38
Dopisi.
Na Dunaji 21. jan. E. — Kar svet stoji, ni bilo še morebiti (oliko vprašanj,  odpertih in zapertih, na dnevu, kolikor jih je dan današnji.   Daje jih unanja politika, daje jih domača.    Podoba je   pa,   kakor bi  vse   iz  enega kota,   iz enega kraja izvirale,   in občno znana skrivnost je,  da tisti preinogočni mož v  Parizu,   francozki  cesar namreč,  veliki zvonec nosi,  da  se   po njem suče velika politika in da po njem tako rekoč pride in mine „d a n jasni, dan o b 1 a č n iu. On dela vreme   v politični pratiki.    Kaj so kraljestva,   kaj ljudstva proti njemu!    Dozdaj   ho   ravnali   in delali po pravicah s časom in po pogodbah utemeljenih; saj v obče so bile spoštovane in neprevergljive; — zdaj pa bo ali je že mesto pojedel   silni    „fait   accompli",    »kar  je,   t j eu,    ali kakor on pravi: „dogodbe imajo neizprosljivo logiko". Podoba je v vsem in povsod,   kakor   da bi   imelo   to   pravilo obveljati,   kakor da  bi  mogle   vse veče   zadeve iu zastavice po tem rešene biti. Al — večkrat pride še mogočniši nad mogočnega in ga podere, in mahoma v nič dene z vsemi njegovimi resničnimi in dozdevnimi prizadetji. To je že večkrat bilo in bo morebiti še! —  Unkrat je   bila   v nekem dunajskem   listu   verstica   brati:   ^Nevednost je kriva največ zmot".   To pač lahko vsak povsod poterdi.   Ni je res veči napake današnje dni kot je nevednost, bodi si krivična ali   ne,  svojevoljna   (hudobna)  ali   ne   —   dandanašnje  — pravim, ker je toliko šol, toliko pomočkov, toliko omike in izobraženosti med ljudstvom!   Pa je vendar-le res.    Tu pa pokažem samo na naše notranje avstrijanske zadeve.   Glasi se doma in   po vsem   svetu dobrota novih postav,   njih neobhodna potreba   za   zdanji   čas  in posebno za prenovljenje in ukrepljenje   naše   avstrijanske deržave — al   pa   mislite, da je tistim,   ki   zvonec   nosijo   v novinarstvu   in vseh mogočih liberalnih formah, kaj veliko na tem ležeče? Še vedno moramo vediti,   da   oni slabo ali prav za prav nič ne razumejo naših deržavnih reči,   da vedno   eno in tisto godejo, ki je v gotovo škodo deržavi, zato ker se nočejo tistega poprijeti, kar nam postava zaterjuje in na vse strani speljano želi. Tolikanj bolj so posamesni glasovi, kakor upijočega v puščavi, premislika vredni, vredni, da bi jih tisti, kterim je izročeno   kolikor   toliko   vladarstvo,   premišljevali   in   pre-tehtovali   noč   in   dan,  kakor je  treba.    Vsi bravci poznajo izverstne  spise  v »Novicah",   da  ni   mogoče  skorej boljih najti! — od teh tedaj ne bom govoril, ampak le želim, da bi se vse dobro premislilo in potem tudi v djanji izpeljevalo. Čemu se je vendar treba   pravične reči bati;   vsaj   ni strašilo! Historično-politični list v Monakovem, izversten časnik, da mu ga   ni koj para,   odkritoserčno  večkrat o naših   zadevah govori, kakor mislijo in govore vsi pošteni Slovenci. Govori   pa  za našo   narodno reč,   za   naše svete historične pravice, — govori   vedno   in kliče   na  pomoč,   da   bi se v tem   smislu   ustanovilo   novo   deržavljansko   truplo,   ker  v drugem   ga ni   več   mogoče, — govori,  da   to   bi   ne   bilo pravično in le deržavi v škodo, ako bi nemški element tako kakor dozdaj vse po svojem ustrojiti si prizadeval in preziral, kar  mnogim drugim avstrijanskim   narodom   gre po pravici. Naj vendar Avstrija   tam   svoje sreče ne iše,   kjer je najti ni,  je nikoli najdla ni, in je tudi nikdar najdla ne   bo.  — Te dni so tudi časniki   mnogo  govorili  zoper to,   da bi se ministerstvu nauka   ne  smelo   pretergovati  še dozdaj pičlih prihodkov.    Gre   pa   glas,   da   ima  jenjati   več   vseučilišč in druzih  šol,  kakor graško   vseučilišče,   orientalska  akademija itd., da bi si tudi v tem krogu deržava kaj prihranila. Vse pa pravi, da ne, ker ima to ministerstvo v primeri najmanj stroškov,  4 do 5 milijonov na leto,  kar je gotovo malo proti toliki množici in današnjim potrebam. Al smešno se mi pa vendar zdi, da večina s tem namenom za  graško vseučilišče   pledira,   da   bi   ostalo    „Culturstatte   deutscher TVissenschaft im Siiden!"
