za stalno bivanje, čeprav bi bili za to primerni. Povprečna cena je okrog 40.000 evrov. Podobno je tudi v občini Zavrč, s tem da bi za to občino lahko rekli, da je povprečna cena nepremičnine okoli 30.000 evrov," je pojasnila Gašparič Petrovičeva in navedla nekaj primerov prodaje. Nebivalne hiše na velikih parcelah že za 8.000 evrov „Vikend v Hrastovcu v občini Zavrč z okoli 20 m2 bivalne in 50 m2 skupne površine, 1.900 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, aktivno elektriko in vodo ter hišno številko smo oglaševali in prodali za 20.000 evrov. Nebivalno hišo v Brezovcu v občini Cirkualne velikosti 30 m2 s hišno številko in 3.900 m2 zapuščenega zemljišča (obdelovalne površine, vinograd, gozd) smo oglaševali za 15.000 in prodali za 8.000 evrov. 20 m2 veliko nebivalno hiško (shrambo) v Gradiščah v občini Cirkulane z 1,1 hektarja zemljišča (delno stavbno, delno kmetijsko - pašniki, gozd, njiva) smo oglaševali in prodali za osem tisočakov. Zasilno bivalno Haloška hiška na vrhu griča hišo velikosti 45 m2 v Pristavi v občini Cirkulane, s hišno številko, aktivnimi priključki, 4.000 m2 zemljišča (delno stavbno, delno kmetijsko) smo oglaševali za 20.000 in prodali za 16.500 evrov." Več odseljevanja kot priseljevanja Mira Gašparič Petrovič pravi, da je trg nepremičnin v Halozah zad- nja leta postal nekoliko bolj živahen. Več je ponudbe, več povpraševanja, ogledov na terenu in sklenjenih prodaj oziroma nakupov. A neprodanih ostaja še veliko nepremičnin, ki se oglašujejo. Gašparič Petrovičeva ima občutek, da se ljudje iz Haloz še vedno več odseljujejo kot priseljujejo. „Raz-log so v glavnem velika zemljišča, ki sčasoma za lastnike postanejo neobvladljiva (travniki, pašniki, vinogradi ...). Ljudem za košnjo in obdelovanje posestva zmanjka časa. „Delovni čas v službah ni naklonjen nekemu dodatnemu delu, ki bi predstavljalot sprostitev po napornem delu. Drugi razlog za odseljevanje iz Haloz je oddaljenost služb. Kljub dobri infrastrukturi ljudje ocenjujejo, da iz Haloz do službe za vožnjo porabijo preveč časa." Mojca Zemljarič Podravje • Na ptujskem KGZ ovrednotili posledice neurja Škoda na kmetijskih površinah je šestmilijonska! Od skupnih 7.500je poškodovanih 5.700 hektarjev kmetijskih površin, med katerimi prevladujejo posevki koruze in pšenice. Vrednotenje ptujskih kmetijskih svetovalcev je temeljilo na oceni poškodovanosti kmetijskih površin do in tistih nad 40 odstotkov. Posamezne kulture glede na stopnjo VI 1 d • • 1 v. poskodovanosti in obseg površin Čeprav je bilo že takoj jasno, da je neurje povzročilo veliko škodo, so šele podrobnejši pregledi in analize stanja pokazali dejanske dimenzije poškodovanosti na kmetijskih kulturah, ki gredo dobesedno v milijone; na ptujskem Kmetijsko--gozdarskem zavodu so namreč škodo ovrednotili na vrtoglavih Ovrednotenje škode na kmetijskih površinah Kultura 1 Pridelek kg/ha 1 Prodajna cena KIS €/kg Koruza 10.000 0,146 1.679.000 Pšenica 6.000 0,153 789.480 Oljna ogrščica 3.500 0,304 143.640 Krompir 40.000 0,238 952.000 Oljne buče 700 2,980 281.610 Zelje (vrtnine na prostem) 45.000 0,332 373.500 Paprika (vrtnine na prostem) 25.000 0,983 614.375 Vinogradi 8.000 0,439 421.440 Sadovnjaki 40.000 0,338 513.760 Ostale krmne rastline 4.000 0,270 221.400 Skupaj 5.990.205 € šest milijonov evrov, natančneje na 5.990.205 evrov. Ovrednotenje, ki so ga pripravili ptujski kmetijski svetovalci Peter Pribožič, Ivan Brodnjak in Stanislav Leskovar, je temeljilo na oceni poškodovanosti kmetijskih površin do 40 odstotkov in tistih, ki so bile poškodovane od 40 do 100 odstotkov. Dodati je treba, da obravnavano območje obsega približno 15 kilometrov dolg in šest kilometrov širok pas, na katerem je vseh površin okrog 7.500 hektarjev, od tega pa je 5.700 hektarjev poškodovanih kmetijskih površin, med katerimi prevladujejo posevki koruze in pšenice. Andrej Rebernišek, direktor ptujskega zavoda, je spomnil, da govorimo o oceni dveh škodnih dogodkov: 3. julija je namreč toča klestila na območju občin Gorišnica in Markovci, zlasti v naseljih Prvenci in Sobetinci. 7. julija je potem sledilo neurje, ki je zajelo Spodnje Pod-ravje in zahodne Haloze, posledice na kmetijskih površinah pa so bile usodne, saj so mnoge kulture na njivah popolnoma uničene. Senka Dreu Kultura Poškodovanost do 40 % (ha) Nad 40 % do 100 % poškodova-nost (ha) Skupaj ha Koruza 1.500 1.000 2.500 Pšenica 1.000 800 1.800 Oljna ogrščica 100 150 250 Krompir 100 100 200 Oljne buče 100 150 250 Vrtnine na prostem 50 50 100 Vinogradi 50 150 200 Sadovnjaki 10 50 60 Druge krmne rastline 100 250 350 1 Skupaj 1 3.010 2.700 1 5.710 1 Vir: KGZ Ptuj Foto: CG Foto: SD 4 Štajerski Podravje torek • 16. julija 2019 Gorišnica • Pogovor z županom ob 24. občinskem prazniku Zadovoljni z napredkom občine Župan občine Gorišnica Jožef Kokot ob letošnjem, 24. občinskem prazniku ponosno ugotavlja, daje bilo za razvoj občine veliko postorj enega. V prepričanju, daje razlogov za slavje tako več kot dovolj, občane vabi na praznične prireditve, še posebej na osrednjo občinsko proslavo, ki bo ta petek, 19. julija, na ploščadi pred občinsko zgradbo z začetkom ob 18. uri Tudi zadnje leto je bilo uspešno, saj je občini uspelo realizirati več investicij. Največja naložba je dokončanje izgradnje kanalizacijskega sistema v naseljih Zamušani in Tibolci. Hkrati jim je uspelo urediti tudi del cestne infrastrukture skupaj z javno razsvetljavo, optiko in vsem, kar sodi zraven, nekaj cest pa še čaka na dokončanje. Pred dnevi so namenu predali povsem nov gasilsko-vaški dom Mala vas, ki je ocenjen na okoli 560.000 evrov, gasilsko-vaški dom Zagojiči pa naj bi dokončno podobo z urejeno zunanjo okolico dobil do naslednjega občinskega praznika, je napovedal župan Jožef Kokot. Zavrč • Županova sprejema Otroški in mladostniški vrvež Župan občine Zavrč Slavko Pravdič je ob koncu šolskega leta opravil dve prijetni dolžnosti. Na sprejem v občinske prostore je povabil devetošolce, ki so se od osnovnošolskega izobraževanja poslovili, in mini maturante, ki bodo jeseni prvič sedli v šolske klopi. Župan Pravdič je sprejem pripravil za vse devetošolce, letos jih je bilo v Zavrču 14. Z njimi je sproščeno pokramljal o načrtih za prihodnost in jih pohvalil za vse dosežene rezultate. Podaril jim je simbolična darila ter jim pripravil pogostitev. Ob slovesu jim je zaželel uspešno nadaljnje šolanje in položil na srce besede, naj ostanejo odprti in dojemljivi za svet okoli sebe. Pri županu Pravdiču so se pred začetkom počitnic mudili tudi mali Foto: Občina Zavrč Štirje mini maturanti z vzgojiteljicami in ravnateljico na obisku pri županu završki nadobudneži, ki bodo jeseni postali prvošolci. Župana so obiskali Žiga, Adrijan, Gal in Taj, ki so obiskovali vrtec Zavrč in junija postali mini maturanti. Jeseni bo sicer v šolske klopi v Zavrču sedlo pet prvošolcev. Naštetim fantom se bo pridružila še ena sošolka. Otroci so županu pojasnili, kaj vse so se v vrtcu naučili, kaj delajo v prostem času, kaj bodo postali, ko odrastejo... Zaupali so mu tudi, da že komaj čakajo, da gredo v prvi razred. S svojim obiskom so vsem zaposlenim v občinski upravi polepšali dan. Župan je vsakemu izmed njih izročil tudi majhno, a uporabno simbolično darilce. MZ S sanacijo strehe in statično sanacijo so Sokov mlin rešili pred propadom, prijavili pa so se tudi na razpis za pridobitev sredstev za nadaljanja dela. Prav tako pa so uredili tudi povsem novo avtobusno postajo s parkirnimi mesti ob novo zgrajenem poslovno-sta-novanjskem objektu v Gorišnici. Poleg opravljanja rednih delovnih nalog (sociala, šolstvo in drugo) so poskrbeli še za številne manjše, a za občane nič manj pomembne investicije. Tudi v tem trenutku zaključujejo nekatere investicije. »V zaključni fazi je projekt obnove cestne infra- Pri koncu je ureditev cestne injrastrukture v Forminu. Pred velikimi projekti strukture v Forminu skupaj z novozgrajenim krožiščem. Čaka nas samo še nekaj zaključnih del oz. asfaltiranje približno 400 metrov dolgega odseka.« Lotevajo se tudi novih projektov. Ravno te dni iščejo izvajalca za sanacijo strehe na športni dvorani, prav tako nameravajo na določenem delu urediti še parket v dvorani, na šolskem objektu pa sanirati fasado. d. o« o« deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih recikiatov Formin 8 B, 2272 Gorišnica 11 PE Muretinci 47 B Tel.: 041 622 303, 041 393 205 Ob prazniku občine Gorišnica se podjetje Zuran d.0.0. iz Formina zahvaljuje svojim partnerjem in sodelavcem za sodelovanje ter zaupanje. Sokrajanom pa želijo prijetno praznovanje. S svojimi storitvami se priporočajo še vnaprej. ' STROJNE INSTALACIJE * GRADBENIŠTVO * IZKOPI DONA] s p STANISLAV DONAJ s.p. Gajevci 24/a 2272 Gorišnica, Tel: 02/7408-163, Fax: 02/7408-164 Gsm: 041/ 705-491, 041/ 793-461 Email: donaj@teleing.com, stanko.donaj@gmail.com http://www.VODOVOD-DONAJ.COM Iskrene čestitke ob prazniku občine Gorišnica. IMF5 0—D TVP - Vzmetni inženiring d.d. Formin 39d Gorišnica Tel.: 02 741 71 50 www.tvp-vzmeti.si Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika, županu in občinski upravi pa še naprej tako uspešno delo! Poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje! Velike načrte imajo glede nadaljnjih vlaganj v tamkajšnji športni park, saj želijo zgraditi tribune in slačilnice ter postaviti zunanji fitnes posebej za športnike in občane ter otroška igrala. V teh dneh pričakujejo razpis za izbor izvajalca za preureditev nevarnega križišča v neposredni bližini bencinskega servisa Žiher v krožišče, ki ga bodo zgradili skupaj z direkcijo za infrastrukturo. V sklopu projekta bodo preplastili še cesto od Moškanjcev skozi Gorišni-co ter poskrbeli za odstavni pas, ki vodi proti coni v Moškanjcih. V prihodnje pa z direkcijo načrtujejo tudi ureditev nevarnega križišča pri Guma Baru v Zamušanih, je napovedal župan, ki se veseli še obljubljene ureditve mostu čez dravski kanal v Forminu: »Z Dravskimi elektrarnami Maribor smo dosegli dogovor, da bodo uredili most na odvodnem kanalu pri hidroelektrarni Formin. Večji del denarja za obnovo še zadnjega neobnovlje-nega mostu čez kanal bodo prispevale DEM, preostanek pa občina.« Na spisku imajo še druge projekte, za katere bodo skušali pridobiti nepovratna sredstva, med njimi je največji izgradnja namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci III. Poleg številnih naložb pa se prvi mož občine veseli še ene pomembne pridobitve - težko pričakovanega občinskega prostorskega načrta, ki je osnova za nadaljnji razvoj občine: »OPN je že razgrnjen. Takoj ko bo sprejet, bomo pristopili k projektiranju doma za starejše občane v Gorišnici, saj bi okoliškim prebivalcem radi omogočili bivanje v njihovi neposredni bližini,« je še povedal župan, ki je nasploh zadovoljen z razvojem občine: »Ponosen sem na našo občino in občane ter njen razvoj.« Monika Horvat Majšperk • 8. redna seja občinskega sveta Čistilno v Majšperku bodo razširili Svetniki občine Majšperk so z dnevnim redom 8. redne seje, kije potekala v začetku julija, opravili zelo hitro. Foto: Občina Zavrč Na OŠ Zavrč je šolanje končalo 14 devetošolcev. V drugem branju so potrdili odloka, ki urejata področje pokopališke in pogrebne dejavnosti, ter soglašali z DllP-om za širitev čistilne naprave Majšperk. Vrednost projekta je zaenkrat ocenjena na 360.000 evrov, razširitev in rekonstrukcija čistilne naprave sta predvideni prihodnje leto. Po razširitvi čistilne naprave v Majšperku bodo sedanjo na Bregu ukinili. Odpadne vode bodo s tlačnim vodom prečrpavali v Majšperk. Obstoječo čistilno napravo bodo razširili na kapaciteto 1.800 populacijskih enot. Na dnevnem redu 8. redne seje je bila tudi obravnava projektne dokumentacije za obnovo doma krajanov v Sestr-žah, a so jo iz obravnave umaknili. Če bo občina vlagala v obnovo doma, potem je treba vložek voditi kot kapitalsko naložbo. Za to pa je treba urediti še nekaj administracije. Na seji je bilo zastavljeno vprašanje, ali in kdaj bo Petrol obnavljal bencinski servis. Županja Darinka Fakin je povedala, da je Petrol sedaj postal 100-odstotni lastnik servisa in da je v preteklosti obljubljal, da ko bodo postali lastniki, bi se lotili tudi obnove. Po županjinih besedah je bil Petrol v preteklosti 25-odstotni lastnik servisa, javni republiški zavod za blagovne rezerve pa 75-odstotni. Dodajmo, da v občini Majšperk ta čas gradijo infrastrukturo v obrtni coni Breg, v skladu s terminskim planom se izvaja energetska obnova doma krajanov na Ptujski Gori. Izvajalec na objektu trenutno menjuje streho in namešča izolacijo. MZ Foto: MH torek • 16. julija 2019 Podravje Štajerski 5 Juršinci • Po več letih seje končno začela sanacija dvorane Naredimo, potem pa ne vzdržujemo V dvorano zamaka na prehodu med ravno in neravno streho, ob večjem dežju hišnik povsod postavlja vedra. Večja škoda k sreči še ni nastala, zato sanacija naj ne bi bila predraga. Svetniki opozarjajo na slab odnos do občinskega premoženja, župan pa miri. Potem ko je bilo vreme kar nekaj preveč muhasto, se je sanacija za-makanja v večnamensko dvorano pri juršinski osnovni šoli lahko začela. Dela so že stekla, predvidoma naj bi jih končali v tednu dni. Na težave z zamakanjem v dvorani je na zadnji seji občinskega sveta v Juršincih opozoril tudi podžupan Alojz Herga in dejal, da je treba nemudoma odpraviti vzroke, sicer jim bodo občani očitali, da slabo ravnajo z občinskim premoženjem. Župan Alojz Kaučič je svetnikom pojasnil, da situacija ni tako grozna, kot se sliši, da z občinskim premoženjem skrbno ravnajo in da imajo za sanacijo rezerviranih deset tisoč evrov. »Z izvajalcem smo bili dogovorjeni, da bo dela začel takoj, ko bo vremenska napoved vsaj nekaj dni stabilna. Če je dež, objekta ni smiselno odpirati, če pa so temperature previsoke, delavci na vročini ne smejo delati. Zdaj se je vreme umirilo in bomo lahko stvar popravili,« je povedal župan. Zadovoljen, da bodo končno odpravljene težave z zamakanjem v dvorani, je tudi svetnik Robert Horvat, saj se jih je po njegovem predolgo pustilo vnemar. »Tam namreč zamaka že vrsto let, a nam občinska uprava na vsakokratna opozorila stalno zagotavlja, da je vode relativno malo. Sam se ukvarjam z gradbeništvom, zato vem, da natančnega mesta, kjer voda vstopi pod streho, ni lahko najti, kajti del strehe je raven, del pa ne. Kritičen je gotovo ta prehod v rav- V večnamenski dvorani pri juršinski osnovni šoli te dni sanirajo zamakanje. no streho z izhodom za prezračevanje; na eni steni je strojnica, na drugi telovadnica oziroma kabineti nad njo. Zdaj teče tako v strojnico kot v kabinet, ob večjem dežju hišnik povsod nastavlja vedra. Pozimi so prihajali različni mojstri, na občini so nam govorili, da ga ni junaka, ki bi to saniral. O tem smo se pričkali ves prejšnji mandat, v letošnjem smo končno zagotovili nekaj proračunskega denarja in so se dela le začela. Odvodnjavanje in streha sta osnova vsakega objekta, to mora biti urejeno. Dlje kot bi čakali, več škode bi nastalo; predstavljajte si, kakšni bi bili dodatni stroški, če bi morali menjavati tudi parket v telovadnici ter na novo delati fasado in notranje opleske.« Zamaka že tudi v kulturni dom ... Strehe dvorane ne bo treba odkriti, je pojasnil Horvat, ampak zgolj dvigniti pločevino in popraviti na mestih zamakanja; 10.000 evrov morda ne bo dovolj, povedal pa je, da bodo več denarja zagotovili z rebalansom. »Bistveno več ne bo stalo, tako da javni razpis ne bo potreben. V gradbeništvu je danes tako, da je za manjša dela težko dobiti izvajalca, saj imajo dovolj velikih projektov. Je pa ta zadeva z dvorano primer, kako delamo z našo skupno lastnino. Načrtujemo, zgradimo, plačamo, potem pa nimamo denarja za vzdrževanje in čez nekaj let je tako, kot da nismo sploh nič delali. Pa ne gre za to, da denarja ni, le pravilno ga ne razporedimo. Zdaj nam po malem zamaka že tudi v kulturni dom, prav tako bo treba zvišati normative pri gradnji cest, saj neurja vse večkrat odnašajo bankine, zato bomo morali investirati v betonske kanalete, če nočemo zapravljati na tisoče evrov za sanacije bankin po vsakem večjem dežju. A to ni več samo problem Juršincev, ampak splošno vseslovenski.« Senka Dreu Ptuj • Zbiranje zamaškov se nemoteno nadaljuje Roko je humanitarcem ponudilo podjetje Omaplast Na praznični dan MO Ptuj, 2. avgusta, bo iz skladišča na ptujski železniški postaji v predelavo odpeljanih okrog 6.500 kg zamaškov. To bo doslej tudi največji odvoz zamaškov v eni akciji, naložili jih bodo na dva kamiona Slovenske vojske. Tokrat bodo vojakom pomagali zaslužni športniki MO Ptuj. To naj bi bil hkrati tudi zadnji odvoz zamaškov v Črno na Koroškem, v podjetje MPI Reciklaža, d. o. o., kjer so vse od leta 2011 odkupovali zbrane zamaške s Ptuja in okolice. Pobudnika zbiranja zamaškov za humanitarne namene Ignaca Habjaniča, ki jih je doslej zbral že 48.806 kg, je zelo zaskrbelo, ko je prejel sporočilo dosedanjega odkupovalca zamaškov, da bodo iz poslovnih razlogov s to dejavnostjo prenehali. Za pomoč malim bolnikom je bilo v teh letih zbranih okrog 15.000 evrov. Ignac Habjanič ni sedel križem rok, takoj je začel iskati podjetje, ki bi bilo pripravljeno v prihodnje prevzemati zamaške. Roko je hu-manitarcem ponudilo podjetje Omaplast Grosuplje, ki pa ima nekoliko nižjo ceno za tono zama-škov, 190 evrov na tono ali 70 evrov manj kot je plačevalo koroško podjetje. Ignac je vesel, da lahko vsem, Foto: Črtomir Goznik lz skladišča na ptujski železniški postaji bodo 2. avgusta v predelavo odpeljali okrog 6.500 kg zamaškov. ki so že doslej zbirali zamaške, in vsem tistim, ki se bodo šele vključili v to humanitarno akcijo, sporoča, da se zbiranje zamaškov nemoteno nadaljuje. Izkupiček prazničnega odvoza bo namenjen 10-letnemu Iztoku Mlakarju iz Lendave, ki je zbolel za cerebralno paralizo. Habjanič, ki je prvotno nameraval aktivnosti pri zbiranju zama-škov skleniti ob koncu leta, je po uspešnem dogovoru z vodstvom podjetja Omaplast, povedal, da bo v tem humanem poslanstvu vztrajal še naprej, dokler mu bosta to dopuščala sistem in zdravje. Skupaj z njim pa še veliko drugih ljudi dobre volje, ki se zavedajo, da veliko ljudi potrebuje pomoč. Ob humanitarnem vidiku zbiranja zamaškov sta pomembna tudi okoljski in vzgojni vidik, da je lahko odpadek tudi koristna surovina za nove produkte. MG Slovenija • Upokojencem konec julija dodatek »Regres« od 127 do 437 evrov Upokojenci bodo konec julija skupaj s pokojninami prejeli tudi letni dodatek, ki zanje pomeni enako kot regres za aktivno prebivalstvo. Izplačan bo v petih različnih zneskih. Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskih nadomestil. Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je po zadnjih objavljenih podatkih nekaj manj kot 620.000. Za izplačilo letošnjega letnega dodatka je v pokojninski blagajni načrtovanih 140 milijonov evrov. V znesek za obračun letnega dodatka se upoštevajo tudi del vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, razlike pokojnin in dodatki k pokojnini po drugih predpisih in pokojnina, ki jo nakazuje tuj nosilec pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višino letnega dodatka za te upokojence bodo določili glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja in pokojnin iz tujine. Če upokojenec prejema slovensko pokojnino v sorazmernem delu, mu bodo tudi letni dodatek obračunali in izplačali v sorazmernem delu. Prikaz letnega dodatka glede na višino pokojnine pokojnina letni dodatek do 470 437 € od 470,01 do 570 297 € od 570,01 do 670 237 € od 670,01 do 810 187 € nad 810 127 € invalidsko nadomestilo letni dodatek do 670 237 € od 670,01 do 810 187 € nad 810 127 € Ptuj • Obisk ministrice za pravosodje Novi prostori državnega odvetništva Pravosodna ministrica Andreja Katičje v petek obiskala Ptuj, kjer se je med drugim sestala s predstavniki tamkajšnjih pravosodnih organov - okrožnega državnega tožilstva, Okrožnega sodišča Ptuj ter okrajnih sodišč na Ptuju in v Ormožu. Ob tem je skupaj z generalnim državnim odvetnikom Jurijem Groznikom odprla nove prostore državnega odvetništva. Kot je povedala Katičeva, se bodo na ministrstvu za pravosodje v prihodnje trudili, da poleg dobrih pogojev za delo zagotovijo tudi ustrezno zakonodajo. Obseg dela zunanjega oddelka državnega odvetništva na Ptuju se je tudi zaradi zemljiško knjižnih zadev v zadnjih dveh desetletjih bistveno povečal, s tem pa tudi število zaposlenih. Tamkajšnjo ekipo zdaj sestavlja šest zaposlenih. Ministrstvo je za najem opremljenih poslovnih prostorov izbralo prostore Podjetja za stanovanjske storitve. Z izbranim najemodajalcem so maja sklenili najemno razmerje za nedoločen čas, z mesečno najemnino v višini 2.210 evrov. Ptujčane je Katičeva razveselila tudi s stališčem, da ni naklonjena ukinjanju sodišč v manjših okrožjih, saj bi s tem bila omejena dostopnost sodišč za tamkajšnje prebivalce. »Sodišč ne bomo ukinjali, pogovarjamo pa se o uvedbi enovitega sodnika in združevanju okrožja. Želim pa te spremembe izvesti v soglasju s sodstvom,« je dejala ministrica. sm Foto: SD Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 16. julija 2019 Spodnje Podravje • Na seji kolegija še enkrat mlatenje prazne slame Župani, se zavedate resnosti situacije? Ideja o regijskem projektu celovite obnove vodovodnega sistema, s katerim bi zmanjšali vodne izgube, uporabnikom pa zagotovili boljšo oskrbo in kakovostnejšo vodo, je stara pet let. Čeprav je stanje vode na ptujskem vodooskrbnem sistemu glede na uradne podatke več kot zaskrbljujoče, se županski zbor do tega problema obnaša, kot da ga ni. Že sedaj na področju oskrbe z neoporečno pitno vodo sveti rdeča luč. Če ne bo ukrepanja, se bo situacija samo slabšala. Morda smo že blizu tega, da voda na Ptujskem ne bo pitna ali da je bo začelo primanjkovati. Nespametno se troši zlata rezerva - globinska podtalnica. Ta se kratkoročno ne obnavlja, gre za naravni vir, ki lahko nekega dne usahne. Plitva podtalnica na Dravskem polju, iz katere se prav tako napaja ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena z nitrati in pesticidi. Komunalno podjetje (KP) Ptuj za oskrbo prebivalcev kombinira vodo, načrpano iz plitvih in globinskih vodnjakov. Z globinsko podtalnico redčijo koncentracijo strupov, ki so prisotni v plitvi podtalnici. Največji onesnaževalec podtalnice v Dravski kotlini je kmetijstvo. Na njivah Dravskega polja, kjer so zaloge podtalne vode, naj bi bili že kakšnih 40, 50 let zakopani strupi iz kemične tovarne Pinus Rače, pa tudi iz kmetijske in industrijske dejavnosti v nekdanji Jugoslaviji. Na ptujskem vodooskrbnem sistemu sta torej dve veliki težavi. Prva je onesnaženost podtalnice, druga dotrajanost distribucijskega sistema. Cevi so preperele in puščajo kot rešeto. Letno se na sistemu izgubi četrtina načrpane vode. Zato bi bilo nujno sistem obnoviti, o čemer se župani občin Spodnjega Podravja pogovarjajo že pet let, rezultata pa do danes nobenega. Denar, ki bi ga za projekt lahko pridobili iz sedanje evropske finančne perspektive, jim je spolzel iz rok. Ker so bili po eni strani naivni, po drugi so se dogovarjali s figami v žepu. Velik regijski projekt obnove vodovodnega sistema je po petih letih še vedno na ravni ideje. Do nedavna o njem ni bilo niti enega papirja. Sedaj so le izdelali hidravlični izračun, DIIP, začenja se projektiranje za pridobitev gradbenega dovoljenja. Kako doreči model financiranja Ampak ponovno ne bo šlo zlahka, ker se išče ključ za delitev stroškov projektiranja, ki se ga ocenjuje na milijon evrov. Možna sta dva modela: po priključkih ali porabi vode. Kidričevski župan Anton Leskovar modelu po porabi vode nasprotuje, ker bi občino izračun po tej formuli zaradi velike porabe vode na njenem območju (gospodarstvo, kmetijstvo, blokovsko naselje) precej bolj udaril po žepu kot financiranje glede na število priključkov. Županja Cirkulan Antonija Žumbar modelu po številu priključkov ni naklonjena. Kljub temu da so Cirkulane majhna občina, so s številom priključkov na drugem mestu, takoj za Ptujem. „Imamo veliko vikendov, vsak ima vodovod," je povedala. Na Ptuju je namreč tako, da ima vsak stanovanjski blok samo en priključek, stanovalcev pa veliko. V Halozah je veliko vikendov in priključkov, stanovalcev malo, vikendi so pravzaprav nenaseljeni. Županja Ptuja Nuška Gajšek je na nedavni seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja dejala, Kaj so izpostavili župani Antonija Žumbarje spomnila na bridko resnico: „Naši ljudje so vodovod gradili z lastnim denarjem. Sedaj za ta isti vodovod plačujejo omrežnino -najemnino." Franc Pukšič je pri vprašanju črpanja evropskih sredstev in delitev glede na vzhodno in zahodno regijo izpostavil: „Paja ne bomo dovolili, da gre vse na zahod. Povežimo se s Prekmurci, povezimo se cela vzhodna regija. Vprašajmo predsednika vlade, aH je Zoran Jankovič tisti, ki v tej državi odloča o vsem." Darinka Fakin za regijski projekt obnove vodovoda predlaga, da se ga razdeli na dve fazi. Anton Leskovar razmišlja o štirih fazah projekta: „Transportni cevovod, sekundarni in primarni cevovod ter želje občin." da bo mestna občina projektno dokumentacijo financirala ne glede na model. Pukšič ne želi biti soavtor tega pogreba Glede na zadnja trenja med županom Kidričevega Antonom Leskovarjem in vodstvom KP Ptuj zaradi nepotrditve novih cen oskrbe s pitno vodo je težko pričakovati uspešno nadaljevanje projekta. Pa tudi sicer vsak župan pri Komunali lobira po svoje in poskuša v projekt umestiti čim več potreb svoje občine. Neiskrenosti in praznih obljub je neizmerno veliko. In če se bo nadaljevalo tako, kot se to dela zadnjih pet let, potem se bo ptujski vodovod nekega dne sesul v prah. Pa ne simbolično, temveč dejansko, fizično. Župan Destrni-ka Franc Pukšič je opozoril, da ne bi želel biti soavtor tega pogreba. In ima prav, da smo zelo blizu tega. Če se bodo župani, podporne institucije in komunala še nekaj časa dajali sem in tja, bo odpeljal resnično, resnično zadnji vlak z evropskim denarjem. V vsaki finančni perspektivi je denarja za neposredne investicije v komunalno infrastrukturo manj. Zato morda občine s podravskim vodovodom lovijo zadnji vagon zadnjega vlaka. Za prihodnje finančno obdobje EU trenutno potekajo pogajanja in oblikovanje usmeritev, za katere projekte se bodo lahko črpala evropska sredstva. Ali bodo vodovodi med njimi ali ne, pa še tudi ni znano. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Župani občin Spodnjega Podravja so se okrog regijskega projekta vodovoda skregali, preden so se lotili resnega dela. Pet let samo obračajo besede, rezultata pa nobenega. Poraja se vprašanje, kako se bodo dogovarjali o financiranju in izvedbi gradnje, če so skregani, še preden so sploh karkoli začeli. Odgovornost za to je zagotovo večplastna. Slovenija, Podravje • Več zanimanja za Letos manj Za številne Slovence je dopust na hrvaški obali še odlično prodajajo nekatere sredozemske države, Slovenski turisti se za poletne počitnice še vedno največkrat odločajo za dopustovanje pri naših južnih sosedih, a kot poročajo s turistične agencije Kompas, se po več zaporednih rekordnih turističnih sezonah zanimanje za Jadransko obalo letos nekoliko zmanjšuje. Ponovno je namreč zelo naraslo zanimanje turistov za letovanje v Grčiji, Španiji, Turčiji, Egiptu in Italiji. »Hrvaška se sicer pri Kompasu tudi letos dobro prodaja, je pa na splošno hrvaška obala letos manj zasedena kot v zadnjih nekaj letih. Tudi tisti, ki še niso rezervirali počitnic na Hrvaškem, lahko še najdejo ugodne ponudbe, predvsem v hotelskih nastanitvah tako v Istri, Kvarnerju, Dalmaciji, Makarski rivieri. Tudi v Grčiji, Turčiji, Ka- Vsako leto višje cene in prazni apartmaji na Hrvaškem So se hrvaški turistični delavci na krilih preteklih uspešnih sezon precenili in so letos z visokimi cenami odgnali goste? V zadnjih letih je Hrvaška doživljala pravi razcvet, saj so se nekatere druge turistične destinacije spopadale s težavami: v Grčiji je bila kriza, v Egiptu in Tuniziji so težave zaradi nestabilnega političnega okolja in bližine vojnih žarišč. A turisti se počasi vračajo v te države. Na Hrvaškem sicer tudi letos poročajo o gneči; po velikonočnih praznikih so objavili podatke, ki so nakazovali, da se obeta rekordna sezona. A pred dnevi, ko se je začelo zares, so predvsem številne zasebne namestitve ostale prazne. Tudi po gneči na cestah ta konec tedna, kije nakazovala, da bodo plaže na Hrvaškem spet polne, je, kot kažejo podatki, prostora povsod na Jadranu še več kot dovolj. Če se danes na primer odpravite v Split, vam je glede na podatke spletne storitve Booking.com na voljo več kot 3000 apartmajev. Če odhajate na Krk, lahko izbirate med 500 prostimi apartmaji, na Rabu in Korčuli med 300 apartmaji. Večina je iz cenovnega razreda med 50 in 100 evri za noč. (Pre)več novih apartmajev, velike razlike v cenah Po pojasnilih hrvaškega združenja turizma (HUT) so najboljši hoteli, počitniške hiše in apartmaji zadovoljivo polni, a je vse več popustov do 20 % v hotelih s tremi in štirimi zvezdicami, pa tudi v zasebnih namestitvah, v katerih beležijo manj turistov kot lani Analiza HUT je pokazala, daje bilo prejšnji mesec tudi v kampih in hotelih za 3 do 7% manj rezervacij kot junija lani. Na Hrvaškem je v zasebnih namestitvah sicer letos približno 40.000 turističnih postelj več, kot jih je bilo lani. Anketa portala cimerfraj.hrje pokazala, da kar70 % ponudnikov beleži manjši promet kot lani. Razlog slabšega obiska pa bi lahko tičal tudi v vsako leto višjih cenah. Povprečna oglaševana cena dnevnega najema apartmaja v Istri je 72 evrov in je za tri evre višja kot lani, na območju Kvarnerja pa je za en evro višja kot lani, in sicer znaša 71 evrov. V severnem delu Dalmacije je povprečna oglaševana cena 64 evrov, v južni Dalmaciji pa 68 evrov. Tudi v teh dveh regijah je za nekaj evrov višja kot lani. Podrobnejša analiza po posameznih turističnih krajih pokaže, da se cene močno razlikujejo. Na otoku Pag je tako povprečna cena npr. okoli 60 evrov, v Novalji, kamor prihajajo številni zabave željni iz vse Evrope in sveta, pa dosega 80 evrov. V srednji Dalmaciji se cene gibljejo od 40 pa vse do 86 evrov, na primer v Splitu, v južni Dalmaciji, pa se povprečne cene gibljejo od 54 evrov na Korčuli pa do 77 evrov v turistično obleganem Dubrovniku. žk, sm torek • 16. julija 2019 V središču Štajerski 7 mediteranski oddih zanimanja za hrvaško obalo vedno obvezen, a ta bo očitno letos nekoliko manj zasedena. Kot opažajo na turističnih agencijah, se poleg hrvaške obale namreč letos ponovno kot so Turčija, Grčija, Egipt. so se malenkost podražile cene v Grčiji in Turčiji. Še vedno najbolj aktualni sedemdnevni paketi Sicer pa se potniki še vedno najraje odločajo za sedemdnevne pakete, glede storitev oz. ponudbe pa različno od države do države: »V Grčiji je več povpraševanja po storitvi nočitve z zajtrkom, polpen-zion, vedno več pa tudi samo najem apartmajev. V Turčiji in Egiptu se večinoma vsi potniki odločajo za storitev »vse vključeno«, medtem ko na Hrvaškem zelo različno: od najema apartmajev, mobilnih hišic, kot seveda tudi hotelskih nastanitev.« Na Sončku beležijo ■ V M celo več rezervacij na Hrvaškem Tudi na Sončku opažajo, da ponovno zaznavajo nekatere last minute akcije na Jadranu, kar pretekli dve leti ni bilo prakse. »Da nekaj kapacitet ostane in so znižane, je normalno stanje v turizmu, prej bi za nenaravno ocenila pretekli dve leti, ko je bila Hrvaška tako polna, da gostom julija in avgusta nismo mogli ponuditi česarkoli - po katerikoli ceni, kaj šele po znižani last minute ceni. Ker so Turčija, Egipt in Tunizija ponovno odlično obiskane destinacije, se je stanje na Hrvaškem normaliziralo. Zanimivo, da v Sončku beležimo celo nekaj več rezervacij na Hrvaškem kot lani, kar pripisujemo temu, da imajo gostje še vedno kaj izbrati. Tudi že po znižanih cenah. Je pa ta zasedenost Hrvaške preteklih dveh let prinesla tudi nekaj dobrega. Veliko ljudi je z rezervacijo namreč pohitelo in rezerviralo že first minute ponudbo. Tudi ta je znižana kot last minute, vendar se odvija predvsem v januarju, ko si gostje izberejo to, kar si želijo, in ne to, kar ostane,« še pojasni vodja marketinga na turistični agenciji Sonček Nataša Jeza Kotnik. Monika Horvat Letos je - vzdolž celotne hrvaške obale - v apartmajih še veliko prostora. labriji so še na voljo prosta mesta, je pa res, da so se v drugi polovici junija kapacitete hitro polnile. Tisti, ki lovijo počitnice v zadnjem trenutku, bodo zagotovo veseli, da je tudi ponudba »last minute«, kjer se lahko rezervira počitnice po res ugodni ceni. Seveda pa se mora potnik zavedati, da za majhen znesek ne more pričakovati luksuznih nastanitev,« je povedal Miha Sirca iz turistične agencije Kompas, ki sicer opaža, da je tudi letos veliko potnikov izkoristilo rezervacije ponudb za poletne počitnice first minute, kjer si potnik zagotovi hotel po njegovi želji, kot tudi ugodno ceno. Sirca: »Na Hrvaškem lahko dopustujete poceni« Kaj pa cene turističnih aranžmajev? »Na Hrvaškem je bil v zadnjih letih trend, da so cene nastanitev rasle. Ustvarilo se je tudi mnenje, da je Hrvaška draga. Treba je poudariti, da je veliko hotelirjev prenovilo hotele, da so izboljšali storitve. Prav tako je več hotelske ponudbe. Na Hrvaškem se še vedno lahko počitnikuje poceni in kakovostno. Na primer tedenske počitnice s storitvijo polpenzion si lahko privoščimo že za 230 evrov. Tudi cene ponudbe zunaj hotelske ponudbe so zmerne. Seveda pa so nekatera mesta, kjer so cene visoke, celo zelo visoke.« Cene letovanj v Egiptu se, kot ugotavljajo, po drastičnem padcu ponovno dvigajo v realne okvirje, v primerjavi z zadnjimi letom pa so stabilne oz. Premoženje kampistov na udaru neurij V zadnjih 14 dneh skorajda ni minil dan, da ne bi iz katerega odjadranskih letovišč poročali o škodi, ki sojo povzročila neurja. Eno najhujših je pred dobrim tednom dni zadelo Zadar z okolico, kjer je bilo v avtokampih poškodovano praktično vse. Neurje, kije pustošilo po Zadru, je pred tem uničevalo po Istri, celotnem Kvarnerju in prek otokov vse do Dalmacije. Na družbenih omrežjih so se med kampisti pojavila številna vprašanja o tem, kdo krije nastalo škodo. Nekateri zavarovani, drugi ne Glede na izkušnje kampistov imajo kampi na Hrvaškem popolnoma različno urejena zavarovanja. Nekateri imajo zavarovano odgovornost, drugi ne. Zavarovanje odgovornosti pomeni, da vam stroške škode povrnejo, če se ugotovi, daje kamp odgovoren za njen nastanek. Za škode, za katere se izkaže, da so nastale kot posledica opustitve odgovornosti in skrbnosti lastnika kampa (na primer če se v viharju podre trhlo drevo, ki bi ga moral lastnik zaščititi oziroma odstraniti), torej odgovarja lastnik kampa. Prizadeti gost kampa lahko vloži odškodninski zahtevek na zavarovalnico lastnika kampa. A četudi v kampu tako zavarovanje obstaja, je v primeru naravne nesreče, kot sta neurje in toča, le majhna verjenost, da bi zavarovalnice segle v žep. O tem, kaj lahko storijo kampisti, da svoje premoženje čim bolj zavarujejo, smo povprašali tudi slovenske zavarovalnice. Iz Zavarovalnice Triglav so nam odgovorili, da lahko počitniške prikolice, šotore in opremo zavarujemo s kritjem vseh temeljnih požarnih nevarnosti: požara, viharja, toče, strele, eksplozije, padca letala,... Baldahine in opremo v njih ter platnene nadstreške pa lahko zavarujejo s kritjem za zgoraj navedene nevarnosti, vendar brez nevarnosti viharja in toče. A ponudba zavarovalnic se razlikuje tako, da v nekaterih zavarovalnicah šotorov ne morete zavarovati. Kot še pojasnjujo zavarovalničarji, pa lastnik kampa tuje lastnine za primer višje sile (vihar, neurje, toča) ne more zavarovati. žk Slovenske turistične agencije spet beležijo več zanimanja za oddih v Turčiji, Grčiji, Egiptu ... Foto: Avtokampi.si Foto:SM 8 Štajerski Podjetništvo torek • 16. julija 2019 Ptuj, Slovenija • Merkur in Qlandia v roke tujcem Stotine milijonov za največje trgovske centre Merkurjeva trgovska središča, ki so bila od leta 2017 v lasti ameriškega sklada HPS Investment Partners, imajo novega lastnika. To je prav tako ameriški sklad, in sicer LCN Capital Partners. S100 milijoni evrov velikim poslom med skladoma je novega lastnika dobilo 15 od skupno 23 trgovskih središč. Foto: ČG LCN Capital Partners je tako postal lastnik trgovskih centrov Ljubljana Vižmarje, Radomlje Jarše, Maribor, Mojster Maribor, Celje Hudinja, Novo mesto Bršljin, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje, Škofla Loka, Nova Gorica, Mojster Nova Gorica, Lesce in Litija. Družba Merkur Trgovina, ki zaposluje 1500 delavcev, si je zagotovila dolgoročno uporabo centrov. Z njihovim novim lastnikom je podpisala najemno pogodbo za obdobje 25 let, ki jo lahko pozneje še podaljša, in sicer dvakrat za po deset let. V njih bo torej lahko ostala vse do leta 2064. Hkrati je s skladom LCN podpisala predkupno pravico na trgovskih centrih. Foto: CG Za Qlandie najmanj 260 milijonov evrov Prav tako precej skrito pred javnostjo (a ne neodkrito) se je zgodila še prodaja verige nakupovalnih centrov Qlandia. Novi lastnik je znana avtrijska nepremičnina družba Supernova, ki je trgovske komplekse kupila od družbe Centrice. Supernova ima odslej v lasti centre Qlandia v Novem mestu, Novi Gorici, Kranju, Mariboru, Kamniku, Krškem in na Ptuju, prav tako je lastnica Qcentrov na Ptuju, Jesenicah, v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Škofla Loki in Slovenski Bistrici ter še šestih manjših nakupovalnih središč v Mariboru, Metliki, Novem mestu, Ravnah na Koroškem in Slovenskih Konjicah. Avstrijci so sicer že lani od Mercatorja kupili 10 nakupovalnih centrov za 116 milijonov evrov. Z nakupom 19 centrov Qlandie postajajo vodilni igralci na trgu nakupovalnih središč v regiji. Koliko bo avstrijska Supernova plačala za vse naštete centre, uradno še ni znano, neuradno pa se ocenjuje, da za najmanj 260 milijonov evrov; tolikšna je namreč njihova bilančna vrednost, medtem ko strokovnjaki tržno vrednost ocenjujejo bistveno višje. Sm Slovenija • DZ omejil plačilo za nepremičninsko posredovanje Omejene provizije za najeme Državni zbor je z 48 glasovi za in 31 proti podprl novelo zakona o nepremičninskem posredovanju, s katero se bo omejilo plačilo za nepremičninsko posredovanje pri najemu in morebitne dodatne stroške. Noveli nekateri napovedujejo izglasovanje odložilnega veta državnega sveta ali ustavno presojo. Po novem je tako omejena višina plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Gre za širitev omejitev provizij, ki trenutno veljajo za prodajo nepremičnin, tudi na njihovo oddajo, kar pa ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti. Rešitvam močno nasprotuje Zbornica za poslovanje z nepremičninami pri GZS. Sta Ptuj • Ptujski gostinci s peticijo proti novim prireditvenim prostorom Marionete v rokah zavodov in občinskih struktur „Ptuj je nazadoval za kakšnih 10 let, zaradi klientelizma in korupcije, ki se je dogajala. Od danih obljub ni bilo čisto nič, ostalo je zgolj pri besedah, dejanja niso sledila. Za obisk mesta parkirišča še vedno plačujemo, pred trgovskimi centri pa so brezplačna. Marsikje za parkirnino prejmejo brezplačno kavo, pri nas pa nič. Torej je že sam prihod v naše mesto toliko dražji. Parkirišča morajo postati brezplačna, če želimo mesto oživiti. Upam, da smo se že nekaj naučili. Potreben je nov pristop, iz čisto novega zornega kota," je prepričan Romano Petek, ptujski podjetnik s tridesetletnimi izkušnjami v gostinstvu. Žalostno je, da smo prišli tako daleč, da ptujski mestni gostinci nimajo več nobene besede pri samem načrtovanju in izvajanju prireditev v starem mestnem jedru, ugotavlja Petek: „Tisti, ki v mestu vztrajamo že tri desetletja in več, ki smo zaslužni za to, da so se v mestu razvile nekatere tradicionalne prireditve oz. prireditveni prostori, smo danes marionete zavodov in nekaterih posameznikov iz občinskih sfer, ki koruptivno delujejo s tujimi izvajalci, katerim so predali npr. martinovanje, karnevalsko dvorano, prvomajsko zabavo...