Ne le organizacije
združevati moramo predvsem sredstva in delo
Za Slovenijo, prav tako pa tudi za Ljubljano velja ugoto-vitev, da je gospodarstvo moč-no raadrobljeno. Že pred leti je to spoznanje narekovalo pot-rebo po združevanju delovnih organizacij, ustava, posebno še določila zakona o združenem delu pa dajejo širše možnosti povezovanja gospodarstva, ki se bo sposobno vključevati v republiSke in medrepubliške blagovne tokove, v specializa-cijo in delitev proizvodnje, obe-nem je to tudi nnja, če želi-mo uspeti na zunanjih tržiščih. Kljuto veliki aktivnosti vseh dejavnikov je proees povezo-vanja med organizacijami zdru-ženega dela tekel počasi in za-to so ostala nekatera področja gospodarstva še premalo pove-zana, podobna slika pa je tudi v naši občini. Zaradi tega je Občinska skupš&na in družbe-nopolitične organizacije posve-tila veliko pozornost uveljav-Ijan.ia v praksi 43. člena Usta-ve, ki govori o združevanju in povezovanju dela in sredstev, posebno pomembno pa je to v naši občini med profevodnjo iin trgovmo.
V lanskem letu so bile izvr-šene povezave med številnimi temel.inimi organizaci.vami ali organizacijami združenega de-la vendar manj kot leta 1975. V obdobju 1975—1976 je bilo izvedenih 51 povezav, lani pa 24 povezav OZD. Amketa, ki jo je izvedla občinska skupščina — anketirane so bile vse teme-ljne organizacije združenega de-la — je dala številne odgovore tako na že izpeljane povezave med delovnimi organizacijami, kot t.udi na tiste, ki so v pri-pravi.
Anketa je pokazala, da so bi-le povezave raanovrstne tako po oblifci kot vsebini, kar je pravzaprav odraz spreminjanja družbeno ekonomskih odnosov v naši družbi im pa razvejane strukture gospodarstva v naši občinl Zaradi tega so se šte-vilne delovne organizacije naše občine povezale z delovnimi or-ganizacijami, ki nimajo svoje-ga sedeža y Centru. Oblike po-vezovanja so raznovrstne, od direktnega pov^ovanja do se-stavljenih organizacij združene-ga dela, splošnih združenj, po-slovnih skupmosti in interesnih skupnosti. Kljuto temu da na-kazane in že izvršeme poveza-ve kažejo velik premlk, pa je ostalo še vedmo nedorečeno vprašanje povezovanja v skla-du z dohodikovnimi odnosi, saj je vrsta povezav zgolj tehnič-oo-poslovnih, pri čemer part-nerji združujejo sredstva le za
raana opravila v skupnih služ-bah. Gre za zadeve splošnega znaoaja, kot so finančno raču-novodski faktorjd, plansko ana-litski m podobni.
Ceprav so se oblikovale se-stavljene organizacije združene-ga dela in sicer Združene PTT organizacije   Slovenije,   združe-
Zanimivi so tunli od^ovori 10 vzrokih povezav, ki so v infor* maciji ob zaključku opredeljenl v tri skupine in kažeja na o<Uo-čeno enostranskost. Glavni railo-«   w  Mli  BasleOnji:
—  u   nekntere   organizacije   so bile   ptmitaMve   pot   za    reševanje nastalih    težxv    (poslovnih,    eko-nomsklh,   kadirovskih);
—  ustvarjanje   močnejše   organl-zaclje,   kjer   se   bodo   lažje   ures-nlčcvali   razvojnl    cil,ji;
—  ker   v   OZD   niso   našli   pri-merne  rešitve  za  dohodkovne  od-»ose   med   proizvodniml   organlza-cijaml  in  tistimi,  ki  se  ukvarjajo s   prometora   blaga.
Takšna enostranska vodila prav g;otovo niso v skladu s piizade-vanji ier ne pomenijo prispevka k izboljšanju družbenoekonomske' ga razvoja, saj vprašanj dohod-kovnlh povczav ni možoo rešttl le   s  tlilčno   integracijo.
no podjetje za jndividuatoo ko-munalno potrošnjo, Gipos Ljub-ljana, Združena cestna podjet-ja Slovenije, Slovenske železar-ne, Iskra, GTH (adružene go-stinska, turistična in hotelska podj et j a), Združeno podj et j e kemije, gume in plastike — Po-likem, Slovenija papir, Zdru-ženje paipirne industrije in Že-lezniško gospodarstvo, v pri-pravi pa je tudi sestavljena or-ganizacija združenega dela GAT (hoteli, agencije, transport), Slavenijales in Emona, lahko ugotovimo, da ta oblika še ni dobila svoje polne veljave. Vse preveč so posainezne sestavlje-ne organizacije povezane z-golj organizacijsko, medtem ko je združevanje sredstev in dela problem, ki ga do sedaj še ni-so dovolj uspešno razrešili.
V procese zdriaževanja dela in sredstev se vkLjučujejo sko-raj vse gospodarske organiza-cije v občini, vendar z različ-nim vispehom, pri čemer so te povezave dostokrat le sad raz-govorov med vodilnimi delav-ci, ne pa dejansko uveljavljanje ustavnih doloftil. Marsikdaj so bile povezave dela in sredstev, ki so se največkrat odrazale ¦kot pripojitev ali spojitev orga-nizacij združenega dela, rezul-tat težkega gospodarskega po-ložaja posamezne OZD, kl je na ta nafim hotela zagotoviti socialno varnost detavcev, hkra-
ti pa je bila to tudi sanacija. Organiziranje sestavljemdh or-ganizacij združenega dela je po-tekalo z velikim poletam, ven-dar na žalost večkrat ni bllo najbolj smotrno organizirano, zelo ohlapni in redki pa so trdni dohodkovni odnosi. Za-radi strukture gospodarstva v občini Ljubljana-Center lahko ugotovimo, da je združevanje proizvodnje in trgovine poteka-lo prepočasi; kljub temu da so bili sklenjeni številni samo-upravni sporazumi, so odnosi med trgovino in proizvodnjo še vedno zasnovani na kupo-prodajnih odnosih in le v manj-ši meri na delitvi dohodka, od-govornosti za riziko in združe-vanju dela in sredstev. Seveda je zakon o združenem delu pri-nesel številne spremembe, ki so se zelo ugodno odrazile na preoblikovanje delovnih orga-nizacij, saj je večina pri-čela v skladu z zakonom, ureje-vati lastno organiziranost, šte-vilne delovne organizacije pa so tudi resno pričele urejevati dohodkovne odnose.
B. P.