V Gradcu   19. jan.   dr. R. —   Raznesla  se je   po
nemških časnikih govorica, da se namerava odpraviti tu-kajšno vseučilišče. Ta visoka šola je ustanovljena, kakor kažejo ustanovne pisma za notranjo-avstrijanske dežele, to je, za štajersko, kranjsko in koroško. Po ustanovilih je toraj vse eno, v kteri izmed teh treh dežel se nahaja vseučilišče. Visoka vlada gotovo ne namerava odpraviti edinega vseučilišča od Kotora do Dunaja, ampak voditi jo mora neka našim nemškim soderžavljanom nerazumljiva misel, da graško vseučilišče ne zadostuje potrebam sedanjih novih časov. In to tudi, akoravno na njem učijo nekteri res izverstni učitelji, radi podpišemo mi iz lastne skušnje. Ako se nekteri izmed nas ne bi bili prostovoljno učili za raznojezično Avstrijo potrebnih znanost po lastnem serčnem nagonu, bi tudi mi ostali revni tujci v domači deželi, kakor se godi večini naših verstnikov. Visoka vlada je toraj spoznala, da tukajšno vseučilišče ne odgovarja potrebam sedanjosti in da jim zadostiti ne more, in ravno to nezavedeno čuvstvo je zbudilo občni strah. Tretjina pravdoslovcov je iz štajarske kronovine in med temi gotovo zopet tretjina Slovencov; ostali prihajajo sem iz drugih jugoslovanskih dežel. Toraj je že razum kazal, kar je visoka vlada deloma tudi bila pred nekimi leti velela, da se ima več predmetov, na priliko deržav-Ijanski in kazenski zakonik, potem red civilne in kazenske pravde in več drugih razlagati v slovenskem jeziku, ker sicer deržava ne dobiva potrebno izurjenih uradnikov, narod ne zanesljivih pravdosred-ni ko v in notarjev. — Temu dosedanje vseučilišče nije zadostilo; razlaganje nekterih teh predmetov je že iz začetka zlo hiralo in še sam učenec sem že prerokoval sko-rajni pogin te poskušnje. Ako je vladi mar za to, da ji narod zaupa, bode ukazala, da nobeden uradnik, pravdo-srednik in notar ne dobi službe na Slovenskem, ki ni saj gori omenjenih predmetov se naučil v slovenskem jeziku in razun tega v ostri očitni preskušnji (ne pa s kupljeno svedočbo) dokazal, da zna popolnoma govoriti in pisati slovenski jezik in toraj tudi v njem opravljati urad ne o pravil a. Da je pa to le na slovenski zemlji mogoče, se menda nihče ne bo tajiti prederznil. To je brez dvojbe vodilo, ki je izcimilo vedoma ali nevedoma govorico o odpravi tukajšnega vseučilišča, ker se ne more pričakovati, da bi razsvitljena vlada odpravila edino vseučilišče v prostranih južnih pokrajinah le zato, da se prihrani samo kakih 15 do 20 tisoč forintov, ker je samo večidel z ustanovami preskerbljeno. Po ustanovilih je tedaj to vseučilišče namenjeno za notranjo-avstrijanske dežele in djanska potreba mu je drugo pot pokazala kot v — Frankobrod; toraj v belo Ljubljano ž njim, in zvesti narod bode hvaležen vladi za jugoslovansko vseučilišče še z večjo udanostjo. Ce bi kteri Nemci utegnili zametovati našo družbo, nimajo po železnici deleč do Dunaja ali po osi do Inšpruka.