« Kako je mogoče, da je karnevalska dvorana zakupljena za tri leta?! Po besedah Petka gre za neznane gostince oz. prireditelje, ki doslej z mestom niso živeli, saj niso niti Ptujčani, niti nimajo v starem mestnem jedru lokalov. »To je absurd, da se podpiše pogodba za karnevalsko dvorano za tri leta! Če to drži, gostinci zahtevamo jasne odgovore o tem, kako je to sploh mogoče. To se ni dogajalo 30 let, odkar sem gostinec, zdaj pa se podobno dogaja s ptujsko nočjo. Po- udarjam, če kdo še ne ve, ptujski gostinci smo ustvarili Ptujsko noč. Brez ptujskih gostincev Ptujske noči ne bi bilo. Ptujska noč ni ime, ni proslava v mestu, ki traja 40 minut, Ptujska noč je dvodnevna zabava, ki pa poteka izključno preko gostincev, ki so danes potisnjeni povsem na rob. Žalostno!« Peticija gostincev že pri županji Ker takšno stanje ne vodi nikamor, so se ptujski gostinci začeli povezovati. Podpisali so tudi peticijo proti novim prireditvenim prostorom zunaj mestnega jedra (parkirišče pod gradom, za avtobusno postajo ipd.), da bi Ptujska noč ostala na prireditvenih mestih, kot je bila doslej (trije glavni in vsi mestni lokali z manjšimi prireditvenimi prostori). Peticijo so poslali tudi županji Nuški Gajšek. Pri tem bodo, kot je povedal Petek, vztrajali. »Za takšno stanje je kriv Zavod za turizem!« Romano Petek je prepričan: »Glavni pobudnik vsega tega doga- Foto: Črtomir Goznik Romano Petek: „Potreben je nov pristop, iz čisto novega zornega kota." janja je Zavod za turizem. Takšno je naše mnenje glede na to, kako krčevito se bori za nekoga, ki ni s Ptuja. Nekaj je zelo narobe, če se nekdo, ki naj bi bil za Ptuj, za ptujski turizem, bori za nekoga tret- Zavod naj se ukvarja s turizmom, gostinci pa z gostinstvom V Zavodu za turizem bodo morali prisluhniti ptujskim gostincem. Že od nekdaj so se posli delali v gostilnah, zato se marsikdo tudi ne zaveda, kakšno moč lahko imajo gostinci v danem trenutku, če jo le želijo „sprostiti". Zavod za turizem naj se tudi ne bi ukvarjal z gostinstvom. Za to so gostinci, pa naj se ukvarja s svojim poslanstvom, trudi za povečani obisk Ptuja in promocijo mesta. „Ni njegova naloga, da se ukvarja s tem, kakšno vino bomo prodajali, od koga ga bomo kupili, kje bo stal oder, kje kakšen jurček, stojnica, kdo bo lahko izvajalec, kdo ne, koga bomo onemogočili. Mi gostinci vemo, kakšno je naše poslanstvo. Vsak gostinec bo naredil najboljše, kar je mogoče narediti, če bo le imel pogoje za to, ker dela v svojem interesu. Če bo Zavod za turizem delal z enakim zagonom kot mi, se bo obisk Ptuja potrojil. Predvsem to bi želel položiti na srce novi direktorici Zavoda za turizem Ptuj, da nam prisluhne, da začnemo skupaj z roko v roko delati na ptujskih prireditvah, da se bomo lahko enakovredno primerjali z drugimi. Poglejmo samo, kako smo nazadovali pri martinovanju, kaj paje Maribor naredil iz te prireditve. Za vse bo slabo, če bo nova direktorica nadaljevala delo prejšnje. Tudi podpisov pod peticijo nezadovoljnih gostincev je iz dneva v dan več," je sklenil Romano Petek, ki še poziva odgovorne v mestu in za turizem, da obrnejo nov list v zgodbi ptujskega turizma, s tem pa tudi gostinstva. jega, pri tem pa ignorira domače, ptujske gostince. Sam bi zagotovo ravnal drugače, če bi bil direktor Zavoda za turizem in bi k meni prišlo pet ali več ptujskih gostincev, da se z nečim ne strinjajo. Niti pomislil ne bi, da bi jim nasprotoval. Nasprotno, prisluhnil bi jim in skupaj z njimi skušal najti neki kompromis. Zagotovo pa kompromis ni to, da vabiš neke tuje gostince na Ptuj in izvajalce prireditev, ki so nam bili še do izpred treh let neznani!" Naj bodo ločene lokacije za zabavo starejših in mladih, ne pa vse (z)mešano! Petek sicer sam osebno nima problemov glede prostora, moti ga pa nekaj drugega. »Moj lokal je nekoliko odmaknjen od mestnega jedra in na tej lokaciji smo zato razvili koncept zabave izključno za mlade, ki so se pritoževali, da zanje ni nikjer nič. Ker smo uspeli s Summer House Parade, je to zamikalo tudi druge, vsi bi naenkrat delali z didžeji. Zdaj se celo že uničuje koncept zabave v mestu; namesto da bi bila zabavna glasba za starejšo populacijo v starem mestnem jedru kot doslej, z didžeji zapolnjujejo že te prostore. Zadnja leta so tako že prikrajšani za zabavo starejši ljudje. Letos pa celo poskušajo dodati neke druge izvajalce, tudi pri naši zabavi za mlade, tako da bo prišlo do mešanja glasbenih zvrsti na zelo kratki razdalji, kar zagotovo ni prispevek h kakovosti ponudbe," je dodal Romano Petek. MG Foto: Arhiv torek • 16. julija 2019 Izobraževanje Štajerski 9 Ptuj, Podravje • Odličen uspeh maturantov Zlati maturanti - ponos staršev, šole in kraja »Letšnja generacija je izjemna. Z rezultatom smo zelo zadovoljni saj je maturo na Gimnaziji opravilo 93 odstotkov dijakov, med njimi pa je bilo kar šest zlatih maturantov,« je rezultate letošnjega zrelostnega izpita povzel ravnatelj Boštjan Šeruga in dodal, da imajo letos nadpovprečno število dijakov z izjemnimi rezultati. Število kandidatov na splošni maturi se zmanjšuje, na poklicni povečuje V letošnjem spomladanskem rokuje bilo število zlatih maturantov pri splošni maturi najnižje v zadnjih petih letih. Nasprotno seje število zlatih maturantov pri poklicni maturi povečalo. Tudi sicer se število tistih, ki so pristopili k splošni maturi v zadnjih petih letih, zmanjšuje, na poklicni maturi pa povečuje. Splošna matura leto kandidati uspešni zlati maturanti 2015 2016 2017 2018 2019 6969 6724 6241 6074 6104 5982 5801 5326 5235 5330 320 260 260 271 236 Poklicna matura leto kandidati uspešni zlati maturanti 2015 8086 7270 236 2016 8042 7306 261 2017 8003 7305 284 2018 8061 7024 337 2019 8110 7411 345 Slovenija: delež uspešnih na maturi letos večji kot lani Rezultati Državnega izpitnega centra in komisij za maturo kažejo, da se je delež uspešnih dijakov tako pri splošni kot poklicni maturi glede na lani povečal. Zlatih maturantov na splošni maturi je letos 236, osem jih je doseglo vse točke. Splošno maturo je po podatkih ministrstva letos na 83 šolah opravljalo 6.183 kandidatov, ki so se spopadli s 33 različnimi maturitetnimi predmeti. Delež uspešnih je bil 90,3-odstoten, kar je več kot lani, ko je maturo izdelalo 88 odstotkov kandidatov. Poklicne mature pa se je na 140 srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih udeležilo 8.110 kandidatov. Od tega je bilo 7.219 dijakov, k poklicni maturi pa je pristopilo še 891 kandidatov z drugačnim statusom. Uspešnih je bilo 91,4 odstotka kandidatov, lani 90,5 odstotka. Hrvaška: letos najslabša generacija maturantov doslej Na Hrvaškem je na letošnji maturi približno 8.800 od 34.600 dijakov dobilo negativne ocene iz hrvaškega jezika in matematike. Gre za najslabše rezultate doslej, saj je bilo letos za skoraj 1.300 negativno ocenjenih dijakov več kot lani. Samo 58 odstotkov dijakov srednjih strokovnih šol je dobilo pozitivno oceno na izpitu iz matematike na višji ravni znanja, medtem ko je bila uspešnost dijakov gimnazij 79-odstotna. 650 gimnazijcev je ob tem padlo na izpitu iz matematike, kar je 370 dijakov več, kot jih je bilo lani. Na običajni ravni matematike je prav tako 79 odstotkov gimnazijcev opravilo maturo, med dijaki strokovnih šol jih je pozitivne ocene dobilo 71 odstotkov. Sta, sm Foto: Langerholc Med zlate gimnazijce, ki so dosegli več kot 30 od 34 možnih točk, so se vpisali: Tea Korošec, Julija Menoni, Vita Pernat, Jana Meško, Tilen Kropfl in Mitja Koderman, ki mu je zmanjkala le ena sama točka do naziva diamantni maturant. Dijaka generacije sta postala Julija Menoni in Mitja Koderman, posebna priznanja so prejeli še Vita Toličič, Let Lovse in Jaša Lozinšek. Kar 15 dijakov pa je doseglo med 25 in 29 točk. V Gimnaziji so na uspehe svojih dijakov nadvse ponosni, saj so ob podelitvi spričeval na četrtkovi slovesnosti zapisali: »Danes je bil zelo poseben dan, poln veselja in ponosa. Ponosni smo na vas, drage maturantke in dragi maturanti. Dokazali ste, da hočete, znate, zmorete. Kar 93 odstotkov dijakov, ki so pristopili k maturi na Gimnaziji Ptuj, je bilo uspešnih. 15 dijakov je doseglo več kot 25 točk. Med njimi je šest zlatih maturantov. Na prireditvi, polni čustev in srčnosti, smo se torej poslovili od izjemne generacije maturantov. Na njej smo razglasili tudi dva dijaka generacije, Julijo Menoni in Mitja Ko-dermana. Zahvalili smo se še trem izjemnim dijakom, vsakemu na svojem področju, Viti Toličič, Jaki Lozinšku in Letu Lovsetu.« Dijaki so slovesno podelitev priznanj obogatili še s kulturnim programom in se vpisali v spominsko knjigo. Foto: Arhiv Ekonomske šole Zlate maturantke Ekonomske šole Ptuj Na Elektro in računalniški šoli briljantni maturant Tomaž Z velikim uspehom na maturi pa se lahko ponašajo tudi na ostalih srednjih šolah ptujskega Šolskega centra. Na Elektro in računalniški šoli so upravičeno lahko ponosni na briljantnega maturanta Tomaža Vidoviča, ki je dosegel vse možne točke, in na zlatega maturanta Simona Sambolca (dosegel je 22 od 23 možnih točk). Na Biotehniški šoli so zlati maturanti Kaja Grofeljnik, Nik Štebih in Laura Štebih, na Ekonomski šoli pa Mateja Topolovec, Aneja Bohinec in Se-verina Pal. Gimnazija Ormož z eno zlato maturantko Veselo je bilo tudi na Gimnaziji Ormož, kjer je splošno maturo opravljalo 20 od 23 vpisanih dijakov letošnje generacije. »Tudi letošnja generacija je bila zelo uspešna, saj je maturo opravilo 90 odstotkov maturantov. Ponašamo se tudi z zlato maturantko. To je Ana Klinc. Eni maturantki pa je do tega naziva zmanjkala samo ena točka,« je povedala ravnateljica ormoške Gimnazije Klavdija Zorjan Škorjanec. sm Ptuj, Podravje • Varilec zelo iskan poklic Varilcev premalo v Sloveniji in Avstriji Poklic varilec je že dalj časa opredeljen kot eden izmed deficitarnih, velja pa ta kader za zelo iskan tako pri nas kot v sosednjih državah. Prav zaradi pomanjkanja delovne sile so se Ptujčani odločili za sodelovanje v mednarodnem programu, v sklopu katerega med drugim mlade spodbujajo k izobraževanju za varilce. Foto: arhiv šole Šolski center Ptuj je skupaj s podjetjem Palfinger iz Maribora izvedel obsežno promocijsko kampanjo za ugled in prepoznavnost poklica varilec. Ker se obmejna regija med Avstrijo in Slovenijo sooča z velikim pomanjkanjem usposobljene delovne sile v mnogih poklicih, še posebej v kovinarstvu, so se na Šolskem centru Ptuj odločili za sodelovanje v projektu INNOVET. Ptujska Strojna šola, na kateri izobražujejo za strojniške poklice; tako na področju obdelave kovin kot tudi v avtoser-visni dejavnosti, v zadnjih letih še posebej izpostavlja prav deficitarni poklic varilca. „Izpostavljamo možnost takojšnje zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja in možnosti sodelovanja v različnih izvenšolskih dejavnostih. Šolski center Ptuj je danes moderno opremljen s številnimi specializiranimi učilnicami, predavalnicami, laboratoriji in delavnicami - tudi na področju varjenja, kjer poleg osnovnega izobraževanja za poklic varilca nudi tudi izobraževanja s področja varjenja za pridobivanje različnih certifikatov o usposobljenosti," je pojasnil koordinator projekta INNOVET, učitelj na Strojni šoli ŠC Ptuj Stanko Kostanjevec. Vodilni partner v projektu je Berufsforderungsinstitut Burgenland, projektni partnerji pa so Štajerska gospodarska zbornica, Palfinger proizvodnja, d. o. o., Šolski center Ptuj in Bit media e-solutions GmbH. Šola predstavlja prednosti poklica varilec Šolski center Ptuj je skupaj s podjetjem Palfinger iz Maribora izvedel obsežno promocijsko kampanjo za ugled in prepoznavnost poklica varilec. Njihov namen je povečati zanimanje za deficitarne poklice na področju strojništva. Kostanjevec zadovoljno ugotavlja, da so v času od novembra lani do danes obiskali več kot 50 osnovnih šol. Šolarje, predvsem devetošolce, skušajo navdušiti za strojniške poklice. V sklopu obiskov so jim predstavljali simulator varjenja, jim predstavljali delo in poklic varilca in jih seznanili z njegovim pomanjkanjem v kovinski industriji, kar nedvomno pomeni zelo veliko stopnjo zaposljivosti po končanem šolanju. Med osnovnošolci so izvedli tudi anketo o njihovem stališču do (dualnega) usposabljanja ter strokovnih poklicev. „Projekt Innovet nudi priložnost, da uporabnikom ponudimo obogatene in prenovljene vsebine izobraževanja za poklic varilca, podkrepljene s praktičnimi vajami in izdelavo kompleksnih izdelkov z varjenjem, kar nedvomno temelji na dolgoletnih izkušnjah. Dijaki in učitelji Šolskega centra Ptuj smo skupaj s projektnimi partnerji izdelali tudi informativni videoposnetek za mladostnike s podnapisi v slovenskem in nemškem jeziku. Film obvešča o možnih dejavnostih in vsebinah usposabljanja za poklic varilca," je še pojasnil Kostanjevec. Ciljev je več: med drugim želijo uskladiti in razvijati dualno usposabljanje z uporabo novih, inovativnih metodoloških pristopov. „Naš cilj pa je tudi prilagoditev poklicnega usposabljanja dejanskim zahtevam trga, obenem pa povečati ugled vajeniških poklicev ter števila vajencev in strokovnih delavcev predvsem na področju varjenja," je še dodal Kostanjevec. Dženana Kmetec Vir: Sta 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 16. julija 2019 Videm • Bisernoporočenca Zajšek 60 skupnih let Martina in Julijane Sredi junija sta v družinskem krogu in s prijatelji proslavila lep jubilej zakonca Zajšek iz Tržca. Šestdeset let je že minilo, odkar sta se poročila v Vidmu pri Ptuju, po šestih desetletjih pa sta obnovila poročni zaobljubi in nazdravila še na mnoga skupna leta. Foto: Arhiv Jerenko Bisernoporočenca Martin in Julijana Zajšek v družbi svatov v selski cerkvi Ženin Martin Zajšek se je rodil leta 1932 v Hajdošah, nevesta Julijana pa leta 1938 v Jurovcih. Poročila sta se 4. aprila 1959 v Vidmu pri Ptuju, skupen dom pa sta si ustvarila v Tržcu, kjer živita tudi na jesen življenja. Martin je bil zaposlen v podjetju Koteks Tobus v Mariboru vse do upokojitve, Julijana pa je bila doma in skrbela za dom in družino. V zakonu sta se jima rodila sin Milan in hčerka Sonja. Na njuni 60 let dolgi skupni življenjski poti, ki sta jo prehodila z roko v roki, skozi veselje in trpljenje in vzdržala vse viharje, se je zvrstilo veliko lepih trenutkov. Postala sta dedek in babica vnuka Uroša ter vnukinj Maje in Nuše, dočakala sta rojstvo pravnuka Luke in pravnukinje Lie. Samo z veliko medsebojne ljubezni sta zmogla premagati izgubo sina in kar nekaj težkih bolezni, ki so posegle v njuno življenje. Civilni in cerkveni obred biserne poroke sta bila v cerkvi sv. Družine na Selih, kjer jima je ob visokem zakonskem jubileju čestital videmski župan Branko Marinič, slavnostno mašo pa je daroval p. Jože Petek. Praznovanje so svatje nato nadaljevali še dolgo v noč. TM Videm • Pri Bedračevih so slavili Zlatoporočenca Franc in Anica Po 50 skupnih letih pa sta junija zlata prstana izmenjala zakonca Franc in Anica Bedrač s Pobrežja. Civilni obred zlate poroke je vodil župan Branko Marinič, ki je jubilantoma tudi čestital v imenu občine, zlatoporočenca pa sta nato poročne zaobljube ponovila še v cerkvi sv. Vida. Franc Bedrač je bil rojen leta 1945 v Doleni v družini sedmih otrok. Nazadnje je bil zaposlen kot varnostnik pri Mercatorju. Anica, rojena Drevenšek, sestra pokojnega misijonarja patra Miha Drevenška, pa je rojena na Pobrežju leta 1944. Franc in Anica sta se spoznala decembra 1968 in kaj hitro ugotovila, da jima je skupna življenjska pot usojena. Franc se je preselil k Anici na Pobrežje, kjer sta skupaj prevzela kmetijo in pričela trdo delati. Nista oklevala, saj sta se 17. maja leta 1969 poročila in že isto leto povila prvorojenko Suzano, pet let kasneje še hčerko Ano in potem se jim je pridružila še tretja hčerka Marjana. Oba sta pridno skrbela za svojo družino. Franc je hodil v službo in po službi doma skrbel še za težka kmečka opravila, Anica pa je doma gospodinjila, kmetovala in skrbela za otroke. Danes sta ponosna na svoje štiri vnuke: Amando, Maja, Kajo in Valentino, najstarejša med vnuki - Amanda in Maj - pa sta bila tudi njuni poročni priči.Po končanih obredih sta zlatoporočenca s svati odšla na skupno druženje in obujanje spominov na mlade dni. TM Foto: arhiv družine Bedrač Zlatoporočenca Bedrač s hčerkami pred domom patra Miha Drevenška Destrnik • Članice društva kmetic so tudi letos pšenico žele na stari način S srpom nad pšenično klasje Tokrat je bila žetev s srpom in koso v roki na Ločkem Vrhu, poleg petja in igranja na harmoniko pa sojo popestrili še s simulacijo nekdanjih običajev. Prihodnje leto jih čaka snemanje dokumentarnega filma Od koruznega zrna do moke. Na LoČkem Vrhu so žanjice pšenico žele s srpom v roki. Foto: SD Društvo kmetic Destrnik vsako leto organizira žetev pšenice na stari način, kot so to nekoč počele naše babice in dedki. Letošnjo žetev so članice društva opravile na njivi Metke Petrovič na Ločkem Vrhu, žetev s srpom in koso v roki pa so poleg petja in igranja na harmoniko popestrili še s simulacijo nekdanjih običajev: pijača se je delavcu natočila iz pletenke v lonček, malica pa postregla kar na prtu, položenem na travo. Na njem so se ponujale klasične domače dobrote, kot so domači kruh, zaseka in klobase. Kot je povedala predsednica društva Irena Gajšek, je osnovno poslanstvo društva prenašanje starih običajev na mlajše rodove ter seveda druženje. Opaža, da ljudje iz leta v leto sejejo manj pšenice, a kljub temu skušajo tradicionalno žetev vedno pripraviti pri drugi članici. Društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, pred tem pa je dve desetletji delovalo v obliki aktiva kmečkih žena, šteje danes 70 članic, imajo 19 moških podpornih članov, pohvalimo pa se lahko tudi s podmladkom. Organizirajo razne delavnice, sodelujejo z mladimi, ličkajo, pojejo, plešejo, pozimi imajo koline, na katerih si pripravijo meso in mesne izdelke za prireditve v prihodnjem letu, pa tudi sicer pripravljajo razne kulinarične dobrote. V Janežovcih ima društvo svojo njivo, pred leti so jo dobili od de-strniške občine, na kateri po starih metodah pridelujejo koruzo, buče, fižol ... Zadnje neurje je rastline sicer precej poškodovalo, a upajo, da si bodo vsaj delno opomogle. Preko ptujskega Lasa se je društvo prijavilo na razpis za sofinanciranje projekta Od koruznega zrna do moke, izvajati ga bodo začeli prihodnje leto. »Posadile bomo staro sorto koruze, dobile smo samo deset semen, ki jih pridno vzgajamo zadnja tri leta, nato pa bomo zanjo skrbele vse do trenutka, ko bo iz zrnja nastala moka. Celoten proces bo posnet, na koncu bo nastal zanimiv dokumentarni film, ki bo nazorno predstavil, kako se je nekoč delalo,« je projekt opisala Elizabeta Fras. Senka Dreu Ormož • Počitniški naravoslovni teden Pet nepozabnih dni Prvi teden v juliju se je končal 17. počitniški naravoslovni teden, ki je potekal v organizaciji Medobčinske LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož. Skupina mlajših osnovnošolcev je s pomočjo literature, ekskurzij in delavnic preživela prijeten in poučen teden v skupini sovrstnikov. Prvi dan so se odpravili v ormoški grajski park, kjer jim je soavtorica knjižice Skrivnosti grajskega parka, Katarina Vaupotič, prebrala zgodbico o grofici Irmi, njeni ljubezni do parka in nenavadnih ljubljenčkih, nato pa se je z njimi sprehodila do grajske grobnice. Po poti nazaj so si ogledali nekatera zanimiva drevesa ter v hladu prostorov RKS OZ Ormož likovno ustvarjali na temo dneva. Drugi dan tabora so se otroci družili s strokovnimi delavci or- Na letališču v Moškanjcih Foto: Olga Popov moške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Na ustvarjalen način so spoznali, kako se prepletajo narava, zgodovina in etnologija. Delavnico je vodila Nevenka Korpič. Sreda je bila namenjena ogledu Ormoških lagun, ki so leta 2017 postale naravni rezervat, razglašen z vladno uredbo. Ornitolog Dominik Bombek iz DOPPS je skupino popeljal po učni poti skozi gozd, kjer je mladim predstavil bogato rastlinstvo in živalstvo, poseben poudarek pa je posvetil ptičjemu petju in oglašanju ter opazovanju z daljnogledom. Otroke pa so najbolj navdušili vodni bivoli, ponica Robida, koze in mlaka na končni postaji. In medtem ko so v sredo z občudovanjem opazovali let ptic, so odgovor na vprašanje, ali bi lahko tudi človek poletel kot ptica, iskali četrti dan na letališču v Moškanj-cih, kamor so se popeljali z vlakom. Ogledali so si motorni in jadralni hangar ter opazovali poletanje in pristajanje letala Cessna. Posebno pozornost otrok je pritegnil tudi mačji mladiček Čarli, ki jih je spremljal na vsakem koraku. Zadnji dan tabora je bil posvečen pogovoru o metuljih. Spoznali so razvojni krog metulja, različne vrste so si ogledali v literaturi, v živo pa so se srečali z gosenicami sviloprejke. Za zaključek so izdelali krmilnico za žuželke. Maja Botolin Vaupotič torek • 16. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 ™ sadjarstvo Hržič V f Turistična kmetija ~ Sonja Ozmec Z ^ Kmetija Uplaznik ^ Vinska klet Kogl Wlrefy Kotjl Sadjarstvo Meško Ji Gostinstvo Ozon Ormož • Destinacijo Jeruzalem opremljajo s turistično signalizacijo Novost bo ormoško občino stala skoraj 90.000 evrov V teku je obsežen projekt postavitve enotne turistične obvestilne signalizacije na območju Destinacije Jeruzalem Slovenije. Občine so se izvedbe lotile vsaka po svoje, skladno s finančnimi zmožnostmi. Tako ormoška občina še letos na različnih lokacijah ob občinskih in državnih cestah načrtuje postavitev vsega skupaj več kot 460 tabel, v tomaževski občini so postavili table ob državnih cestah, občinske ceste bodo z njimi opremljali prihodnje leto, medtem ko v središki občini postavitev več tabel prav tako načrtujejo še letos. »Območje označevanja je območje Vinska turistična cesta (VTC) 14 in VTC 15. Ob državnih cestah so table postavljene na 64 lokacijah, in sicer 163 lamel,« je pojasnil ormoški župan Danijel Vrbnjak. V prihodnje načrtujejo s signalizacijo opremiti še občinske ceste. Na približno 226 lokacijah bodo vse do letošnjega oktobra postavili še 299 tabel. Enotna ureditev signalizacije »Postopek postavitve turistične obvestilne signalizacije se je začel zaradi želje in obveznosti po enotni ureditvi turistične signalizacije na našem območju, kar predvideva pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi. V okviru terenskega dela se je pregledalo stanje obstoječe usmerjevalne signalizacije ter preverjalo pridobljene podatke o želenih lokacijah nove usmerjevalne signalizacije, saj so lokalni koordinatorji na terenu obiskali ponudnike ter z njimi usklajevali lokacije za postavitev novih lamel. Te podatke je bilo treba potem obdelati in jih tudi uskladiti z naročnikom ter DRSI. Predstavniki DRSi so si pred izdajo naloga za postavitev turistične signalizacije ob državnih cestah ogledali lokacije tudi na terenu,« je pojasnil Vrbnjak, ob tem pa še poudaril: »Postavitev enotne turistične obvestilne signalizacije ob državnih in občinskih cestah poteka v sinergiji z razvojem destinacije Jeruzalem Slovenija, saj se obiskovalcem omogoča lažje orientiranje v lokalnem okolju ter obiskovanje ponudnikov in drugih danosti območja. To je še en dodaten del promocijskih in drugih ak- Nove table, ki bodo obiskovalcem Destinacije Jeruzalem Slovenije sporočale o lokalnih ponudnikih in tudi drugih danostih območja. tivnosti, ki so že intenzivno v teku, kot npr. povezovanje ponudnikov, podeljevanje certifikatov kolektivne blagovne znamke Destinacije Jeruzalem Slovenija, promocija na sejmih v Sloveniji in tujini, digitalni marketing, promocija preko desti-nacijske spletne strani ipd.« Neustrezne označevalne table bodo odstranili Pred izvedbo projekta so občine izdelale elaborata turistično obvestilne signalizacije ob državnih in občinskih cestah, kar jih je stalo vse skupaj približno 9.200 evrov (z DDV); pri tem je glavnino Za izdelavo tabel ob državni cesti v ormoški občini slabih 23.000 evrov, za postavitev dodatnih 13.000 evrov Zap. št. Pozvani ponudniki Ponujena cena v € (z DDV) 1. ZMAS SI, d. o. o., Dobova 22.880 2. SINACO, d. o. o., Mengeš 26.722 3. ELECTRUM, d. o. o., Radenci 26.173 Vir: Občina Ormož sredstev, okoli 6.800 evrov, pokrila ormoška občina, preostanek pa sta sofinancirali občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. »Potem pa so bile na podlagi zbiranja informacij pridobljene tri ponudbe za izdelavo in dobavo turistično obvestilne signalizacije za označitev VTC 14 in 15 na državnih cestah na območju občine Ormož. Najugodnejša je bila ponudba ZMAS SI, d. o. o., iz Dobove v vrednosti 22.880 evrov z DDV. Postavitev tabel je izvedel koncesionar Cestno podjetje Ptuj, d. d., v vrednosti 13.300 evrov z DDV (v ceno je vključena tudi odstranitev obstoječih neustreznih označevalnih tabel ob državnih cestah ter vnos podatkov v aplikacijo WEPS). V teku pa je še razpis za izbiro izvajalca za izdelavo in dobavo turistično obvestilne signalizacije za označitev VTC 14 in 15 ob občinskih cestah na območju občine Ormož,« je še razložil Vrbnjak in dodal, da imajo za turistično signalizacijo v letošnjem letu zagotovljenih slabih 90.000 evrov. V Svetem Tomažu table ob državnih cestah, v Središču še letos V Svetem Tomažu so ob državnih cestah postavili osem tabel, ki označujejo lokalne ponudnike. Nakup jih je stal okoli 2.400 evrov. V prihodnjem letu pa nameravajo s signalizacijo opremiti še občinske ceste. Postavitve tabel si želijo tudi v Središču ob Dravi. Direktorica občinske uprave Jelke Zidarič Tr-stenjak je pojasnila: »Elaborat za postavitev turistične signalizacije ob državnih in lokalnih cestah je izdelan. Želimo postaviti več tabel, ki bodo označevale vse lokalne ponudnike. Denar smo z rebalansom že zagotovili, tako da računamo, da jih bomo še letos 'spravili pod streho'.« Zaenkrat so v občini Središče za postavitev prvih tabel zagotovili 6.500 evrov. Monika Horvat Podravje • Štipendije Ustanove dr. Antona Trstenjaka Pet štipendij za razvoj Haloz in Slovenskih goric Ustanova dr. Antona Trstenjaka (UAT) skupaj s Centrom za gospodarsko svetovanje in Alma Mater Europeo za študijsko leto 2019/2020 razpisuje pet štipendij za podiplomski (doktorski ali magistrski) študij v višini 2.000 evrov za vsako. Za pridobitev štipendije se lahko prijavijo vsi študentje z območja Slovenskih goric, Prlekije in Haloz oziroma iz bivših UE Ptuj, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Pri dodelitvi štipendij bodo imeli prednost študenti, ki se bodo lotili tem iz ekokmetijstva in turizma, pri čemer v UAT izpostavljajo: »Finančno pomoč bodo prejeli iz- ključno tisti kandidati oziroma izvajalci projektov, ki imajo dejansko aplikativno koristnost za razvoj Slovenskih goric, Haloz in Prlekije.« Rok za prijavo, ki je možna tudi po elektronski pošti: info@trste-njak.net, se izteče 10. novembra, rezultati razpisa pa bodo znani 1. decembra letos. sm Ptuj • Podelitev diplom dijakom Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Za pridnost in učenje dijake nagradijo tudi finančno Zraven tega, da zlatim maturantom, dijakom, ki so dosegli posebne dosežke na strokovnem področju, in naj dijaku na vsakoletni slavnostni podelitvi izročijo posebna priznanja, ptujska Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj v sodelovanju s partnerji nekaj izstopajočih dijakov tudi finančno nagradi. Najboljše dijake so nagradili z diplomami, nekatere pa tudi finančno. „Na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Ptuj se zavedamo vloge, ki nam je zaupana na področju strokovnega izobraževanja. Strategijo gradimo na socialnem partnerstvu, ki temelji na sodelovanju med šolo in gospodarstvom. Želimo slediti toku razvoja in potrebam gospodarstva. Le dobro poznavanje razmer, vnašanje novosti v kurikule omogoča ustrezno usposobljenost dijakov, s čimer lahko takoj po končanem šolanju nastopijo z delom. Sodelovanje z gospodarstvom pomeni za dijake pridobivanje novih znanj, za profesorje, ki svoje izkušnje in znanja prenašajo generacijam, pa dodano vrednost. Povezovanje je tudi edini ukrep v smislu reševanja strukturnih neskladij na trgu delovne sile. Z velikim veseljem ugotavljamo, da gospodarski subjekti v lokalnem in regionalnem okolju sledijo predlogu povezovanja," je na slavnostni podelitvi diplom in priznanj povedal ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt. Šola ima dobro vzpostavljeno sodelovanje z več podjetji, med drugim z družbo Elektro Maribor in Talum Kidričevo. Sodelujejo na različne načine, med drugim dijakom pomagajo pri dosežkih na strokovnem področju in jih spodbujajo, da iščejo svoje priložnosti v strokovnem izobraževanju. Foto: Elektro Maribor Na fotografiji so štirje najboljši dijaki z ravanteljem Rajkom Fajtom in Tatjano Vogrinec Burgar iz Elektra Maribor. Za najboljše tudi nagrada Elektra Maribor Elektro Maribor je štirim dijakom za dosežke na strokovnem področju podelil tudi finančno nagrado. To so prejeli Žan Hertiš, sicer tudi naj dijak šole, Tilen Čavničar, Nejc Čavničar in Domen Drevenšek. Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič je ob tej priložnosti izpostavil: »Kakovost in odličnost v poslovanju in delovanju sta temeljni razvojni smernici današnje družbe, skupaj z inovativnostjo pa sta predpostavka za konkurenčnost. Zaradi zavedanja o svoji družbeni odgovornosti že vrsto let spodbujamo odličnost v učnih dosežkih dijakov iz srednjih elektro šol na našem oskrbnem območju in študentov. Veseli nas, da lahko tudi na tak način sodelujemo s šolami, ki izobražujejo kadre, pomembne za našo temeljno dejavnost, distribucijo električne energije za prebivalstvo in gospodarstvo. Iskreno čestitamo letošnjim najboljšim dijakom Srednje Elektro in računalniške šole Ptuj, z željo, da jih bodo prizadevanja za odličnost in kakovost spremljala tudi pri prihodnjih izzivih.« Dženana Kmetec Foto: CG 12 Štajerski Kultura torek • 16. julija 2019 Cirkulane • Stoletnica Bračičevega rojstva V rojstni hiši bo spominska soba V občini Cirkulane se že pripravljajo na veliko jesensko praznovanje, ko bodo proslavili 100. obletnico rojstva rojaka zaslužnega profesorja dr. Vladimirja Bračiča, prvega rektorja Univerze v Mariboru. Njegova vloga pri ustanovitvi in razvoju mariborske univerze je neprecenljiva. Foto: Dragiša Modrinjak, UKM V občini Cirkulane in na mariborski univerzi bodo letos proslavili stoletnico rojstva zaslužnega profesorja dr. Vladimirja Bračiča. V akademskih krogih ga cenijo kot geografa, predanega raziskovanju in pedagoškemu delu. Obudil je izdajanje Časopisa za zgodovino in narodopisje, imel je funkcijo glavnega in odgovornega urednika. Prvi rektor Univerze v Mariboru je bil med pobudniki ustanovitve KU D Študent Maribor, študentskega lista Katedra in drugih oblik kulturne dejavnosti študentov. Bil je sopotnik kulture, ljubitelj umetnosti, podpornik organiziranih likovnih kolonij, dober poznavalec odrske umetnosti in dolgoletni član organov Borštnikovega srečanja. Ukvarjal se je s politiko: bil je član slovenske vlade in poslanec. Za znanstveno, pedagoško in akademsko delo je prejel vrsto pomembnih odlikovanj. S svojim ustvarjalnim in organizacijskim delom v šolstvu, kulturi, politiki, znanosti in javnem življenju je dosegel visoke standarde in cilje, zaradi česar mu pripada vidno mesto med zaslužnimi Slovenci. Svojemu rodnemu kraju Cirkulanam in pedagoškemu poklicu je ostal vedno zvest. Ob letošnji okrogli obletnici Bračičevega rojstva bodo v občini Cir-kulane in na mariborski univerzi priredili številne dogodke, s katerimi bodo zaznamovali ta pomembni jubilej. V njegovi rojstni hiši v Cirku-lanah, ki je danes v lasti družine Golc, bodo uredili spominsko sobo. V Mariboru bodo izdali njegovo osebno znamko, na univerzi pripravili okroglo mizo o Mariboru kot univerzitetnem mestu, znanstveni simpozij o Halozah z izdajo monografije, po njem poimenovali veliko dvorano, pripravili razstavo in odkrili doprsni kip. Organizacijski odbor je mestni občini Maribor predlagal, da bi po Bračiču poimenovali del Koroške ceste, ob kateri so tri fakultete, dom podpilomcev in gostujočih profesorjev ter druge univerzitetne ustanove. Dogodki ob jubileju bodo potekali septembra in oktobra. Mojca Zemljarič Ptuj • Gledališka sezona 2018/2019 v MG Ptuj Evropski že pred Evropsko prestolnico kulture Gledališka sezona 2018/19 seje že začela fantastično. Poleti 2018 so namreč ptujski gledališčniki prejeli grand prix na mednarodnem festivalu komornih gledališč Zlati lev v Umagu, ki so se ga udeležili prvič. Na Borštnikovem srečanju so s predstavo Naš razred v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja odnesli kar tri Borštnikove nagrade. Pa tudi konec sezone se je iztekel nad pričakovanji: Mestno gledališče Ptuj je kot koproducent z Gledališčem Koper pri predstavi Regina Madre prejelo še nagrado Tantadruj za najboljšo predstavo Primorske regije. „Niso pa samo nagrade tiste, ki so zaznamovale preteklo gledališko sezono. Zapisala se je tudi po izjemnem obisku, zelo uspešnih predstavah, polnih dvoranah. To pa je tudi tisto, kar mene kot direktorja MG Ptuj tudi najbolj veseli. Prav zaradi te pozitivne energije, ki je nastala v gledališču in okrog njega, sem se tudi odločil za izziv tretjega mandata. Veliko stvari je še ostalo nedokončanih. Prva pa je prav gotovo zgodba zgradbe MG Ptuj, kislo jabolko, v katerega bo slej ali prej treba zagristi. Leta 2021 bo stavba postala last MO Ptuj. Če ne prej, bomo takrat videli, kaj smo to dobili v svoje roke. Druga stvar pa je kopica priložnosti, ki se odpirajo s pobudo, da bi Ptuj spet postal Evropska prestolnica kulture (EPK). V gledališču smo na evropsko pot krenili že dolgo pred pobudo za EPK 2025. V povezovanjih z drugimi gledališči regije in tudi Evrope, drugimi evropskimi prestolnicami kulture, smo zasnovali projekt Mostovi časa, ki bo svojo prvo predstavo doživel prihodnje leto. To bo večstranska mednarodna koprodukcija z naslovom Romulus Veliki. Gre za poletno produkcijo, ki podpira tudi našo zgodbo rimskih iger Ptuja. Leto za tem, ko sta Novi Sad in Temišvar evropski prestolnici kulture, v sodelovanju z njihovimi gledališči in ob pomoči evropskih sredstev, bomo delali zelo pomembno predstavo Izdaja na Kale-megdanu. Vse to bo naš prispevek k zgodbi EPK 2025. Ob tem pa še naprej razmišljamo o tem, kaj bi lahko naše gledališče še naredilo za to mesto," je ob izteku še ene uspešne gledališke sezone povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič, ki je zadovoljen tudi s predstavami Gledališkega poletja MG Ptuj 2019 v sodelovanju z Arsano. Ljudje ne cenijo brezplačnih dogodkov! Priključitev v sklop večjega festivala, ki so ga obogatili z gledališkim programom, je bila prava odločitev. V letu 2020 ga bodo odprli Krona nove sezone - Škofjeloški pasijon Tudi nova sezona v MG Ptuj bo izjemna. Odprli jo bodo 7. septembra s predstavo Zgodovina nasilja. Če bo vse po sreči, bodo ob tej priložnosti gostili tudi avtorja, svetovno zvezdo, Edouarda Louisa. Mladi bodo 17. septembra uživali v predstavi Hevreka, znanstvenem cirkusu. Za oktober je predvidena premiera zaključene zgodbe Tango Story. Še v tem letu bodo povabili tudi na premiero drame Zabava za Borisa. V novi gledališki sezoni bo ptujsko občinstvo zagotovo uživalo še v predstavi Seks z neznancem, v kateri se bosta Helena Peršuh in Domen Valič lotila zelo simpatične teme o razmerju med nekoliko starejšo avtorico, pisateljico, in mlajšim moškim, blogerjem. Prav tako pa v novi uspešnici Hit sezone, v kateri bodo Nenad Nešo Tokalic, Gojmir Lešnjak Gojc, Maja Pihler Stermecki - Bilbi in Sebastijan Duh uprizorili zgodbo o večeru terasa banda. Krona nove sezone 2019/2020 pa prihaja s predstavo, ki jo bodo pripravili skupaj s Prešernovim gledališčem iz Kranja. Lotili se bodo najstarejšega slovenskega dramskega besedila Škofjeloški pasijon, s katerim bodo skupaj obeležili 50-letnico festivala Teden slovenske drame. s koncertom Radeta Šerbedžije in Jureta Ivanušiča, obogatili pa še z lastno premiero, da bo gledališko Faid». toter Srpeit "»Í'jwl.íwt^! Foto: Črtomir Goznik Peter Srpčič, direktor MG Ptuj poletje kot del festivala Arsana v novem poletju še bogatejše. Ptu-jčanom in drugim obiskovalcem bo ponudilo vrhunske gledališke dogodke, ki bodo zabavni, komični in duhoviti. Povsem pa so opustili razmišljanje o tem, da bi bilo gledališko festivalsko poletje brezplačno. Ker, kot pravi Peter Srpčič, se je treba zavedati, da delujejo brez sredstev za abonmaje, da za vzdrževanje hiše, v kateri delujejo, dobijo absolutno premalo denarja - 60.000 evrov lastnega prihodka namenjajo za to, da sploh lahko delujejo. „Pridružili smo se festivalu, ki ponuja resnično vrhunsko kakovost in prestiž, ki ponuja dogodke za slovenski in evropski vrh. In tudi dogodki na festivalu Arsana niso brezplačni. Ljudje tistega, kar dobijo zastonj, tudi ne znajo ceniti," dodatno pojasnjuje Srpčič. MG Ljutomer • Začenja se 15. Grossmannov festival Festival se širi tudi v Ormož V Ljutomeru se danes, 16. julija, začenja 15. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina, ki bo trajal do sobote, 20. julija. Po besedah programskega direktorja festivala Tomaža Horvata bo ponudil rekordnih 35 igranih in animiranih celovečernih filmov, 12 dokumentarcev ter 43 kratkih filmov iz 38 držav. Častna gosta bosta režiser Sam Firstenberg in igralka Christina Lindberg. V tekmovalnem programu ce-lovečercev za glavno festivalsko nagrado hudi maček bo prikazanih šest filmov. To so Črni krog režiserja Adriana Garcie Bogliana, X - izkoriščani Karolyja Ujja Mesza-rosa, Prihaja pekel režiserja Jacka McHenryja, Gora bogov Daniela M. Caneira, V Tkanini v režiji Petra Stricklanda in Tumbbad, ki sta ga režiral Rahi Anil Barve in Adesh Prasad. Kot je poudaril Horvat, bodo večino projekcij obiskali tudi ustvarjalci filmov. Izven tekmovalnega programa bo prikazanih 19 celovečercev. Med njimi je Horvat izpostavil slovensko premiero filma Jekleno nebo 2 - Prihajajoča rasa finskega režiserja Timoa Vourensole, za katerega je glasbo prispevala zasedba Laibach. Med festivalskimi gosti bodo tako tudi režiser ter Jani Novak in Iztok Turk iz kolektiva Laibach. Premierno pa bodo predstavili komično grozljivko Prekletstvo Valburge, s katero se po prvencu Idila v Ljutomer vrača režiser Tomaž Gorkič. V tekmovalnem programu krat- pokazala v Ormožu, kjer bo na Glavnem trgu gostoval Firstenberg s projekcijo filma Ameriški ninja, ki mu bo sledila projekcija zombi komedije Poslednji Srb na Hrvaškem s filmskimi gosti. Filmski maraton Vrt mučenja bo postregel s petimi izbranimi žanrskimi naslovi, potekali bosta Mala delavnica groze ter Mala delavnica maske in posebnih učinkov, spremljevalni program pa bo ponu- dil koncerte, gledališko predstavo Čarovnica iz Črnega lesa, predstavitve knjig in druge dogodke. V vinskem programu se bodo vinarji potegovali za naslov vinskega šam-piona hudega mačka. (sta) kih filmov se bo za nagrado Slakov hudi maček pomerilo 13 filmov z vsega sveta, 15 evropskih kratkih filmov pa se bo potegovalo za nagrado srebrni melies, ki jo podeljuje Evropska federacija festivalov fantastičnega filma. Tekmovalni program glasbenih dokumentarcev za nagrado hrupni maček bo postregel s sedmimi filmi. Ker po Horvatovih besedah Ljutomer postaja premajhen za njihove ambicije, si želijo širitve v okoliške kraje. Letos se je priložnost Motokros Tudi v Indoneziji Slovenec pred dvema Švicarjema Stran 14 Strelstvo Ormožanka Urška Kuharic v velikem finalu Stran 14 Atletika Čeh z rekordom na naslova evropskega prvaka Stran 15 Nogomet Novi predsednik NK Ormož je Stanko Podgorelec Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitounún íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 1. krog Novinci nemočni proti Šumarjem CB 24 Tabor Sežana - Aluminij 0:2 (0:2) STRELCA: 0:1 Leko (24.), 0:2 Štor (27.). CB 24 TABOR: Rener, Ristic, Nemanič, Azinovic, Salkic, Vukelic (od 59. Mihaljevic), Babic, Stevanovic (od 87. Stare), Bongongui (od 73. Sever), Stančič, Sikimic. Trener: Andrej Razdrh. ALUMINIJ: Janžekovič, Krajnc, Amuzie, Martinovic, Kontek, Petrovič, Muminovic, Horvat, Leko (od 90. Jakšic), Matjašič, Štor (od 80. Vrbanec). Trener: Slobodan Gruber. Novinci v ligi so v prvi tekmi sezone vedno nevaren žreb, tega so se zavedali tudi pri Aluminiju, ki so morali za začetek na letošnje najdaljše gostovanje - v Sežano. A so se z izjemno zrelo predstavo izkazali in - podobno kot lani - na uvodu vpisali zmago, ki je najboljši obet za nadaljevanje. Gostje, pri katerih je Matic Vrbanec obsedel na klopi za rezervne igralce, so že na samem začetku tekme vzeli vajeti igre v svoje roke in z agresivno postavitvijo pritisnili na domačine. Ti se v tej igri niso najbolje znašli, predvsem so stali predaleč od igralcev v rdečih dresih. »To je razlika med 2. in 1. ligo, v tem elementu smo bili enostavno preslabi, da bi lahko prvenstvo začeli z zmago. To bo v nadaljevanju sezone absolutno treba popraviti,« je bil po tekmi razočaran strateg Sežane Andrej Razdrh. Sežanci so si spomladi preko dodatnih kvalifikacij po 18 letih znova priigrali nastop v elitnem razredu slovenskega nogometa, na premieri jih je prišlo na stadion Rajko Štolfa podpret približno 500 gledalcev. Ti so prvo resno priložnost na tekmi videli v 12. minuti, ko se je v ugodnem položaju iz strani znašel Nikola Leko, vratar Arian Rener pa je njegov strel iz bližine lepo ubranil. Še bližje zadetku so bili Kidričani v 16. minuti, ko je vztrajni Mario Lucas Horvat odvzel žogo domačemu branilcu in jo takoj poslal do Luka Štora, ki se je znašel sam pred Renerjem, a je nekoliko preveč okleval in domači kapetan Antonio Anzinovič mu je z drsečim Dejan Petrovič, Aluminij: »Prvi polčas je bil za to tekmo odločilen, saj smo uspeli doseči dva zadetka, v drugem pa smo to prednost uspešno branili. Vedno je lepo začeti sezono z zmago, na srečo nam je uspelo vknjižiti tri pomembne točke. S to popotnico bomo lažje pričakali naslednje tekme.« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »S prikazanim in osvojenimi tremi točkami smo lahko zadovoljni, zato čestitam igralcem. Tekma je bila odigrana na pravi način, igralci so izpolnili zadane naloge. Vsaka zmaga je dragocena, še posebej v gosteh, ob tem pa bi poudaril, da Sežana še zdaleč ne igra slabo in da bo nekaterim tekmecem zagotovo povzročila veliko težav.« Andrej Razdrh, trener CB24 Tabor Sežane: »V nekaterih osnovnih elementih nogometne igre smo enostavno zatajili, zato lahko Kidri-čanom le čestitam za zasluženo zmago. Že prvi gol iz prekinitve je tehtnico nagnil na stran tekmecev. V drugem polčasu smo si upali več, a še vedno premalo za ugoden rezultat.« mi m m v ai .Än m M TABOR = ALUMINIJ I startom blokiral strel. Slednji je bil v središču pozornosti tudi v 19. minuti, a tokrat v negativni vlogi, saj je Horvata s poznim skokom grobo podrl s hrbta in zasluženo prejel rumeni karton. V 24. minuti pa so gostje pritisk kronali z uvodnim zadetkom letošnje sezone, pod njega sta se podpisala Mario Lucas Horvat in Nikola Leko. Prvi je v vlogi podajalca iz kota odlično centriral na bližnjo vratnico, drugi pa je v vlogi strelca z glavo žogo izjemno natančno preusmeril v gol - 0:1. Domačini se še niso dodobra zavedli zaostanka, ko se je ta že povečal. Po dolgi akciji Aluminija je žoga prišla do Alena Krajnca, ta jo je kratko podal do Sanina Mumi-novica, ki je poslal visok predložek pred gol neodločnega Renerja, Luka Štor je zbrano spremljal akcijo in z vrhunsko reakcijo poslal žogo v mrežo - 0:2. S tem je bila pot do zmage rde-če-belih tlakovana, po njihovih notah pa je potekal tudi zaključek prvega polčasa. Najprej je po podaji Horvata z glavo poskusil dejan Petrovič, vratar Rener pa je izjemno posredoval. V 44. minuti je iz velike razdalje poskusil Muminovič (mimo gola), veliko bližje povišanju vodstva pa je bil Alen Krajnc v sodnikovem podaljšku, ko je žoga po njegovem strelu iz strani celo oplazila vratnico. O (ne)moči domačinov najbolje priča podatek, da so prvi strel proti golu kapetana Aluminija Luka Janžekoviča sprožili šele v 36. minuti (Stevanovic), pa še ta je zletel čez gol ... »Za uvod v sezono smo si Nogometaši Aluminija (na fotografiji Muminovic, Leko in Štor) so sezono 2019/20 odprli z lepo zmago na Primorskem. nadvse želeli odigrati dobro tekmo in vpisati tri točke, kar nam je tudi uspelo. Pomembno je bilo, da smo od samega začetka izvajali stalen pritisk, s katerim smo domačinom praktično onemogočili kakršne koli priložnosti,« je dejal Dejan Petrovič, eden od neutrudnih motorjev ekipe Aluminija. Drugi del je bil glede dinamike in priložnosti bistveno siromašnejši od prvega. »Naša naloga v nadaljevanju je bila, da umirimo igro, da zapremo vse poti do dvojega gola ter da ob tem pretimo domačinom iz protinapadov. Domala vse dogovore iz slačilnice smo dobro prenesli na igrišče,« je dejal Petrovič. Tabor je sicer imel v določenih delih manjšo pobudo, a so Kidri-čani z dobrimi postavitvami in zapiranjem prostora onemogočali njihove zaključke. Pri tem se je dobro videla tudi slabša uigranost Sežancev, ki so imeli v svojih vrstah precej novincev - Kidričani na drugi strani prav nobenega! Ne gre zanemariti niti prvoligaških izkušenj, ki so seveda na strani Kidričanov. Najlepšo priložnost na tekmi so imeli domačini v 88. minuti, ko se je v idealnem položaju znašel rezervist Marsel Stare, v zadnjem trenutku pa je Ilija Martinovic z drsečim startom žogo izbil v kot. Zadnjo razburjenje na tekmi so gledalci videli v 92. minuti, ko sta dobro kombinirala Nemanja Jakšic in Horvat, slednji pa je zaključni strel poslal tik čez gol . Aluminij bo v 2. krogu že v petek na svojem stadionu gostil Triglav, ki je v 1. krogu presenetil Maribor. Jože Mohorič pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 1. KROGA: Tabor Sežana - Aluminij 0:2 (0:2); Maribor - Triglav Kranj 1:2 (0:1); Bravo - Olimpija Ljubljana 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Čekiči (26.), 0:2 Suljic (77.); Celje - Mura 2:2 (0:2); strelci: 0:1 Bobičanec (32.), 0:2 Bubnjar (34.), 1:2 Novak (53.), 2:2 Benedičič (88.); Domžale - Rudar Velenje 2:2 (1:1); strelci: 0:1 Škoflek (1.), 1:1 Sikošek (3.), 1:2 Škoflek (51.), 2:2 Ibričic (62., z 11 m). 1. ALUMINIJ 110 0 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 110 0 3. TRIGLAV KRANJ 110 0 4. CELJE 10 10 5. MURA 10 10 6. DOMŽALE 0 0 0 0 7. RUDAR VELENJE 0 0 0 0 8. MARIBOR 10 0 1 9. BRAVO 10 0 1 10. TABOR SEŽANA 1 0 0 1 Maribor - Triglav 1:2 (0:1) 2:0 2:0 2:1 2:2 2:2 0:0 0:0 1:2 0:2 0:2 STRELCI: 0:1 Tijanic (22.), 0:2 Kryeziu (85.), 1:2 Mešanovic (88.). MARIBOR: Piric, Milec, Ivkovic, Peričic, Kolmanič, Ogrinec (od 75. Mu-lahusejnovic), Pihler, Kramarič (od 46. Hotic), Kronaveter, Požeg Vancaš (od 46. Mešanovic), Kotnik. Trener: Darko Milanič. Slab start prvakov, dva gola Škofleka V soboto se je s tekmo Tabor Sežana - Aluminij začela 29. sezona slovenske 1. lige. Prvi je v novi sezoni v polno zadel član Aluminija Nikola Leko. Manj uspešni so bili branilci naslova državnih prvakov, ki so po uspešni premieri v evropskih tekmovanjih doživeli hladen tuš na domači sceni. Pred tekmo je trener Darko Milanič opravil pet menjav v začetni enajsterici glede na tekmo na Islandiji (namesto Vilerja, Vrhov-ca, Cretuja, Hotica in Tavaresa so zaigrali Kolmanič, Ogrinc, Pihler, Požeg Vancaš in Kramarič), ob tem v ekipi ni bilo Amirja Derviševica in Gregorja Bajdeta, ki sta na »stranskem tiru«. »Rezervistom« pred več kot 3000 gledalci vse do zaključka tekme ni uspelo prebiti obrambe Triglava, ki se je izkazala za izjemno čvrsto in organizirano. Z nekaj napačnimi odločitvami je k slabi volji v Ljudskem vrtu prispevala tudi sodniška trojka (glavni sodnik je bil Dejan Balažič), predvsem razveljavljen gol Kronavetra pri izidu 0:0 (neobstoječ prepovedan položaj) in nedosojena 11-metrovka nad Ivkovicem pri izidu 0:1 sta glavna razloga za nezadovoljstvo. Triglav je bil sicer za Maribor v zadnjih letih tradicionalno »hvaležen« tekmec, po šestih letih pa je znova pokazal zobe in z dvema srečnima zadetkoma (pri obeh je šlo za odbitek od noge domačih branilcev) slavil v Ljudskem vrtu. Zanimiv debi med prvoligaško elito je imela ekipa Brava, ki je pred približno 1500 gledalci gostila mestnega tekmeca Olimpijo. To je bil po sezoni 2009/10 in srečanju Olimpija - Interblock prvi mestni derbi v prestolnici. Za Olimpijo velja drugačna zgodba kot za Maribor, ki je bil uspešen v evropskih kvalifikacijah in neuspešen doma. Od 70. minute je v dresu Brava zaigral tudi nekdanji član Aluminija Ibrahim Mensah. Za konec nedeljskega prvoligaškega sporeda sta bili odigrani tekmi v Celju in Domžalah. Obe sta se končali z identičnim remijem 2:2, podoben pa je bil tudi potek dogodkov na igrišču. V Celju sta obe ekipi nastopili oslabljeni glede na prejšnjo sezono, domačini brez Rudija Požega Vancaša in Lovra Cveka, Sobočani pa brez Špira Pe-ričica in Roka Sirka, ob tem sta pri Muri poškodovana Nino Kouter in Nik Lorbek. Črno-beli so po prvem polčasu vodili z 0:2, vztrajnim gostiteljem pa je do konca tekme vendarle uspelo izenačiti. »V zadnjem delu tekme se nam je poznala utrujenost zaradi potovanja in tekme v Izraelu med tednom, tako da smo zadovoljni tudi s točko,« je po tekmi dejal trener Mure Ante Šimundža. Med tednom so bili aktivni tudi Domžalčani (3:4 zmagali so na Malti), ki so tokrat gostili Velenjčane. Že po dobrih dveh minutah tekme je bilo 1:1, saj je najprej za goste v 1. minuti zadel Žiga Škoflek, za domačine pa izenačil Gregor Sikošek. Škoflek je svoj strelski pohod nadaljeval tudi v drugem polčasu in dokazal, da je v celoti zadržal strelski instinkt iz konca minule sezone. Za delitev točk je poskrbel Senijad Ibričic. V dresu Rudarja je v 1. ligi debitiral tudi Luka Lovenjak, ki je vstopil v zaključku tekme. JM 14 Štajerski Šport torek • 16. julija 2019 čjZEB fff J 1 THENA m Tim Gajser nadaljuje izjemno serijo - v Indoneziji je sedmič zapored skočil na najvišjo stopničko na dirki najmočnejšega motokros razreda MXGP. Motokros • Dirka za VN Azije Slovenec pred dvema Švicarjema ... in vsemi ostalimi Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je slavil v skupnem seštevku na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP za veliko nagrado Azije v Semarangu v Indoneziji. Pri veliki vročini, ki je segala do 36 stopinj Celzija, je zmagal v obeh vožnjah ter se utrdil v skupnem vodstvu prvenstva. Drugi je bil Švicar Arnaud Tonus, tretji pa njegov rojak Jeremy Seewer. Na dvanajsti dirki sezone od osemnajstih je Gajser serijo zmag v nizu podaljšal na sedem. Tokrat je za osmo zmago v sezoni še šestič zmagal na obeh dirkah posamezne velike nagrade. V prvi vožnji je Gajser odlično začel in bil na prvem mestu nato do cilja. Privozil si je že zelo veliko prednost, a je na koncu zmanjšal tempu, kljub temu pa zanesljivo obdržal vodilni položaj. Drugi je bil Tonus (+3,5), tretji pa Seewer (+4,9)- »Štart mi je uspel zelo dobro, nato pa sem bil previden, saj me je padec v vožnji na čas izučil. Privo-zil sem si prednost, s katero sem lahko kontroliral tekmece in tako prišel do prvega mesta,« je povedal Gajser. Edini slovenski dirkač v Indoneziji v drugi vožnji ni startal optimalno, a je bil že po nekaj zavojih drugi, pred njim je bil le Švicar Jeremy Dirka za VN Azije, rezultati: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 25 50 2. Arnaud Tonus Švica Yamaha 22 20 42 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 20 18 38 4. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 18 14 32 5. Max Anstle V. Britanija KTM 14 15 29 Skupni vrstni red v SP (12/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 538 2. Jeremy Seewer Švica Yamaha 365 3. Antonlo Cairoli Italija KTM 358 4. Arnaud Tonus Švoca Yamaha 346 5. Gautier Paulin Francija Yamaha 343 Seewer. Tim ga je kmalu prehitel in bil še pred koncem prvega kroga na čelu. Makolčan je nato nizal najhitrejše kroge in se mu na koncu ni bilo treba naprezati za prvo mesto. Latvijec Jonass Pauls je na koncu na drugem mestu zaostal 3,2 sekunde, tretji je bil Tonus. »Na nekaterih mestih je bilo zelo brutalno, spolzko in nepred- Strelstvo • 30. poletna Univerzijada Neapelj (Italija) Ormožanka Urška Kuharic v velikem finalu V milijonskem južnoitalijanskem mestu Neapelj je med 2. in 14. julijem potekala jubilejna, 30. poletna Univerzijada, na kateri je v 18 športnih panogah tekmovalo 6.000 športnikov študentov iz 128 držav. V 65-članski slovenski odpravi (9 panog), pod vodstvom Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA), je tekmovalo tudi sedem slovenskih strelcev z dvema spo-dnjepodravskima predstavnikoma, Ptujčanom Sašem Stojakom in Ormožanko Urško Kuharic. Četrta in doslej najštevilčnejša slovenska strelska odprava samih novincev na Univerzijadi je bila tudi najuspešnejša do zdaj, saj so se kar trije prvič uvrstili v finale. Kvalifikacijska sreča spremljala hrabro Urško Kuharič -zastavonošo na odprtju Ormoška strelka Urška Kuharič, ki nas je s prvim zgodovinskim fina- lom in osvojenim sedmim mestom razveselila na minulih Evropskih igrah v Minsku, je le tri dni po prihodu v domovino z ekipo že odpotovala na več kot 1.100 km dolgo cestno pot v Neapelj. Odlična Ormožanka in uspešna študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je po prihodu na jug Italije doživela posebno čast, saj je bila nosilka slovenske zastave na veličastni otvoritveni slovesnosti, podobni tistim iz olimpijskih iger. Že naslednji dan je Ormožanka vidljivo, a sem vseeno užival v dirki. Dobro sem začel in nato brez težav stopnjeval ritem v obeh vožnjah. Na prostem treningu pred kvalifikacijami sem si poškodoval gleženj, a je ekipa na čelu s fizio-terapevtom opravila zares dobro delo in sem lahko nemoteno tekmoval,« je takoj po tekmi povedal Gajser. Cairoli že končal sezono Po nastopu v Semarangu je Gaj-ser še utrdil v vodstvu skupnega seštevka. Doslej drugouvrščeni Italijan Antonio Cairoli je nazadoval na tretje mesto in je zaradi ope- Padec na prostem treningu V sobotnih kvalifikacijah Tim Gajser ni odpeljal po željah in si je privozil »šele« tretje mesto. Na prostem treningu na 1730 metrov dolgi progi je pred kvalifikacijami padel in si lažje poškodoval gleženj. Hitrejša od slovenskega asa, ki vozi z licenco AMZS, sta bila Romain Fevbre in Glenn Coldenhoff. racije rame že končal sezono. Na drugo mesto se je sedaj povzpel Seewer, ki ima 365 točk, Gajser jih je zbral že 538 (+173). Po dveh tekmah v Indoneziji se bo prvenstvo nadaljevalo v Evropi, prva naslednja dirka bo 28. julija, ko bo na vrsti velika nagrada Češke. JM, sta nastopila v svoji paradni disciplini z zračno puško in se s 625,1 kroga (104,7; 104,7; 104,4; 102,0; 104,3; 105,0) kot osmouvrščena v kvalifikacijah uvrstila v veliki finale. Njen preboj v finale je bil podobno srečen kot tisti v Minsku, saj se je Kuharičevi uspelo uvrstiti v finale z odlično zadnjo serijo z rezultatom 105,0. Med 72 nastopajočimi strelkami je imela na koncu 0,1 de-setinke kroga prednosti pred deve-touvrščeno Singapurko Tesso Neo. Najboljša v kvalifikacijah je bila ak- Foto: Strelska zveza Slovenije Zelo uspešno slovensko strelsko odpravo na 30. poletni Univerzijadi v Neaplju so sestavljali (z leve) zastavonoša Urška Kuharič, Sašo Stojak, Nejc Klopčič iz Trzina, Grosupeljčanka Klavdija Jerovšek, Cerkničan Erik Kandare ter rečiška strelca Jože Čeper in Jagoda Tkalec. tualna svetovna mladinska podpr-vakinja, Indijka Valarivan Elavenil, ki je z odličnim rezultatom 630,8 kroga postavila nov kvalifikacijski rekord Univerzijade. Dve Slovenki v finalu z zračno puško! Veselje slovenske odprave pa je bilo dvojno, saj se je poleg Kuha-ričeve v finale uvrstila tudi odlična mlada grosupeljska strelka Klavdija Jerovšek, ki je v kvalifikacijah dosegla peti najboljši rezultat s 626,0 kroga (105,7; 103,9; 102,8; 105,2; 103,8; 104,6). Slovenija je bila edina država, ki je imela v finalu kar dve svoji predstavnici. Kuharičeva je tudi na Univerzijadi finale začela podobno kot v Minsku, saj je s slabim uvodnim zadetkom (8,5) v šoku začela boj z najboljšimi strelkami. Nič boljše pa ni bilo niti nadaljevanje, ko je v naslednjih devetih strelih kar petkrat zadela zelo neželeno devetico. Pričakovano se je za Kuharičevo finale končal po dvanajstih strelih, ko je bila izločena kot prva finalistka in osvojila končno 8. mesto. Po naslednjih dveh strelih pa se je poslovila tudi Jerovškova, ki je osvojila končno 7. mesto. »Glede na to, da se na uradnem treningu dan pred tekmovanjem nikakor nisem znašla, sem bila z rezultatom v kvalifikacijah zadovoljna. Kljub utrujenosti in napornemu zaključku sezone mi je uspelo narediti lep rezultat, ki mi je zagotovil uvrstitev v finale. Tam sem seveda ciljala na višjo uvrstitev, ampak sem s prvimi finalnimi streli naredila preveč napak. Kljub temu sem vesela za to izkušnjo, še posebej sem se veselila vloge zastavonoše na otvoritveni slovesnosti,« nam je povedala odlična ormoška strelka Urška Kuharič. Naslov prvakinje je osvojila češka strelka Lucie Brazdova, ki je v zaključku premagala vodilno Indijko po kvalifikacijah. Sašo Stojak z zračno pištolo do 22. mesta V konkurenci 33 študentov z zračno pištolo se je meril mladi ptujski strelec Sašo Stojak, ki je do zdaj, enako kot Kuharičeva, dvakrat nastopil na svetovnih univerzitetnih prvenstvih in v lanskem letu dosegel svojo najboljšo uvrstitev v malezijskem Kuala Lumpurju, kjer je s 574 krogi osvojil deveto mesto in le za las zaostal za finalisti. Tokrat se Stojak odličnemu malezijskemu dosežku ni uspel približati, s 564 krogi (95, 94, 94, 95, 93, 93) je osvojil 22. mesto in za osmerico finalistov zaostal za devet krogov. Izenačenje osebnega rekorda v sezoni pa je uspelo drugemu Slovencu, Notranjcu Jožetu Čepru, ki je v kvalifikacijah s 576 krogi (97, 98, 93, 97, 95, 96) dosegel tretji najboljši rezultat. V finalu je osvojil končno 6. mesto, kar je bila druga najboljša slovenska uvrstitev na letošnji Uni-verzijadi, s čimer je bila zelo zadovoljna tudi vodja strelske reprezentance Andreja Vlah. Simeon Gonc Rezultati, zračna puška 10 m ženske: 1. Lucie Brazdova, CZE 628.1 + 250.3 2. Valerivan Elavenil, IND 630.8 + 249.0 3. Ying-Shin Lin, TPE 629.8 + 225.2 4. Aneta Stankiewicz, POL 626.6 + 205.4 5 Jinyoung. Kim, KOR 625.8 + 184.0 6. Yesugen Oyunbat, MGL 625.7 + 162.2 7. Klavdija Jerovšek, SLO 626.0 + 141.7 8. Urška Kuharič, SLO 625.1 + 118.0 Zračna pištola 10 m moški: 1. Park, KOR 581 + 243.8 2. Daehun Bowen Zhang, CHN 576 + 238.5 3. Sajad Poorhosseini L., IRI 574 + 216.6 4. Hojin Lim, KOR 576 + 196.6 5. Dario Di Martino, ITA 573 + 175.3 6. Jože Čeper, SLO 576 + 156.2 22. Sašo Stojak, SLO 564 torek • 16. julija 2019 Šport Štajerski TEDNIK 15 Slovenska atletska odprava na EP U-23 na Švedskem. V sredini je Kristijan Čeh, ob njem levo je trener Gorazd Rajher. Član AK Ptuj se je močno približal tudi normi za nastop na SP. Atletika • EP za mlajše člane na Švedskem y Čeh z rekordom do naslova evropskega prvaka! Zgodovina ptujskega športa je od nedelje bogatejša za nov mejnik, za nov izjemen uspeh, pod katerega se je podpisal atlet Kristjan Čeh. Metalec diska je namreč v Gavieju na Švedskem osvojil prvo mesto in je z osebnim rekordom 63,82 metra postal evropski prvak med mlajšimi člani do 23. leta starosti! 20-etni Ptujčan je po največjem uspehu v karieri dejal: »Postati evropski prvak ni kar tako, zato sem tega uspeha zelo vesel. V finalu sem se počutil dobro, bil sem pravi. Imel sem občutek, da lahko vržem disk daleč in res je v zadnji seriji poletel do novega rekorda. Tega sem še posebej vesel, saj sem na Švedskem vnovič dokazal, da sem v odlični formi in da sem vedno bližje normi za nastop na svetovnem prvenstvu za člane v Dohi.« Ta norma znaša 65 metrov, Čeh pa jo bo napadal na naslednjih tekmovanjih. Z dobrimi občutki vedno dalje - do rekorda Član Atletskega kluba Ptuj je s trenerjem Gorazdom Rajherjem vso sezono tempiral formo za enega izmed vrhuncev sezone, za nastop na EP za mlajše člane do 23. leta starosti na Švedskem. Ptujčan je gladko opravil s kvalifikacijami, kjer je s 57,49 metra dosegel tretji rezultat. Pred njim sta bila Belorus Yauhemni Bahutski (58,30) in Nemec Clemens Prüfer (61,20). Slednji je imel med vsemi nastopajočimi najboljši prijavljen rezul- EP za mlajše člane, disk, rezultati: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Clemens Prüfer (Nemčija) 3. Oskar Stachin (Poljska) tat (63,76) in je ob Čehu veljal za glavnega favorita. To vlogo je prevzel s prvim metom, ki je bil dolg 62,15 metra, z njim je vodil do pete serije. Tudi Čeh je zelo dobro odprl finalni nastop, saj je disk pristal pri 61,40 metra. Sledila sta meta 60,19 in 58,80 metra ter prestop. Vodstvo je naš odličen atlet prevel v peti seriji, ko je orodje vrgel 62,78 metra, za piko na i pa je v zadnji seriji, ko je že vedel, da je evropski prvak, razbremenjen vrgel disk do osebnega rekorda - 63,82 metra! O samih metih je Čeh povedal: »Tekmovanje sem odprl dobro, 63,82 m 62,15 m 60,01 m kar mi je dalo močan zagon za najprej. Nato so sicer sledili trije malo slabši meti, medtem ko se mi je pri zadnjih dveh vse 'poklo-pilo'. Peti met je bil tehnično zelo dober in takoj, ko sem disk spustil iz rok, sem vedel, da bo letel zelo daleč. S tem metom sem prevzel vodstvo in potem, ko me Nemec Clemens Prüfer ni prehitel, sem v zadnjem metu odšel v krog povsem sproščen. Brez večjega pritiska sem disk vrgel do osebnega rekorda in sem s tem rezultatom potrdil naslov evropskega prvaka.