V Zagrebu 27. jan. A. K-s. »Narodne novine" imajo letos celo plast sostavkov, da jim je skoro nemogoče, vsem pisateljem in dopisnikom ugadjati. Število naročnikov tudi raste od dne do dne, ker niso več ??puste", ampak skoz in skoz zanimive. Ni dneva, da bi ne prinesle ka-košne vesele novice za domoljuba, iz tega ali unega kraja En list donese radosten odziv gospej P ras nič ki v zadevah izdavanja ljudskih bukev; drugi naznanja kakošno novo knjigo; tretji pove kaj o Kočičevi stoletnici; šterti o ?)narodni čitaonici"; peti o horvatskem izgrokazu v Kar-lovcu ali Varaždinu itd. vsak dan kaj novega. 18. list je prinesel odziv gospej Prašnički iz Djakova, iz kterega le nektere besede posnamemo, ki so jih izrekli prečastiti škof J. Strossmajer: ;,Ja sam priprava n u to ime dati o d m a h 2000 for., a opet c u od god i ne do godine dodavati, sto se bude moglo". Razun tega prinašajo neprestano v feuilletonu večje sostavke raznega za-popadka.    Sedaj   je   na  versti  zdrava  in   vedra  kritika   o
39
7,RusIanu i Ljudmili" od A. T., za tem bode prišel zopet nek prevod od gosp. Dimitroviča, prevoditelja ?)Ruslana i Ljudmile"; po tem obširen spis „S I o ve ne i" od gospoda F. Kočevarja itd. Iz vsega tega se vidi, da je počelo poredne mesce marljivega vrednika dosti dopisnikov podpirati; saj drugače bi že letos ne hotel nihče več kupovati in citati „Nor. nov.", ker so že bile čisto opešale. — Mladi Serbljin g. Emil Cakra v Novem Sadu bo izdaval mesečni časopis pod imenom „S loven k a". Namenjen bo po-glavito ženskemu spolu, in ne bo izključljivo serbski, ampak obče slovanski, ki bo donašal spise v vseh jugoslovanskih narečjih, toraj tudi v slovenskem. Vem, da je poslal gosp. €akra povabilo tudi čast. vredništvu „Novic", ki bo gotovo kaj več povedalo o tem verlo zanimivem časopisu, ki bo prinašal razun mičnih spisov raznega zapopadka tudi od časa do časa kakošno podobo v jeklo vrezano ali pa ka-košno pesem z napevorn. Želimo srečen uspeh mlademu vredniku ?,Slovenkeu. — V 3. listu letošnjih „Novicu sem pisal, da bo „Napredaka svojim naročnikom brezplatno donasal prevod didaktike Komenskega, kakor ??Novice" dona-šajo „Občno povestnico"; popravljam danas svojo zmoto, ter povem, da bode gospod prevoditelj Andrija Pakšec le en oddelek podal „Napredku" za natis, celo delo bo pa prišlo samostojno na svitlo. — Danas v jutro smo našli v tukajšni c. kr. akademii in c. kr. višji gimnazii skoro vse šipe na južni strani pobite, v šolskih sobah pa dosti kamenja, ki je prišlo ponoči skozi zaperte okna. Cesarski orel nad vra-tami je bil oskrunjen in precej velik kamen pred vrata zavaljen. Šolsko poslopje ima Mizo 20 okinj na južno šeta-lišče, in vsako je manj ali več pobito, nektero pa čisto razlupano. Tudi v drugem nadstropji, kjer so pravoslovske šole, je tam pa tam kaj pobitega; največ so vendar latinske šole terpele. Vzrok tega razujzdanega početja še ni za gotovo znan.
Gorica 24. jan. V .. .. ski. — rZa molčanje ni pra-šanja" - si pred ko ne naši goriški Slovenci mislijo; saj bi nas drugači „Novice" bolj pogostoma s kakim dopisom iz našega kraja razveselile. „Nimate takih, ki bi pisati znali", mi bo morda kdo govoril. Motiš se, dragi moj, ki to misliš; majhna naša Gorica ima može, s kterimi se smemo Slovenci ponašati; al žalibog! oni molčijo, ker si ne upajo z besedo na dan. Kaj se bojite; več ni o ver, ktere so nekdaj napredek slovenščine zaderževale. Presvitli Cesar so dali brez razločka, kar vsakemu narodu zastran jezika gre; mi pa moramo paziti, da se ta postava pravično izpolnuje. Kaj se je pa že v Gorici zgodilo? kaj se bo določilo, da nam ukaz 8. avgusta v prid bo? Normalne naše šole in gimnazije so zemlja, v ktero se mora seme sejati, da bo slovenščina vesel plod donesla. — »Kaj- hočete li na goriški gimnazii slovenščino povzdigniti? — bodo zakričali naši nasprotniki — v Gorici hočemo laško imeti". Cujte, kaj piše nekdo v 273. listu časnika „Diavoletto" : „1 piu v i tali