« Rajher: »Upal sem, da se bo lahko sprostil« Rezultat 63,82 metra je najboljši letošnji rezultat med mlajšimi člani v metu diska na svetu in je vnovičen dokaz, da je Kristjan Čeh zares velik potencial ptujske in slovenske atletike. Največ mu je do tega uspeha pripomogel trener Gorazd Rajher, ki je nil zraven tudi na tekmovanju na Švedskem in je po tekmovanju dejal: »Res sem zelo vesel tega Kristjanovega uspeha, ki je že s prvim metom napovedal uspešno zgodbo. Hkrati je napovedal, da se bo boril za najvišja mesta. Upal sem, da se bo lahko sprostil, kar se je na koncu tekmovanja dejansko zgodilo in disk je poletel do njegovega osebnega rekorda ter do naslova evropskega prvaka. Čeh šele četrti Slovenec z zlatom Pred Čehom so na teh tekmovanjih doslej le trije Slovenci osvojili zlate kolajne: Rožle Prezelj v skoku v višino leta 2001, Robert Renner v skoku s palico leta 2015 in Luka Janežič v teku na 400 m leta 2017. Komunikacija med nama je skozi tekmovanje potekala normalno, pred petim metom sem mu dejal, kaj še mora narediti in kje še ima določene rezerve. Te nasvete je upošteval in je prevzel vodstvo. Po zagotovljeni zmagi sem vedel, da bo vrgel sproščeno - bil je sposoben vreči tudi 65 metrov.« Met, dolg 65 metrov, je naslednji velik cilj Kristjana Čeha, katerega zares trdo delo v zadnjih letih se mu je najbolj do sedaj obrestovalo v nedeljo v Gavieju. David Breznik Rokomet • Reprezentanca U-21 Teniške novice Trije Ormožani odpotovali na SP Toni Hazdovac ustavljen šele v finalu Od 16. do 28. julija bo v Španiji (Vigo, Pontevedra) potekalo svetovno prvenstvo mladincev do 21 let. Barve Slovenije in malega mesta Ormož bodo tokrat zastopali trije Jeruzalemčki: trener Saša Prapotnik, krožni napadalec Miha Kavčič in levi zunanji Gašper Horvat. Slovenija bo prvo tekmo na prvenstvu odigrala v torek, 16. julija, ob 16.30 proti Tuniziji, ki je mlade Slovence ugnala pred dvema leto- ma na SP kadetov do 19 let. »Danes je zgodba drugačna in naša reprezentanca je proti Tuniziji v vlogi popolnega favorita. Zavedamo se, da tekma ne bo lahka, ampak prav od prve tekme je veliko odvisnega, v katero smer se bo prvenstvo zasukalo. Zaradi poškodb bodo v Španiji manjkali kar trije Ormožani, in sicer kapetan Tilen Kosi, Dominik Ozmec in Tinček Hebar. Manjka tudi Celjan Domen Makuc. Vseeno menim, da smo sestavili dobro ekipo, ki je lahko konkurenčna za visoka mesta. Na koncu koncev smo aktualni evropski prvaki in tudi tokrat razmišljamo o borbi za medalje,« je pred nedeljskim odhodom na SP razmišljal 195 cm visoki Gašper Horvat, ki je vedno bolj pomemben mož v slovenski ekipi in velika prihodnost slovenskega rokometa tudi v članski konkurenci. Tekme iz SP v Španiji bodo pre-našane na kanalu Sportklub. Uroš Krstič S članskim odprtim prvenstvom v Domžalah se je zaključil prvi del letošnje domače poletne teniške sezone. Po tritedenskem premoru se bodo igralci in igralke na igrišča vrnili 4. avgusta. V Domžalah se je v konkurenci 14 nastopajočih odlično odrezal član TK Terme Ptuj Toni Hazdovac, ki se je s tremi zmagami prebil do zaključnega obračuna. Tam ga je čakal Primož Vovk (TK Medvode), v obračunu dveh izmed najstarejših udeležencev turnirja pa je Ptujčan potegnil krajšo (5:7, 5:7). Drugi predstavnik TK Terme Ptuj Matevž Krajnc je izpadel v 1. krogu. Tara Gorinšek uspešna v Avstriji V VVelsu je potekal mladinski IT-F-turnir 4. ranga, na katerem je nastopila tudi Tara Gorinšek. V konkurenci posameznic je prišla do 3. kroga, v konkurenci dvojic pa do četrtfinala. Igrala je skupaj s Hrvatico Klaro Vukičevič, slovensko-hr-vaško dvojico pa sta izločili kasnej- ši zmagovalki, Slovakinja Behulova in Avstrijka Grossova. M Miha Kavčič, Saša Prapotnik in Gašper Horvat Toni Hazdovac (desno) se je v Domžalah prebil do zaključnega obračuna. Polona najboljša Slovenka, Tamara • »V» 1 • • najvišje v karieri Avstralka Ashleigh Barty ostaja na prvem mestu ženske teniške lestvice WTA tudi po turnirju v VVimbledo-nu. Na četrto mesto se je s sedmega povzpela zmagovalka VVimbledona, Romunka Simona Halep. Najboljša Slovenka je ostala Polona Hercog, ki je napredovala za deset mest in je zdaj 50. Štiri mesta je pridobila tudi Tamara Zidanšek in je 57., za 22 mest pa je napredovala Kaja Juvan, ki je kot tretja Slovenka sedaj na 111. mestu. Lestvica WTA: 1.(1) Ashleigh Barty (Avs) 6605 2. (2) Naomi Osaka (Jap) 6257 3. (3) Karolina Pliškova (Češ) 6055 4. (7) Simona Halep (Rom) 5933 5. (4) Kiki Bertens (Niz) 5130 50. (60) Polona Hercog (Slo) 1109 57. (61) Tamara Zidanšek (Slo) 990 111. (133) Kaja Juvan (Slo) 565 145. (143) Dalila Jakupovič (Slo) 403 1G Štajerski Šport, šport mladih torek • 16. julija 2019 Nogomet • Prijateljska tekma: Drava ni bila prava Wolfsberger AC - Drava Dakinda Ptuj 4:0 (2:0) DRAVA DAKINDA PTUJ: Milic, Šlamberger, Rešek, Bajrami, Melvan, Dedič, Grajfoner, Vaj-da, Marcius, Kene, Šlak. Igrali so še: Dreven-šek, Živič, Nelson, Gaby, Ashiru, Oduh, Brest, Razgoršek. Trener: Muamer Vugdalič. Nepopolna postava Drave (zaradi lažjih poškodb so manjkali Jan Novak, Nermin Haljeta in Timotej Mate) se je v Dravogradu pomerila z ekipo Wolfsberger AC. Šlo je za mlado avstrijsko tretjeligaško ekipo, ki je na zelenici pokazala veliko agresivnosti, borbenosti in kombinatorike. Vse to jim je prineslo visoko zmago s 4:0, ki je glede na prikazano nekoliko previsoka. Igralci WAC so zadeli iz enajstmetrovke, po podaji s strani iz bližine, po šolski akciji in po odvzeti žogi, ko je igralec sam prišel pred vratarja. Na drugi strani Ptujčani niso bili pravi, saj so v igri naredili preveč napak in jih bodo sedaj odpravljali v zaključku priprav pred začetkom tekmovanja v 2. ligi. Drava si je med tekmo pripravila nekaj polpriložnosti, a ni niti enkrat konkretno zapretila proti tekmečevemu golu. Še najobetavnejšo situacijo je imel Marcel Kene, vendar je streljal tik mimo vrat. Wolfsberger je zasluženo premagal Dravo, saj je bil konkretnejši v zaključkih, boljši pa tudi v sami igri v polju. David Breznik Nogomet • NK Ormož Po pripetljajih vlogo predsednika prevzel Stanko Podgorelec Nogometni klub Ormož, ki obstaja od leta 1995, je dobil novega predsednika. Od leta 2012 je klub vodil Zlatko Klemenčič, po kar nekaj pripetljajih pa ga je na mestu predsednika zamenjal Stanko Podgorelec. »Po dogovoru v klubu vas obveščam, da trenutno nisem pripravljen dati kakšne izjave. Konec julija pa bomo za novinarje in ostalo širšo javnost pripravili tiskovno konferenco, kjer bomo podali želje ter cilje kluba v prihodnosti in odgovarjali na vaša vprašanja. Prosimo za razumevanje,« je bil ob našem klicu kratek in jedrnat novi predsednik kluba Stanko Podgorelec. Sicer je leta 1995 prvi predsednik postal strasten navijač beograjske- ga Partizana Boris Miličkovic. Za njim je s klubom uspešno, in to kar osem let, krmaril Tone Luskovič. Po Luskoviču sta predsedniško mesto zasedla Stanko Podgorelec in Nenad Kardum, nato je sledil sedemletni mandat Klemenčiča. Največji uspeh je ormoška ekipa dosegla v obdobju od leta 2002 do 2007. Po večletnih neuspešnih poskusih napredovanja je ekipi v sezoni 2002/03 le uspelo ujeti želeno 3. ligo. Takrat je ekipo, ki je bila pretežno sestavljena z doma vzgojenimi igralci, kot trener vodil Darko Lah. V tretjeligaški konkurenci so Ormožani obstali štiri sezone, na kar je v sezoni 2006/07 sledil izpad v Štajersko ligo. Danes članska ekipa igra v 1. razredu MNZ Ptuj, kjer je sezono po številnih menjavah na trenerskem mestu končala na 8. mestu. Klub se lahko pohvali z izjemno infrastrukturo, ki zajema glavno igrišče s tribuno (324 sedežev), štirimi garderobami, klubskimi prostori, prostorom za sodnike, prostorom za delegata, masažno sobo, sobo za prvo pomoč, pralnico, kurilnico, garažo, skladiščnim prostorom in ostalimi prostori za potrebe delovanja. Na tem izjemnem objektu so pred kratkim imeli vse pogoje, da so lahko brezhibno izpeljali tabor za najmlajše. Od leta 2014 je na razpolago tudi odlično urejeno pomožno igrišče, ki je sodobno opremljeno z namakalnim sistemom in reflektorji. Ironično je, da ima klub pogoje, ki se jih ne bi sramovali niti številni drugoligaši, a mu največjo težavo predstavlja to, kako sestaviti člansko moštvo, ki bo konkurenčno v boju za napredovanje v ligo višje. Odgovorne v klubu tako čaka ogromno dela in časa, da popeljejo ormoški nogomet na poti stare slave. Več pa bomo po napovedih izvedeli konec meseca na tiskovni konferenci. Uroš Krstič Nogometna infrastruktura je u Ormožu odlično urejena, uečje so težaue z igralskim kadrom. Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Ekipa pripeljala Vida do visoke uvrstitve Mlajši mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so nastopili na mednarodni dirki 11. GP Canal del Ferro Valcanale v Italiji. Nastopili so v postavi Lovro Valenko, Jan Svenšek, Vid Jeromel in Andrej Majnik. Dirka je bila dolga 79 km in se je končala s ciljnim vzponom na smučišču Sella Nevea. Šesto mesto je ob pomoči klubskih kolegov osvojil Vid Jeromel. »Na tako zahtevni dirki je treba vnaprej določiti kapetana, ki mu vsi ostali pomagajo do čim boljše uvrstitve. Naša trojica je bila Vidu v veliko pomoč in tako je končal na visokem 6. mestu. Fantje so se zelo dobro odrezali na zelo zahtevni progi, na kateri so morali tekmovalci premagati 1200 višinskih metrov. Praktično čez celotno dirko ni bilo nobenega počivanja, spredaj so ostali res samo najboljši,« je o dirki v Italiji povedal trener Matej Marin. UR Vid Jeromel (u ospredju u zeleni majici) je bil najuišje uurščeni Ptujčan na dirki u Italiji. Šahovski kotiček Portorož Open: Andrei Maksimenko tretji, Andraž Šuta v prvi tretjini nastopajočih V hotelu Bernardin v Portorožu je potekal 13. mednarodni šahovski turnir Portorož Open, ki se ga je udeležilo 89 šahistk in šahistov iz 18 držav. Med udeleženci sta bila tudi dva člana Šahovskega društva Ptuj, ki sta se v močni konkurenci odličo znašla. Organizatorja turnirja sta bila Društvo šahovskih mentorjev Celje in Šahovsko društvo Piran, vlogo direktorice pa je brezhibno opravila VM Darja Kapš ob pomoči glavnega sodnika Marjana Drobneta, ki je najbolj zaslužen, da turnir nadaljuje tradicijo. Na svečanem odprtju je prisotne med drugimi pozdravil novi predsednik Šahovske zveze Slovenije dr. Milan Brglez, ki je opravil tudi prvo potezo ter s tem uradno odprl tekmovanje. Letošnji turnir sicer ni bil rekorden po številu udeležencev, nastopilo pa je kar osem velemojstrov. Prav med njimi je bilo pričakovati borbo za najvišja mesta oziroma zmago. Vlogo favorita je opravičil prvi nosilec, italijanski VM Pier Luigi Basso, na odličnem tretjem mestu pa je kot šesti nosilec pristal član ŠD Ptuj, VM Andrei Maksimenko. MK Andraž Šuta je zasedel končno 28. mesto, kar je sicer nekoliko nižje od začetne pozicije. Kot zanimivost lahko omenimo nastop treh slepih šahistov, med katerimi sta si 40. in 41. mesto s po 4,5 točke razdelila brata Franc in Janez Mlačnik. Se pa je Andraž Šuta odlično odrezal na hitropoteznem mem-orialnem turnirju v spomin Zlatka Bašagiča, ki je bil eden od spremljevalnih prireditev portoroškega Opna, katerega organizator je bil ŠK Ljubljana. Na tem je nastopilo 44 šahistk in šahistov, Andraž pa je ob koncu osvojil odlično 5. mesto. Med drugim je premagal slovenskega VM Mateja Šebenika, mednarodnega mojstra Milana Novkoviča ter še tri mojstre Fide. Z 19. mestom je lep rezultat dosegel tudi David Zagoršek, drugi član ŠD Ptuj na tem turnirju. Končni vrstni red Portorož Open (9 krogov): 1. (1.) VM Pier Luigi Basso ITA 7.5 točke, 2. (4.) VM Matej Šebenik ŠK Ljubljana 7, 3. (6.) Andrei Maksimenko 7 ... 28. (15.) Andraž Šuta 5 točk, oba ŠD Ptuj Končni vrstni red memorialnega turnirja (11 krogov): 1. (3.) VM Jure Škoberne ŠD Posočje 9 točk, 2. (1.) VM Luka Lenič ŠK Ljubljana 8,5, 3. (2.) VM Dmitry Danilesko UKR 8, 4. (4.) VM Matej Šebenik ŠK Ljubljana 7,5 ... 5. (20.) MK Andraž Šuta 7,5 ... 19. (32.) MK David Zagoršek 6 točk, oba ŠD Ptuj itd. (številke v oklepajih so začetne pozicije) ... Skupščina ŠZS: Štirje Ptujčani v organih Šahovske zveze Slovenije Na volilnem občnem zboru Šahovske zveze Slovenije, ki je pred kratkim dobila devetega predsednika od ustanovitve leta 1935, so delegati z večino glasov to funkcijo zaupali Milanu Brglezu, bivšemu predsedniku DZ RS in sedanjemu evropskemu poslancu. Kot je poudaril v svojem uvodnem nagovoru, si bo prizadeval za čim večjo prepoznavnost šaha kot športa, s katerim je treba pričeti že v vrtcih, nadaljevati v osnovnih in srednjih šolah, na fakultetah in tudi v drugih okoljih. Šah je izredno primerna igra za starejše generacije, zato si bo prizadeval, da ga pripelje tudi v domove upokojencev, saj meni, da je to odlično zdravilo proti demenci. Kot predstavnik Šahovske zveze Slovenije si veliko obeta od sodelovanja z državnimi organi, Evropsko unijo, drugimi šahovskimi zvezami, mednarodno šahovsko zvezo in tudi pokrovitelji. Najdaljši mandat, kar 28 let, je zvezo vodil Ptujčan Milan Kne-ževič, ki je danes njen častni predsednik. V tej funkciji je avtomatsko tudi član upravnega odbora zveze brez potrebne potrditve na volilnem občnem zboru. V organih zveze za mandatno obdobje 2019-2023 so ob Milanu Kneževiču še trije člani Šahovskega društva Ptuj. Mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender je član odbora sodnikov (v prejšnjem mandatu je bil njegov predsednik), na mestu predsednice nadzornega odbora zveze je Silva Razlag (v preteklosti je že bila dva mandata članica NO, v zadnjem mandatu pa članica strokovnega sveta), predsednik društva MM Danilo Po-lajžer pa je član odbora državne članske lige. To je vsekakor priznanje ptujskemu društvu, ki bo tako neposredno prisotno pri kreiranju politike slovenskega šaha. Da so člani ptujskega društva cenjeni v tej slovenski organizaciji, pove podatek, da sta bila dva izmed njih sodnika na pravkar končanem pokalu Mitropa v Radencih: Boris Žlender v vlogi glavnega sodnika, njegov pomočnik pa je bil Branko Orešek. Med Spuhljani slavil Stanislav Toplak 6. 7. 2019 je bil v gostišču Pri Majdi odigram šahovski turnir ob 34. obletnici šahovske sekcije Spuhlja (ŠSS). Igrali so lahko krajani s stalnim prebivališčem v Spuhlji in člani sekcije, turnir je bil zaprtega tipa. Igralo je 9 tekmovalcev po sistemu Berger. Končni vrstni red: 1. Stanislav Toplak 2. Branko Rot 3. Leon Cestnik 4. Marjan Kuhar, 5. Martin Majcenovič, 6. Franc Pičerko, 7. Milan Kolarič, 8. Edi Popošek, 9. Jože Jagarinec. SR, UR M sport@radio-tednik.si šmtni team torek • 16. julija 2019 Kmetijstvo Štajerski 17 Podravje • Večino sadovnjakov varuje protitočna mreža, vinogradov še ne V vinogradih in sadovnjakih do 80-odstotna škoda Hudo neurje z vetrom, močnimi padavinami in točo je veliko škode povzročilo tudi na trajnih nasadih vinske trte in sadja. Na ptujskem Kmetijsko-gozdar-skem zavodu (KGZ) ugotavljajo, daje na 150 hektarjih vinogradov na njihovem območju poškodovanih 40 do 80 odstotkov, na približno 50 hektarjih sadovnjakov pa je ta škoda od 60- do 80-odstotna. Direktor KGZ Andrej Rebernišek je pri tem dodal, da je že 70 odstotkov intenzivnih sadovnjakov zaščitenih s protitočno mrežo, nepokritih je še 30 odstotkov. »Slednji so utrpeli velike izgube, predvsem govorimo o jablanah, tudi breskvah. Zaradi razmočenega terena bo zdaj še nekaj časa onemogočeno varstvo sadja v sadovnjakih, prav tako je prišlo do loma vej in odpadanja plodov. Jablane in drugo sadje je namreč poškodovano od udarcev toče in vetra, zato bodo takšni plodovi ali odpadli ali pa bodo slabše kakovosti. Seveda pa niso poškodovani zgolj intenzivni nasadi; na našem širšem območju sta veter in toča divjala tudi po vrtovih zasebnikov in sadnem drevju na dvoriščih, ki ga je marsikje podrlo.« v zvišal kak Podjetje Lunos je v Sloven njihove decentralne prezr< njih prostorih. Tudi Marija se toliko ljudi, kot jih hvali LARA JELEN Ker je Marija v svojem domu za Vinogradi so bili najbolj na udaru na Mestnem Vrhu na Ptuju, kjer so vinogradniki že pred zadnjim neurjem s točo odstranjevali posledice dveh prejšnjih močnih nalivov. Po finančni oceni nastale škode bodo oškodovanci začeli uveljavljati zavarovalnine, če imajo seveda svoje nasade zavarovane. Terasaste vinograde je težko zaščititi s protitočno mrežo Ptujski vinogradnik Andrej Po-lanec, ki obdeluje 10 hektarjev vinogradov na Mestnem Vrhu, je povedal, da je škoda v njegovih vinogradih velika. »Zavarovalniški strokovnjaki bodo sicer dali natančne številke, sam pa ocenjujem, postalo že tako prepoznav evalne sisteme, ki veljajo 2 ment iz Podlehnika je o te inos, pa že ne more motiti. la opažati, da se po kotih počasi da je prizadelo od 60 do 70 odstotkov trte, na manj prizadetih lokacijah pa se ta delež giblje okrog 40 ali manj.« Prve dni po neurju je moral Polanec zaradi razmoče-nosti terena počakati, zdaj pa že izvaja potrebno zaščito. »Dodatno je treba poškropiti, saj so padavine prejšnje škropivo sprale, dodati bo treba sredstva za celjenje trte, da ne bo prišlo do okužb, vse to pa seveda podraži pridelavo grozdja. Potem pa bo treba predvsem počakati, kaj se bo zgodilo, ali si bo ranjeno grozdje opomoglo in se zacelilo, ali bo vse skupaj začelo gniti. Pri nas je težava tudi v tem, da imamo kar nekaj vinogradov v obnovi, to so mladi in občutljivi trsi, ki jih je toča močneje poškodovala, težje pridejo k sebi po takem neurju, stara trta je seveda odpornejša.« Podobno kot sadovnjake je tudi vinograde možno zaščititi s proti-točno mrežo. »Ta mreža se postavi drugače, zaradi nje pa je obdelava vinograda nekoliko spremenjena, otežena. Pri klasičnih vertikalnih vinogradih še gre, težje je pri terasastih. Seveda postavitev mrež pomeni velik finančni zalogaj, a očitno ne bo šlo drugače, saj je takih neurij zmeraj več. A brez subvencij tega ne bomo zmogli.« Subvencija leto dni po škodi ne pomaga Polanec vidi težavo tudi v pomoči države v takih primerih. »Ko v Avstriji klesti toča, država pomaga takoj, ne pa čez leto dni, kot se to dogaja pri nas, ko se moramo znajti sami. Poznam primere, ko je avstrijski vinogradnik po hudi toči pred nekaj leti dobil sredstva in nadomestno grozdje v mesecu dni; tako je lahko preživel in izpolnil svoje obveznosti do odjemalcev. Pri nas kaj takega ni možno, smo pretogi in preveč birokratski. O tem sem govoril tudi s kmetijsko ministrico, ko si je ogledala škodo po neurju, pa je rekla, da si niti misliti ne morem, kakšne bitke bije, da v Ljubljani doseže najmanjše premike.« Senka Dreu O Od toče poškodovano grozdje na Mestnem Vrhu. Neurje prizaneslo gozdovom Zadnje neurje, kije v Podravju uničevalo kmetijske površine in vrtove ter nepremično premoženje, je tokrat prizaneslo gozdovom. Kot je povedal Matjaž Zupanič, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Ptuj, nekaj škode sicer je, vendar v manjšem obsegu. Zato so se tudi odločili, da uradno podatkov o škodi ne bodo zbirali, oceno stanja bodo naredili tam, kjer in če bo to potrebno. ¿j Foto: ČG Žalostna podoba sliv na enem od ptujskih vrtov. Promocijsko sporočilo Marija Tement iz Podlehnika poroča: 1 Lunosje opazno ija no, da obstaja zelo majhna verjetnost, da še ne bi slišali za :a številko ena v boju proti odvečni vlagi in plesni v notra-j učinkoviti rešitvi večkrat prebirala, dokler si ni rekla, da In je prezračevalni sistem aprila letos nabavila tudi sama. Lunas Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije PE LJubljana www.lunos.si ne pozabite na prezračevanje poskrbite za svoje zdravje odprete odvečno VLAGO IN pleseN prihranite pri ogrevanju i L. ivianuuia, m ¿.a lui iuo puM iva uun iuojc oiajci 01 je pi ioci naše stanovanje najprej ogledat. Dogovorili smo se za ceno, kmalu zatem pa še za dan montaže. Ta je potekala brez kakršnihkoli zapletov, hitro in strokovno. Nič ni bilo razmetano, za njimi je ostalo samo malo prahu. Ta pa se nabere tako ali tako,« se nasmehne in doda, da je sistem Lunos tih in nemoteč. Če ne bi bila zraven, ko so ga vgradili, sploh ne I bi vedela, da ga ima. Ljudem bi ga priporočila že zaradi čistega zraka, ki bistveno izboljša kakovost bivanja v notranjih prostorih. »Ne le, da ni treba ustvarjati prepiha, s prezračevalnim sistemom Lunos še oken ni treba odpirati, pa imamo v stanovanju konstantno čist zrak.« Lunos je torej znova navdušil. Vi ga že imate? Decentralni prezračevalni sistemi Lunos so za uporabo pripravljene prezračevalne naprave, ki skrbijo za nenehen dovod svežega zraka, čiščenje in hkratno odvajanje zraka iz vaših prostorov. S pravilno razporeditvijo elementov sistema se dosežejo ustrezne izmenjave zraka brez toplotnih izgub. Poleg svežega sEko sklad S'°vensic/ okoljski Javni sklad 20;?S^encija Eko sklada Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si Lunas nizkih stroških vgradnje in avtomatski kontroli vlage, ki poskrbi za optimalno delovanje sistema in zagotavlja optimalno bivalno klimo v vseh letnih časih. Specialisti za prezračevanje PREZRAČUJEMO ŽE OD LETA 1959. Foto: SD PREZRAČEVALNI SISTEM V POMOČ ALERGIKOM Zelo pomemben del prezračevalnega sistema Lunos so filtri za cvetni prah, s katerimi lahko alergiki v svojem domu zadihajo s polnimi pljuči in se brez posledic naužijejo svežega zunanjega zraka. Filtri zadržijo kar 90 odstotkov prašnih mikrodelcev, kot so cvetni prah, fini zunanji prah, smog in cigaretni dim. 18 Štajerski Na sceni torek • 16. julija 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Kerlci Z mešanjem različnih žanrov do unikatne glasbe Zmaga na natečaju Wolksva-gen špila Kerlcem pomeni ogromno, predvsem je potrditev, da delajo dobro in da jim motivacije za nadaljnje ustvarjanje ne bo zmanjkalo. Pohvale vredno pa je tudi, da so se odločili, da del nagrade razdelijo med ožje finaliste. „Preko natečaja, ki je trajal več mesecev, smo se ansambli povezali med seboj, predvsem pa smo prav vsi udeleženci v dogajanje vložili veliko svojega truda in časa. V sklopu natečaja so nastale res vrhunske skladbe, zato se nam je zdelo prav, da nekaj vrnemo, za promoviranje vseh super finalnih skladb, pa tudi kot hvaležnost za res vrhunsko organizacijo," v imenu ansambla pove harmonikar Matej Zupan, ki je skupaj s sestro Urško (klarinet) tudi ustvaril Kerlce. Več let so skupaj igrali na različnih dogodkih. Najprej se jim je pridružil Marko, z njim so se spoznali na Avsenikovi delavnici v Begunjah. Ko so kot trio igrali v Mengšu, je do njih pristopil Tomaž, ki je bil prepričan, da potrebujejo še kakšnega basista. Seveda so ga potrebovali, pridružil pa se je še njegov brat Matija s trobento, ki pa je s seboj pripeljal še Žiga na kitari. Na koncu se jim je pridružila še pevka Manca. Zaradi študijskih obveznosti v tujini sta morala Urška in Žiga prenehati igrati, prišla pa sta Grega in David. Tako kot so sestavili band po spletu naključij, je tudi do imena Kerlci prišlo povsem slučajno. Idej je bilo več, ime Kerlci jim je takoj padlo v uho. V slovarju so našli razlago, da je kerlc postaven, sposoben moški, tako da jih kar dobro opiše. Ker pa pravi kerlc ne more brez dame, celotno sliko ansambla dopolni še Manca. Sedež imajo v Mengšu. Njihov repertoar je zelo širok, igrajo narodno-zabavno glasbo v kvintetu, z diatonično harmoniko in večglasnim petjem, ob tem pa tudi pop in rock glasbo, za posebne priložnosti tudi specifične jazz in etno skladbe, kot so Madžarski ples št. 5, Tico tico, Fly me to the moon, Marko pa zapoje še kakšno italijansko can-zono. Trenutno imajo dve avtorski skladbi. Zelo cenijo kakovostno glasbo, trobenta in klarinet tudi med preigravanjem zabavne glasbe ne počivata, z vsemi instrumenti se poskušajo čim bolj približati originalnim skladbam. Predvsem pa so znani po tem, da v svoje skladbe radi mešajo različne žanre, nove pristope in sveže ideje, da na koncu pride do unikatnega izdelka. Pri tem pa tudi pokaže različnost vseh sedmih karakterjev in okusov v skupini, pri čemer vsak doda svoje. Veliko igrajo na porokah in obletnicah, zaradi specifičnega repertoarja pa tudi na protokolarnih dogodkih in kongresih. Ob vseh teh dogodkih se najbolj pokaže, kakšno Slovenija premore, je čar tega, da se zagotovo prav za vsakega najde kaj, kar mu bo všeč. Pozornost, ki jo slovenska narodno-zabav-na scena uživa trenutno, vsekakor predstavlja pravo smer," so prepričani Kerlci. Za festivale pravijo, da se jim zdijo koristni, predstavljajo eno od gonilnih sil za razvoj, za ustvarjanje novih skladb in možnost za predstavitev mladih in tudi že bolj uveljavljenih ansamblov. Ne gre samo za tekmovanje, temveč v prvi vrsti za druženje, sklepanje novih poznanstev, izmenjavo idej, za na splošno res lep družaben dogodek. V tem trenutku si Kerlci najbolj želijo, da bi kakovostno odigrali na vseh dogodkih, ki jih čakajo, da se čim bolje promovirajo, izkoristijo pozornost, ki jim jo je prinesla zmaga na Volkswagen špila, in znanje ter izkušnje iz sodelovanja z mentorjem Raayjem (Aleš Vovk). Pridružujejo pa se tudi pobudi z natečaja, da bi bil v prihodnje 16. maj dan narodno-zabavne glasbe. Narodno-zabavna glasba je velik del naše identitete, zato si vsekakor zasluži obeležje tudi v taki obliki. MG Foto: zasebni arhiv Ansambel Kerlci združevalno moč ima narodno--zabavna glasba in kako lepo je biti del tega in to deliti med ljudi. „Zaradi razvoja in nekoliko drugačnega pristopa ima naro-dno-zabavna glasba vse več privržencev med mladimi, ki tako pridejo v stik tudi s starejšimi skladbami in na ta način spoznajo neizmerno bogastvo, zakladnico te glasbe. To, da se narodno--zabavna scena razvija, je verjetno največji dokaz tega, kako živa in vitalna je še vedno po vseh teh letih. V številu skladb, ki nastajajo, in v številu ansamblov, ki jih Slovenija • Skulptura Melania odmeva v svetovnih medijih Strašilo, Smrketa, sramota ... Skulptura Melania, ki sojo uradno odkrili v okviru razstave Ta Eho ameriškega umetnika Brada Downeyja v bližini Sevnice, odmeva tudi v svetovnih medijih. Britanski BBC med drugim piše, da so kipu ameriške prve dame domačini nadeli naziv Smrketa, ameriški New York Post pa je pisal o bizarni skulpturi. Naročilo je dobil rokodelec in kipar z motorno žago Aleš Župevc, znan pod imenom Maxi. Francoska tiskovna agencija AFP je pisala, da se lahko sedaj rojstni kraj Melanie ponaša tudi s kipom svoje slavne hčere. Zaradi naivnega sloga skulpture so jo kritiki na družbenih omrežjih označili za strašilo. Britanski BBC je zapisal, da je rezultat umetniškega podviga ironični lesen prikaz Melanie Trump v modrem plašču in roko, dvignjeno proti zraku. Nekateri domačini so skulp-turo označili za sramoto in Smrketo ter da ni podobna prvi dami, so še dodali. Kip naj bi predstavljal prvo damo na dan inav-guracije njenega soproga Donalda Trumpa, kar pa je bilo tudi edino navodilo, ki ga je Župevc prejel od Downeyja. Ameriški New York Post je med drugim navajal še odziv domačinov, da je bizarna podoba žalitev slavne nekdanje sosede. »Čeprav so domačini ponosni na najbolj slaven izvoz, Melanio, niso prav nič navdušeni nad podobnostjo med kipom in njo,« je poročala britanska ITV. Foto: Splet Podobno so skulpturo komentirali pri nemški televiziji RTL. »Moralo bi biti lepo presenečenje za kraj, ki ga zaradi Melanie obiščejo številni turisti. Ampak namesto tega se domačini razburjajo,« so zapisali. Več medijev je ob tem spomnilo tudi na turistično ponudbo v Sevnici in okolici, ki je posvečena slavni Slovenki - od tort, medu do copat. Sta, sm ' v j Podravje, Slovenija • Uspešen projekt Pričarajmo nasmeh V 17 letih na morje odpeljali 8.600 otrok Tuš je z dobrodelnim projektom Pričarajmo nasmeh letos ponovno polepšal počitnice 500 otrokom z različnih koncev Slovenije. Na Debelem rtiču bodo otroci v času svojega bivanja spoznavali nove prijatelje, uživali v kopanju in družabnih igrah, se ukvarjali s športom in izražali svojo kreativnost. V četrtek je ta še posebej prišla na plano, saj je prva skupina otrok, ki v teh dneh letujejo tam, skupaj s Tušem in Rdečim križem Slovenije pripravila pravi počitniški havajski dan, ki ga je s svojim nastopom popestril raper Nipke. V 17 letih projekta so morje omogočili 8.600 otrokom. Dobrodelni projekt otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije zagotavlja lepše in kakovostnejše počitnice, na katerih mnogi prvič vidijo morje. »500 ot- rok, razdeljenih v 5 skupin, vsako leto v času šolskih počitnic letuje na Debelem rtiču med julijem in avgustom ter doživi nepozabne počitnice v krogu svojih vrstnikov iz vse Slovenije,« pojasnjujejo v Tušu, kjer so izpeljali že mnogo odmevnih dobrodelnih projektov. Otroke vsako leto na podlagi objektivnih meril izbere partner projekta Rdeči križ Slovenije, ki mu pomagajo centri za socialno delo, socialne službe na osnovnih šolah in območna združenja rdečega kri- ža. Otroci iz prve skupine, v kateri je 146 udeležencev, ki prihajajo iz Prekmurja, Štajerske in Koroške, so se na dan našega obiska zabavali po »havajsko«. Izdelovali so različne verižice, klobučke, krone, plesali Limbo dance, slikali Havaje, vrteli hulahop obroče in še in še. Poskrbeli pa so tudi za posebno presenečenje, saj jih je med letovanjem obiskal slovenski raper Nipke in poskrbel za prav posebno popestritev. Zoran Franc Vtf Foto: M24 torek • 16. julija 2019 Nasveti r\ Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK boranija s svinjino, goveja juha, zelena solata s korenčkova kremna zelenjavno-mesna gobova juha, krompirjeva omaka, dušen riž, čokoladni kuhana govedina, posebno klobaso, juha, ocvrte ribje enolončnica iz piščančji ražnjiči hrenovke, lena mafini paradižnikova polnozrnat kruh, palčke, dušena blitva, kotlička, polnozrnate na žaru, mešana gospodinja omaka, pire krompir, kompot krompir v kosih, štručke, haloška zelenjava, lepinje, rižev narastek sladoled gibanica Urškino pecivo Boranija s svinjino in rižem Sestavine: 500 g svinjine, 600 g stročjega fižola, 4 paradižniki, 1 čebula, 3 stroki česna, 30 ml olja, 0,5 žličke soli, 1 ščepec popra, 0,5 l goveje jušne osnove. V večjem loncu segrejemo olje in na njem med občasnim mešanjem pražimo nasekljano čebulo, da po-stekleni. Dodamo na kocke narezano meso in ga na hitro med stalnim mešanjem popečemo z vseh strani, da spremeni barvo. Prisipljemo na kocke narezan paradižnik in sesekljan česen, dušimo 15 minut, nato pa primešamo še na 2 do 3 cm velike kose narezan stročji fižol. Zalijemo z jušno osnovo, solimo in popramo ter pokrito na zmernem ognju kuhamo toliko časa, da se fižol zmehča (približno 20 do 30 minut). Postrežemo z izbrano prilogo - odlično se ujema z rižem. Urškino pecivo Sestavine: Sestavine: 4 jajca, 6 velikih jabolk, 2 jogurtova lončka pšeničnega zdroba, 2 jogurtova lončka mleka, 2 jogurtova lončka mletih orehov, 1 jogurtov lonček olja, 1,5 jogurtovega lončka sladkorja, 4 žlice mehke moke, 10 dag rozin, 2 vanilijina sladkorja, 2 pecilna praška, čokolada za glazuro. Kdo je ta Urška, ki je prva zapisala tokratni recept, ne vem, ampak ji je uspelo sestaviti dobre okuse. Jabolka olupimo in naribamo. Rozine namočimo v rumu. Vse sestavine zmešamo v posodi, da dobimo srednje gosto maso. Vlijemo v pekač, damo v pečico in pečemo 45 minut pri 180 stopinjah Celzija (preverimo z zobotrebcem, ali je pecivo pečeno). Ko je hladno, prelijemo s staljeno čokolado. Zeleni nasveti Neurje se je zneslo tudi na naših vrtovih Ko pade toča, se mnogi z žalostjo ozirajo po poškodovanih rastlinah in se sprašujejo, kako bi rastlinam pomagali. Mogoče vam bo kateri izmed mojih nasvetov prišel prav. Če ste na vrtu upoštevali pravila gnojen ja in smo predvsem pri uporabi dušikovih gnojil zmerni, potem imajo rastline več možnosti, da si opomorejo. Takoj po toči, pa tudi zdaj še ni prepozno, poškropimo rastline s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Tem pripravkom lahko dodate zdaj tudi bakrena listna gnojila v najnižji, priporočeni koncentraciji. Lahko pa morske alge raztopite tudi v žajbljevem čaju, čaju iz cvetov rmana ali ti-mijana. Plodovke Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec, poskušamo rešiti. To so namreč rastline, ki imajo veliko življenjske energi- Foto: Miša Pušenjak je, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in začnejo znova. V tem času imajo že dobro razvit koreninski sistem, ki jim bo pri tem v veliko pomoč. Izjema je mogoče samo rogata paprika, za katero je prav gotovo že prepozno, da bi nam dala rdeče plodove za ajvar ali pečenje. Paradižnik, če bi kje še našli sadike, bi do pozne jeseni še rodil. Rastlinam najprej odstranimo vse polomljene ali nalomljene dele: liste in tudi poškodovane plodove, če so že nastavljeni. Ker je neurje spremljal tudi močan dež, so tla okoli rastlin pošteno zabita. V takih tleh se korenine seveda ne morejo razvijati, ravno zdaj pa potrebujejo veliko koreninskih laskov, da bodo črpali hranila za hitro obnovo rastlin. Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko. Z rahljanjem tal boste naredili več, kakor pa z močnim dognojevanjem. Rahljanje izvedemo previdno, da ne poškodujemo koreninskega sistema. Obvezno pa rastline zalijemo s pripravki, narejenimi iz alg oz. krepčilnimi pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Uporabljamo jih tako z zalivanjem kakor s škropljenjem. Te pripravke uporabimo še vsaj enkrat po tednu dni in jih uporabljamo vedno, kadar so rastline v stresu, tudi kadar jih prizadene spomladi mraz ali poleti prevelika vročina. Uporabimo jih čim prej, po nastanku škode, seveda pa moramo najprej odstraniti vse poškodovane rastlinske dele. Nato tla okoli rastlin zastremo: z organsko zastirko ali folijo. Tudi kumare in jedilne grmičaste bučke se rade ponovno razrastejo, vendar je včasih bolj uspešno, če jih še enkrat posadimo. Na vrtu ni priporočljivo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev. Namesto njih uporabimo mešanico mleka in vode (1:1), v tem primeru pa je še bolje namesto mleka uporabiti kamilični čaj ali čaj žajblja ali timijana. v Čebulnice Zimski česen, ki ne naredi cvetnih stebel, je sedaj že zrel in primeren za puljenje. Iz njegovih listov in poškodovanih strokov (enako velja tudi za čebulo) si lahko tudi pripravimo naravno škropivo, ki ga uporabimo namesto škropiv. 50 g narezanih strokov ali čebul z listi vred narežemo, namočimo v 1 litru vode v plastičnem sodu. Ne uporabljamo kovinskih posod. Posodo pokrijemo in pustimo, da se tekočina zapeni (okoli 7 dni). Ko se preneha peniti, precedimo in s tekočino zalivamo tla okoli rastlin. Poškodovano čebulo je najbolje kar izpuliti, obrezati, pusti se 5 cm stebla, in v prekritem prostoru posušiti. Take, poškodovane, sušite na njivi ali gredici, saj je premokro in bo gnila. Lahko pa jo pred izkopom poškropite z bakrenim listnim gnojilom, počakate 3 dni in se dela lotite takrat. Čebula bo naredila zunanje suhe luskoliste, skladiščila pa se dolgo ne bo. Porabite jo sproti. Če je še bolj poškodovana, pa jo narežite, prepražite na olju ali zamrznite in shranite v kozarce za vlaganje. Druge vrtnine Solato kar najhitreje pojemo, med paradižnik pa nasadimo novo. Korenček in peteršilj se bosta obrasla, zato samo pre-rahljamo tla, da bosta lahko začela novo življenje. Enako velja za blitvo ali mangold. Tako korenček kakor peteršilj in rdečo peso lahko še enkrat posejemo. Tudi visok fižol se rad obraste, zanj je izredno pomembno, da sedaj zrahljamo tla. Nizek fižol pa porežemo, korenine pustimo v zemlji in raje posejemo na novo. Dobro se obraste tudi radič, endivijo pa raje posejte na novo, če je bila že zelo velika. Velika verjetnost je namreč, da bo poškodovana ob obraščanju tudi zacvetela. Tudi kapusnice se lepo obrastejo, zato ravnamo podobno kakor pri plodovkah. Seveda pa je včasih delo hitreje opravljeno, če jih ponovno posadimo. Klimatske spremembe niso več samo daljna prihodnost, ki nas ne bo prizadela. Klimatske spremembe so že tu. Temu primerno se bomo morali prilagoditi. Zelenjadarji imamo predvsem to srečo, da je večina zelenjave kratkega roka, kar pomeni, da lahko hitro posejemo ali presadimo nove rastline. V jeseni je seveda nekoliko pozno, zato vrt pospravimo, po-sejemo pa rastline za zeleni podor, ki bodo okrepile našo zemljo, dodale v tla nekaj potrebnega humusa in varovale zemljo pred klimatskimi ujmami. Seveda pa lahko še vedno posejemo in posadimo kar nekaj prezimnih rastlin. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 16. julija 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (12) Kazalca sta se pravkar zložila na vrhu ure. Ko zvonovi umolknejo, se v prazno škotsko cerkvico spet naseli tišina, kot da so prav vsi pri nedeljskem kosilu. Pravo nasprotje direndaju na ladji, kjer se zmeraj prerivam med delavci, ki v eno smer tovo-rijo sveže rjuhe, v drugo pa preš-tevilne ostanke hrane, ki končajo v oceanu. Morda se ravno zaradi vsega tega trušča najraje potepam sama. Po navadi je to tudi eden boljših načinov, da se človek odklopi in postane dovolj pozoren na okolico - da zadiha z mestom, ki ga raziskuje. Opazujem svetlobo, ki lije iz pisanih oken, ko se prikaže zajetna gospa z ogromno škatlo pletenin. Ko me opazi, jo spusti na tla. »Iz ladje?« vpraša. Pokimam. Nek moški prinese veliko termovko, nekdo drug pa kartonsko škatlo, iz katere omamno zadiši po cimetu. Gospa prinese še nekaj prtov, s katerimi pokrije mize, ki so jih pravkar mukoma spravili skozi ozka vrata. Preden se zavem, je prostor poln prišlekov, ki čeb- lnvergordon, Škotska: Združeno kraljestvo Foto: Mateja Toplak Ijajo med mlaskanjem škotskih piškotov (Scottishshortbread) in nalivanjem s črnim čajem. Cerkev se nenadoma prelevi v center za mornarje (Seafarer's Centre). Kasneje sem izvedela, da v njej mednarodna dobrodelna organizacija Sailors' Society pripravi topel sprejem za vse mornarje, ki se ustavijo v njihovem pristanišču. Zraven toplih napitkov in sladkih prigrizkov se pomorščaki na dolgih poteh lahko sprostijo ob branju knjig ali igranju namiznih iger. Na voljo so tudi televizija, časopisi in seveda, danes izjemno pomemben, internet. Eden izmed prostovoljcev nas celo stlači v avto in popelje do jezera, kjer se že stoletja šušlja o pošasti Nessie. Prav neverjetno je, da je vse, kar ponujajo, popolnoma brezplačno, organizacija pa deluje v vsaj še dvesto pristaniščih sveta. Volnena kapa, delo ene od prostovoljk, pride še kako prav, ko ob večernem vetru opazujem procesijo, ki nas ob igranju na dude pospremi nazaj, na morje. Tja, kjer je človek, kljub direndaju, pogosto sam. Poletna zanimivost Kam nas na počitnice pelje naše astrološko znamenje Če se še niste odločili, kam jo boste mahnili na letošnji dopust, se posvetujte z našo astrološko potovalno agencijo. Priporočila vam bo kraje glede na štiri naravne elemente: zrak, zemljo, ogenj in vodo. Odkrijte torej idealen kraj zase! Ognjena znamenja (oven, lev, strelec) Oven: Negove počitnice naj bodo aktivna pustolovščina. Rad pohajkuje, raziskuje nove kraje in se druži z lokalnimi prebivalci. Najbolj bi užival na Madagaskarju, v Italiji in Franciji. Lev: Privlačijo ga mesta z bogato zgodovino, vedno rad obišče tudi kraljevske rezidence in palače. Ognjena narava ga stalno sili k raziskovanju in temu, da počitniški čas čim bolje izkoristi. Idealni kraji zanj so Španija, Madžarska, Singapur in Savdska Arabija. Strelec: Obožuje šport, športne dogodke in stadione. Ker je tudi sam aktiven športnik, je zelo pomembno, da med počitnicami izbere nastanitev s telovadnico ali centrom za fitnes. Potovati bi moral v Nemčijo, na Poljsko, v Izrael ali Veliko Britanijo. Zemeljska znamenja (bik, devica, kozorog) Bik: Rad uživa v lokalnih posebnostih posameznih držav. Je pravi gastronom, ki obožuje hrano, živilske, posebej zelenjavne tržnice, bazarje in tradicionalne rokodelske delavnice. Privlačijo ga dežele, kot so Turčija, Grčija in Švica. Devica: Privlačno se ji zdi življenje v divjini, v gorah, na težje dostopnih krajih. Išče odmaknjenost, pristnost, kjer je mir in se lahko poveže z zemljo, svojim elementom. Mehika in Bolgarija bi bili pravi deželi zanjo. Kozorog: Ni ljubitelj zime, zato se raje podaja v kraje s toplim podnebjem. Tam je zelo dejaven, preizkuša se v športih, hodi na oglede in polno uživa dopust. Odlično bi se počutil na Cipru ali Irskem. Zračna znamenja (vodnar, dvojčka, tehtnica) Dvojček: Rad obiskuje muzeje in galerije, nakupuje spominke, KOLOFON privlači ga glamur. Idealne države zanj so Kitajska, Japonska, Argentina, Kanada in Avstrija. Tehtnica: Počitnice na morju je ne zanimajo, rajši ima poučna potovanja po naravi, brskanje po starinarnicah in obiske raziskovalnih centrov. Idealni kraji zanjo so Finska, Švedska in Rusija. Vodnar: Ne išče tipičnih počitnic, temveč hrepeni po izvirnosti. Rad obiskuje tuje univerze, knjižnice, časopisne hiše. Astrološko gledano mu najbolj ustrezajo Belgija, Tunizija, Sardinija in Maroko. Vodna znamenja (rak, škorpijon, ribi) Rak: Zanje beseda »počitnice« pomeni ležanje na plaži ali branje v čudovitem parku. Najbolje se počutijo v odmaknjenih kotičkih mest, kjer lahko začutijo svobodo. Idealni zanje sta Norveška in Južna Afrika. Škorpijon: Počitnic brez morja ali reke si ne znajo predstavljati, najraje pa imajo neobljudene plaže. Počitnice vedno izkoristijo tudi za to, da naredijo nekaj zase, predvsem se veliko ukvarjajo s športom, za kar jim sicer zmanjka časa. Idealni kraji zanje so Portugalska, Egipt, Skandinavija. Ribi: Najraje se zadržujejo ob bazenu ali morju. Na ležalniku se s koktajlom v roki sončijo do večera. Takrat se preoblečejo v zapeljiva oblačila za noro ponočevanje. Zanimajo jih turistični kraji, kjer lahko spoznavajo zanimive ljudi, kot riba v vodi bi se počutili na Novi Zelandiji in na obalah ZDA. Sn,mb , Ptuj EOCEN - srednja doba starejšega terciarja, JOTUNHEIMEN - gorska skupina in narodni park na Norveškem, LOKEREN - mesto v Belgiji, ROBKANJE - trganje jagod s pecljevine, tudi odstranjevanje zrna s storža Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 16. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Všečkamo vsepovprek V našem časopisu je bil nedolgo tega objavljen sestavek o tem, da bo neki veliki glasbeni menežer organiziral v naših krajih koncert velike hrvaške glasbene zvezde Thompsona. Sestavek se je pojavil tudi na spletu - in potem se je usul plaz všečkanja, pa tudi kar nekaj komentarjev. Pač tisti bolj leni pritisnejo na gumbek 'Všeč mi je', tisti, ki imajo svoje mnenje, pa ga zapišejo v komentar, zakaj jim je všeč ali ne všeč in se celo podpišejo pod svoje mnenje s svojim uradnim imenom. Ampak kaj je pravzaprav pri tem sestavku pomenil klik na všečka? Kaj je bilo ljudem všeč? Sestavek o tem, da bo organiziran koncert in da bo mogoče celo v Gerečji vasi? Mogoče je res kdo všečkal novinarkino delo. Jaz ga nisem. Ker sem ob robu tega poročila pogrešal komentar o načrtovanem dogodku. Bralci smo prepričani, da imajo novinarji več informacij (predvsem iz ozadja) kot navadni ljudje - in želimo, da nam nekaj tega povedo ali vsaj prišepnejo. Ampak očitno pri mojem časopisu nihče nima dovolj jajc (ali jajčnikov), da bi se izpostavil s komentarjem. Bi se zameril kaki politični opciji? Saj veste: hrvaški ustaši (kamor ljudski glas uvršča Thompsona) so bili vedno 'za dom spremni', simpati-zerje slovenske dom-obra- nitvene stranke pa najdemo tudi v našem parlamentu. Torej - brez novinarskega všečka. Mogoče je kdo všečkal, da se je končno našel organizator, ki bo v naših krajih pripravil koncert? Lepo - a zakaj ravno koncert pevca, ki ga v drugih evropskih državah zavračajo (pa vsi vemo zakaj)? Torej - ne bo všečka. Mogoče pa je kdo všečkal hajdinskega župana, ki se je 'demokratično' odločil, naj o tem, ali bo v Gerečji vasi koncert, odločajo gereški športniki. So bili to torej všečki za pizdeka, ki si ne upa postaviti na lastno stališče, pa odgovornost za vse sranje, ki bi se ob koncertu lahko zgodilo, prelaga na neko športno društvo?! Hvala za takega župana! Ker ne vem, če se zavedate -nekdanja domovina 'za dom spremnih' je le dobrih 10 km od Gerečje vasi ... In oni bodo 'spremni' tudi ob obisku koncerta pri nas ... Pa lep dopust - vaš Pepek! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 4 5 7 9 9 6 1 5 6 1 4 6 7 2 8 1 5 3 9 4 1 3 5 1 9 2 7 8 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven *** ©©© €€ Q Bik © €€€ QQ Dvojcka ©©© € QQ Rak ©© €€€ Q Lev © €€ QQQ Devica ¥ ©©© €€€ Q Tehtnica ©© € QQQ Škorpijon © €€ QQQ Strelec ©© €€€ O Kozorog ¥ © €€€ QQ Vodnar ©© OOO m ©©© QQ Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 16. do 22. julija 2019 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 16. julij 09:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, Počitniška lego delavnica - robotika za otroke Sreda, 17. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Poletne počitnice 2019, osnovni tečaj učenja, za mlade nad 15 let Četrtek, 18. julij 07:30 Gorišnica, 24. praznik občine Gorišnica, kegljaško tekmovanje za pokal Gorišnice 17:00 Čukova graba, Iztok Luskovič - Zeliščar za en dan, ogled zeliščnih njiv Iztoka Luskoviča 18:00 Lenart, Dom kulture, predstava za otroke, Muca Maca in maček Muri 19:00 Gorišnica, 24. praznik občine Gorišnica, Gorišnica teče in nordijsko hodi Petek, 19. julij 10:00 Ptuj, park pred jedilnico Doma upokojencev Ptuj, prireditev ob mednarodnem dnevu šaha, Vseslovenska akcija Šahovske zveze Slovenije, velika vrtna šahovnica z velikimi figurami, šahovnice za slepe in slabovidne in normalne šahovnice, odprtje s prvo potezo županje MO Ptuj Nuške Gajšek 18:00 Gorišnica, osrednja prireditev ob 24. prazniku občine Gorišnica 21:00 Lenart, Dom kulture, Koncert za dušo, Il divji in ansambel Sekstsakord 21:30 Ptuj, hotel Mitra, Prleški kantavtorji prvič na skupnem odru Mestni kino Ptuj Sreda, 17. julij: 20:00 Delo brez avtorja. Četrtek, 18. julij: 20:00 Diego Maradona. Petek, 19. julij: 17.00 Levji kralj; 19:00 Rocketman; 21:00 Plazenje. v | Štajerski T ED INI IK www.tednik.si l Stajerskitednik — Stajerskitednik I GLASBO DO SRCA Bodite (/ Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2$. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Barbara Toplak, Velika Nedelja. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. julija 2019 na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP znämü- Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! .V. Informacije in rezervacije: /¿^ A T P Turistična agencija ATP, Kerenčičev)trg 4, Ormož, tel.: 070 244 140. AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste najkasneje do 28. 8. sktemH naročniško razmerje za Štajerski tednik-Brezplačno boste lahko na morju uživa|i vse poletne sobote do 31. 8. 2019. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. t Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK radioPTUJ Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! fM orodno iabavne ^ lasbe Ptuj 2019 9. 8. 2019 Odštevamo do abrahama (l. 2008-l. 2018) 10. 8. 2019 Nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov 11. 8. 2019 Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju IfHlH MM * Z«BII*Be BUISB6 siv m •Jk» i S, r,( t am - J PTUJ f v - to iftgk V'1'?;* .^¿••--nrv V Jif» t ■ t h Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji in Evropi. Radio Ptuj se je leta 1969 vključil v praznovanje 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prvi tovrstni festival v Sloveniji. _ Letošnja prireditev bo 50. po vrsti. Družba Radio-Tednik Ptuj bo letos pripravila tridnevno festivalsko . jtfjHfek^^ dogajanje, ko se bo od petka, 9. 8. 2019, do nedelje, 11. 8. 2019, pred Mestno občino Ptuj, na Mestnem trgu, predstavilo več kot 70 narodno- tii^Smf ' zabavnih ansamblov, ki bodo razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne 'j ^ glasbe. Tridnevno dogajanje bodo obiskovalci spremljali brezplačno. Dogajanja: • 9. 8. 2019 zaključek projekta Odštevamo do abrahama, ko bodo lahko obiskovalci poslušali melodije ansamblov, ki so bile najbolj poslušane, všečne in nagrajene v obdobju petega desetletja festivalskih prireditev (I. 2008-1. 2018). • 10. 8. 2019 bodo potekali nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov, ki bodo igrali melodije iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Gre za nastope več kot 20 ansamblov iz cele Slovenije. • 10. 8. 2019 bo v dopoldanskem terminu na Ptuju potekala okrogla miza na temo Usoda narodno-zabavnih festivalov na Ptuju in v Sloveniji. • Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju se bo končal zvečer, 11. 8. 2019, ko bodo obiskovalci lahko uživali ob poslušanju 25 najlepših festivalskih viž. V finalu festivalskega dogajanja bo izbrana tudi naj viža ptujskega festivala narodno zabavne glasbe. — • »JFrw hi «L s ■ I* v ^ t-—ut¡m W 1 Vse tri dni brez vstopnine! petek • 12. julija 2019 Oglasi in objave Štajerski , 23 00:00 Video strani 08:00 Majšperk - Ob dnevu državnosti 09:20 Državne ženske kmečke igre 10:20 Gostilna pr' Francet' 11:20 Se še spomnite? 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Glasbena oddaja 22:00 Majšperk - Ob dnevu državnosti 23:00 Video strani SP Mali oglasi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK vet na spletni strani www.Eiptv.si 00:00 Video strani 08:00 20 let DŽD občine Hajdina 10:00 Polje, kdo bo tebe ljubil-2019 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje upokojencev Starše 20:00 Kmečke igre v Gerečji vasi 21:10 20 let DŽD občine Hajdina 22:10 Sreda v sredo 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Košnja v Dornavi in na Polenšaku 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip 12 Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:00 Glasbena oddaja Uiadnatvo: Domava 11M. 22S2 DORKAVA: inlogiJiptvsi 22:00 utrip iz Ormoža kontakt: 02 754 0 0 3 3: W1 61flM4;ww«.alpMsi 23 '00 Video strani Markating: Msgamarketing lo.o.: 02 749 14 27; 031 627 340 program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25,33 ali 50 cm, zložena na paleti. Možnost dostave, Štajerska in okolica. Tel. 041 893 305. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. r.S.i Odkup traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije, vseh znamk, lahko v okvari ali potrebni obnove. Telefon 040 129 179. ROK MOBIL Rok Habjan s.p., Črni Vrh 25A, Tabor. RAZNO 70-LETNI moški išče žensko od 60 do70 let za življenje v dvoje. Tel. 051 640 417. DOM IN STANOVANJE V HAJDOŠAH oddam v najem na novo obnovljeno garsonjero. Tel. 040 644 601. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV 1 „tABJ ejflHOTE DOSJE u, bi - FtoztJraffto Saitoh "' imJ((J •Ifl "" o »M^ T„ .■^J INTERVJU BartHjra Jrr Jan s Zobec, vrhovna 1 sodrMa www.reporter.si POLITIKA Ozadje zarote: kako bi Počivalšek Janšo pripeljal na oblast AFERA Načrti za 230 kilometrov dolg zid na meji z Italijo INTERVJU Barbara in Jan Zobec, vrhovna sodnika DOSJE Razbijamo zadnje mite o diktatorju Titu Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Umrli so Branko Šmigoc, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 9, roj. 1931 - umrl 30. junija 2019; Neža Žunkovič, roj. Ekart, Šikole 20, roj. 1952 - umrla 30. junija 2019; Jožef Cvetko, Hlaponci 53b, roj. 1965 - umrl 1. julija 2019; Gera Mislovič, roj. Mislovič, Borovci 42a, roj. 1931 - umrla 3. julija 2019; Marija Ranfl, roj. Strelec, Nova vas pri Markovcih 62, roj. 1939 - umrla 4. julija 2019; Berta Letonja, roj. Letonja, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1937 - umrla 4. julija 2019; Elizabeta Kokol, roj. Petrovič, Meje 18a, roj. 1931 - umrla 4. julija 2019; Neža Šmigoc, roj. Botolen, Ptuj, Kvedrova ul. 3, roj. 1939 - umrla 5. julija 2019; Neža Sakelšek, roj. Kores, Stanošina 13, roj. 1932 - umrla 6. julija 2019; Branko Šmigoc, Ptuj, Ulica 5. prekomorske 9, roj. 1931 - umrl 30. junija 2019; Franc Magdič, Ptuj, Žgečeva ul. 10, roj. 1941 - umrl 9. julija 2019; Vladimir Bauman, Ptuj, Ulica 25. maja 14, roj. 1947 - umrl 10. julija 2019; Milan Trol, Stanečka vas 15, roj. 1940 - umrl 10. julija 2019. Prav povsod si; kamorkoli se obrnem, te srečam. (Pam Brown) SPOMIN Mineva leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Rade Selak Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. Njegovi najdražji Vsi vemo, da bomo odšli, a ko pride, zaboli. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, tašče in prababice Nežke Šmigoc KVEDROVA 3, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prazen dom in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. V SPOMIN 17. julija bo minilo 25 let žalosti, odkar nas je zapustila dobra žena, mama, babica in prababica Anica Pauko Z MESTNEGA VRHA 114 Počivaj v miru, a mi te neizmerno pogrešamo. Tvoji žalujoči: mož Adolf, sin Gorazd in hčerka Sonja z družinama ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre, ki nas je mnogo prezgodaj zapustila Francke Petrovič IZ PACINJA 19A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsakemu za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala govornikom za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in za odigrano Tišino, OŠ in DU Juršinci ter sosedom iz Pacinja in Oblačjaka, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Mama je angel sama, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje. Tone Pavček V 63. letu starosti se je poslovila Nada Ducman IZ PTUJA Pogreb bo v sredo, 17. julija, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 13. ure naprej v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču. Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjajo. Dar med mašo, ki bo po pogrebu, bo namenjen za namene svetih maš za pokojno, in za dobrodelne namene. V hvaležnosti za njeno življenje se od nje poslavljamo: hčerka Katja Ducman Purg, sin Tomaž Majcenovič, hčerka s. Polonca Majcenovič in vsi njeni Slovenija, Podravje • Kje je bila letalska obramba ob zadnji toči? Kralj: »Letos smo porabili skoraj ves resurs naleta in materiala« Letos v Sloveniji divjajo uničujoče nevihte z orkanskim vetrom in točo, ki povzročajo veliko škode, posebej na Štajerskem. Julijska neurja so najbolj prizadela mesto in občino Ptuj, pa tudi okoliške občine. Močno neurje z vetrom, nalivom in točo je poškodovalo nekatere objekte in uničevalo pridelke. Na Letalski center Maribor, kjer že več kot tri desetletja opravljajo aktivno obrambo pred točo na širšem območju Podravja, smo povprašali, kje je bila protitočna letalska obramba. AT? Meteorološka stroka tovrstni obrambi ni naklonjena Mnenje meteorološke stroke glede boja proti toči z letali, ki posipajo nevihtne oblake s srebrovim jodidom, je jasno. »Meteorološka stroka ni naklonjena izvajanju tovrstne 'obrambe', saj pri neodvisnih preverjanjih ni bila uspešna,« je na kratko pojasnil Branko Gregorčič iz Agencije za okolje in prostor. »Med dnevom je bila napoved neviht, ki so v naše kraja prišle s severa. Približno uro pred začetkom poleta smo začeli opazovati nevihtni oblak, ki se je razvijal na vzhodnem obronku Pohorja in se na podlagi njegova razvoja odločili za akcijo. Naša odločitev se je izkazala za pravilno, zato smo posipavanje začeli na prednjem robu oblaka. Menimo, da smo s posipavanjem uspešno obdelali oblak, saj je oblak kmalu zatem razpadel. Vzporedno s tem smo opazili razvoj nevihtnega oblaka nad Pohorjem, ki se je razvil na severnem robu Pohorja ter se premikal v smeri Dravskega polja. Žal zaradi nizke baze oblakov nismo mogli do jedra celice, saj je višina spodnje baze preprečevala varno letenje. Oblak se je razvijal z veliko hitrostjo in rastel vse do 19.000 metrov, kar je ekstremno za nevihtne oblake. V istem trenutku se je začela nova nevihtna gmota iz smeri Avstrije. Naša posadka je posipavala prednji rob oblakov, dokler so to dopuščale razmere, ki so se hitro slabšale. Posadka se je odločila prekiniti z akcijo in pristati na letališču Maribor, ki je bilo edino dosegljivo še izven neviht. Letalo je pristalo v skrajno kritičnih razmerah in to lahko opravi samo posadka z dolgoletnimi izkušnjami,« je dogajanje prvo julijsko nedeljo opisal vodja letalske obrambe proti toči iz Letalskega centra Maribor Darko Kralj. Foto: Bojan Bilanovič (Neurje.si) »Takšnim nevihtam z našo tehnologijo nismo kos ...« Kralj je še dodal: »Takoj po tem se je združila nevihtna gmota iz zahoda in severa. Vidljivost na letališču je bila nična, prav tako je pihal močan veter. Letalo v takih razmerah ne more poleteti, zato je posadka lahko samo nemočno opazovala razvoj dogodkov, saj z našo tehnologijo in opremo nismo kos takšnim nevihtam. Žal moramo ponovno poudariti, da pri svojem delu seveda nismo stoodstotni in da kljub obrambi z letali nastajajo posamezne škode. Pa vendar smo letos že preprečili kar nekaj škod, saj iz do sedaj obdelanih oblakov ni bilo omembe vredne škode.« »Obramba deluje« Kralj, ki verjame v učinkovitost letalske protitočne obrambe, je tako prepričan, da je toča po posredovanju z letalom zagotovo manjša in povzroči manj škode: »Po naših analizah v zadnjih treh letih, ko je naša baza podatkov podprta z dnevnimi meteorološkimi podatki, radarskimi slikami, sle-dljivostjo letala, smo zelo uspešni - seveda pri obdelavi oblakov, ki smo jih z enim letalom lahko dosegli - kar prekaša do sedaj znane raziskave priznanih mednarodnih institucij, ki dajejo štiriinpetdeset odstotno uspešnost.« Kralj: »Finančno nam bo trda predla« Po besedah prvega moža obrambe so v tej sezoni opravili že več intervencij kot v celi pretekli sezoni. »Porabili smo že skoraj ves resurs naleta in materiala, potrebnega za delo. Iz tega razloga nam bo finančno trda predla, predvsem zaradi tega, ker kljub podpisanim pogodbam izvajalci z avansom financiramo projekt.« Monika Horvat 265.000 evrov za protitočno obrambo Po navedbah kmetijskega ministrstva sicer 61 občin, ki so pristopile k financiranju te obrambe pred točo, prispeva skupno nekaj več kot 176.000 evrov, dobrih 88.000 evrov pa doda ministrstvo. Skupno gre torej za približno 264.900 evrov. Kralj pomisleke glede učinkovitosti zavrača Vodja protitočne letalske obrambe Darko Kralj je poudaril, da z enim letalom in veliko manjšim finančnim fondom pokrivajo več kot dvakrat večji teritorij kot kolegi v sosednji Avstriji. Slednji protitočno obrambo izvajajo z dvajsetimi letali v štirih centrih, mnogo boljšo opremo in logistično podporo. »Vendar proti njim dosegamo zavidljive rezultate, zato menimo, da so vsa prizadevanja meteorološke stroke, da očrnijo naša prizadevanja, iz trte zvita, saj temeljijo na zastarelih raziskavah in mnenjih, kijih je svetovna stroka že zdavnaj ovrgla,« je še dodal. o ~ CP !i - c?* rt» r-;;. CP o Rojstva: Biserka Svenšek, Jurovci 9a, Videm pri Ptuju - deklica Alja; Nataša Šimenko, Pobrežje 75, Videm pri Ptuju - deček Enej; Eva Frešer, Vrhole pri Slovenskih Konjicah 46a, Zgornja Ložnica - deček Lan; Tanja Svržnjak - deček Matija; Sabina Ivančič - deček Nio; Dženita Maglič - deklica, deklica; Špela Sablar - deček Timotej; Maja Žvegla - deklica Nika. Poroke - Ptuj: Tadej Babič, Loka 5g, in Tatjana Turk, Dravinjski Vrh 1; Tomi Novak in Tamara Galun, Bratislavci 62; Denis Pihler, Mostje 3b, in Natalija Grabar, Ptuj, Svržnjakova ul. 1; Mihael Gregorec, Čagona 68, in Danijela Muršec, Pernica 44. Poroka - Lenart: Kristijan Divjak in Mateja Pihler, Vitomarci 13, Sveti Andraž v Slov. goricah. O . o c, o . _ o o " Cb _ Če je Aleš (17.) suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Danes bo pretežno oblačno. Občasno bo še nekaj dežja, na Primorskem tudi kakšna nevihta. Jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju 19, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 27 °C. V sredo in v četrtek bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Razmeroma sveže bo, na Primorskem bo pihala burja. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 16.07.2019 17.07.2019 18.07.2019 19.07.2019 % % * % 15 15 * t 18 17 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 24 26 24 24 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 1 V Hitrost velra2 Sm^ Hitrost vetraZ Imls Hitrost vitraO.&mis Hitrost vetra 1.6m/s Vir: ARSO