nostri bisogni......T introduzione delia Iingua i ta liana,
qual Iingua d' insegnamento   nelle   scuole   popolari e nel ^imnasio".    Polagoma,   dragi moj; jaz tebi nočem krivice,   pa daj mi tudi ti,   kar meni gre.    Kdor je omenjene besede v „Diavoletto"  čital,   pa   naše Gorice  ne pozna,   bi mislil, da smo tukaj sami Lahi. Da je na  krivi poti, mu je lahko dokazati;  naj pogleda programe gimnazije pretočenih treh let.  V letu 1857 je bilo 120 Slovencov, 120 Neslovencov; v letu  1858 Slovencov 138, Neslovencov  110; v letu 1859 Slovencov   162,  Neslovencov 131;   vse   tri   leta   420   Slovencov in  343 Neslovencov;   Slovencov tedaj  več  ko polo-Tica.    Mladenči,   ki   se   pripravljajo   za   duhovski   stan, morajo znati dobro  jezik,   v  kterem   bodo mogli   sebi izročene ovčice   podučevati;  vekši del naše   škofije  pa  je slo-vensk;   ergo   —-.   Tudi   deželni   vradniki   morajo    dobro znati  jezik   ljudstva,   s   kterim   imajo   vsaki   dan   opraviti; kako bodo drugače svoje dolžnosti prav spolnovali. Pa tudi ni zadosti, da bi znal duhoven ali vradnik le poveršuo go-
¦
voriti; treba je, da zna tudi pisati, prav pisati. Kako pa pišejo naši mladenči, ki se na gimnazii izšolajo, slovenščino? — Horribile dietu ! Če hočejo listek pravilno napisati, se morajo vsesti med „slovnicocc in „rečnik"; da pa nič dobrega ne izkujejo, si lahko misliš, še ložej pa prepričaš. Ptuje misli v materni obleki, ki se prilezejo kakor zajcu boben, bi rekel prosti kmet. Kdo pa je tega kriv? Kdor se ne uči, ne zna; saj učen še ni nobeden z nebes padel. Ravno na goriški gimnazii se pa slovenščini grozno slabo godi. Nima posebno za to odločenega učenika. Iskreni nekteri gospodje, ki jo po moči podperajo, zadostiti ne zamorejo, ker morajo druge dolžnosti svojega stanu dopolnovati; tudi je za njo le malo časa odkazanega. Verh te°;a se pa še dosti slovenskih mladenčev (ne morem tega zamolčati, pre-živo me peče) brani svoj materni jezik se učiti! Čas je, zadnji čas, da se ti nadlogi pomaga. Kako pa? me bo kdo vprašal. Beri v „Novicah" „Glase o cesarskem ukazu zastran učnega jezika v šolah"; — boljšega ti ne vem svetovati. Pravila, ktere nam tam iskreni g. T. nasvetuje, so za našo gimnazijo skorej skoz in skoz čisto pripravne. Pa tudi ti, slovenska mladež, izdrami se iz svojega spanja; spolni 4. zapoved Božjo in spoštuj svojo mater in svojega očeta ter poprimi se milega maternega jezika! Če bomo materni jezik dostojno spoštovali, nas bodo vsi pametni in pošteni Lahi in Nemci v časti imeli. Le bedaki se nam bodo po-smehovali; — če te pa bedak zasmehuje, bodi vesel, saj je to gotovo znamenje, da nisi njegove verste. Popustiti je treba tudi vse nepotrebno pričkanje in sovražno pikanje; saj vidimo njih hude nasledke. Sloga jači, nesloga tlači! — Kaj bo iz Vodnikovega spominka? Treba bi pač bilo, da bi se kaj gotovega določilo; vleče se ta stvar že predolgo.  —               Bliža se železna cesta itd.
bi pel neumerljivi naš Prešern, ko hi zdaj tukaj bil. Delajo neprenehoma; vidno raste most čez derečo Sočo, kteri bo tak, da malo lepših. Imamo zdaj prav lepo vreme, in kmali, če tako ostane, bojo zvončki zvonili k veselemu prihodu mile spomladi.
Z Ljubljane. Od sejma o sv. Pavlu nimamo kaj povedati, ker ga skoraj nič ni bilo; vreme, še bolj pa po-mankanje dnarja overa barantijo. Iz Notranjskega se piše „Triest. Zeit.a, „da ljudem že zdaj sredi zime žita za živež pomanjkuje, ker to, kar jim je slaba letina pridelka dala, je do semena večidel vse povžito; v dosti hišah pa so se že tudi semenskega žita lotili. Nadloge so tedaj velike. Ker je Notrajnsko skor ravno tako revno kakor Istra in kvar-nerski otoki, bi bilo pač želeti, da bi se si. vlada z enako milostjo na naše kraje ozerla kakor na une, za ktere je dovaževanje pšenice, psenične moke in rajža brez col-ii i n e do konca leta 1861  pripušeno.