Posamezna številka Bin 1.
St. 120.
V Ljubljani, v četrtek 22. maja 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto I.
mam
'NEVNIU
i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke.
!	Mesečna naročnina: .	f
j V	Ljubljani in	po pošti Din 16, inozemstvo	Din 25	I
a.................................................       □
9 Neodvisen političen list.
Oglasi po tarifu. i
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 218. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
1	Rokopisi se ne vračajo,
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | I	Račun pri poštnem ček.	uradu št. 13.633. i
Trudni narodi.
Splošna utrujenost vsepovsod od La Manche do Egeja. Skeptično zrejo malodane vsi evropski narodi na svojo v.ade, te pa zopet v zadregi in rezignirano gledajo v bodočnost, boječ se odgovornosti ter Pričakujoč rešilnega impulza od zunaj Vo-jjtve niso razčistile političnega ozračja nJ-^er. le napetost je pojenjala; kvečjemu da s° se preskupile sile, stare misli se odele v ubranejšo obleko, kjer pa je nova večina na Pragu k oblasti, se skoraj boji, prevzeti ^prijetno dedščino. Kajti vladanje izgublja na svojem sijaju in svoji ugodnost'; pc-°žaj je povsod takšen, da ne dopušča mno-*° akcijske svobode, temveč veže lastno ločevanje na tisoč strani. Politična atmosfera je polna drobnih in velikih problemov, a* več generelnih, temveč onih praktičnih, tehničnih, ki zahtevajo le delo in delo, ?. ne letajo bogvekaj slave še tako Široko-®^dnim ambicijam.
Razvojni tempo je prehitel vsa pri-?*ovanja. Politično je vojna likvidacija ta-^ekoč končana. Kar je bilo 1. 1914 smrti Pisanega, so notranje-politični metež; izza ^VTata odnesli na grmade »zgodovinskega ^f^diva«, pred 10 leti še ilegitimne in ano-ai7tlne težnje so uveljavljene v državno pridanih oblikah. Ustavna vprašanja ro v *kvnih potezah rešena, cilji posta V. jeni; ^six>di pa nastopajo strmo, trnjevo pot k ein ciljem. L. 1924 bo priznano kot važen ®ejnik v notranjem razvoju evropskega ■judstva.
Četvero plebiscitov je letos pokazalo, am se usmerja naša doba, kaj čutijo oarodi, kaj jih skrbi. 0 čemer pričajo ti ®Wogl milijoni vollnih glasov, je, da so se Narodi naveličali raznih eksperimentov v Q°tranji svoji ureditvi, da želijo mir v do-"*&Clji in mir s sosedi. Ploha reformnih pro-^aniov, s katero so nas 5 let osrečevali ®Cer vznešeni, toda nepraktični dobričine, 16 Sla mimo brez globokih sledi, 'e slavne Pridobitve prvih prevratnih mesecev L 918-19 so prešle trajno v patrimonij, s ka-6rirn bo gospodariti zdaj doraščajoče.nu j^koljenju. Kaikor v Angliji in Franciji, ta-^ v Nemčiji in Italiji so letos narodi rekli, , so jim fadni in zoprni vsi ti lepo frl-Programi, ki obljubljajo zvezde z ®bes, a odiečejo pri reševanju konkret-
dnevnih vpraSanj. Povsod je izzvenel ^Iflni rezultat v željo, videti na vladi dru-®> rezolutnejše ljudi, zamenjati široke kon-z ožjimi perspektivami na jutrajšnji, mtrajšnji dan. Nekaj sentimentalnosti je
bilo
seveda tudi v tej želji, nekaj navadnega
^c>'^otaTstva, tudi še nekaj razdraženega ^®ciionalizma in drugih človeških slabosti r* je že zmiraj tako — odločevale pa so sod prozaične gospodarske sk^bi, dra-s( ’ nezaposlenost, zastoj v industriji, ^®Knadja v trgovini, kreditne krize, iz-*ne težave, poostrena konkurenca in sto "bobnih težav.
m ?*Cer se vrSe Ponekod — in ne naj-J Pri nas, — notranjepolitični boji še v r0JtTlei’™ državopravnih in plemensko-na-W-tnih Parol. Tu vzbujajo visoka stran-
f.	a. gesla in teatralične geste nekterih gjba]eni^ Politikov še videz homerične razvid n°Sti’ medtem ko je krenilo ljudstvo že ne na druga pota in se zanima za raz-vidovl('	’ Ferild Drage, Korošce in Da-
stam.s6 Pri^'žno enako kakor za junake iz so i. ,utners*<it' napisov. Pa tudi pri nas nit	že postavljeni na gra-
ofici-I>i ne naro^l°lve volje, 1 pri nas bo §e n]ie na s^ankarska politika, v kolikor realne 1>re\a,'i sle^ Primoraila kreniti na pota Ža	a za suhoparno vsakdanjost.
nanf^r^6 !eto splošen pričetek fi-Se r)Qot,Sat?ac^e' ^tiri skrahirane valute so ie nanrZ-i6 na zdravo Podlago, nekaj jih zaciii v V° nade'3udne korake v stabili-UpajL , flnf,čnih ministrstvih se ste -Previdna t s*n'° ~ naselili Varčnost in *a> da i>S i,	ie med drugimi tudi
^meznfm^r ^°,rba med'narodi ter med na SosiviiH Inskimi sloji raz političnega Cem snh?arSj° p0prišče- žarkim soln-
matijkania)lenrvenar^e kreditne krlze (ptl~ bil^čne	6	°d def:a5ne aIi sta-
De koniunv* * * Vene zlato klasje povoj-Se trrktUre' USihai’° viri la»>kih dobičkov, s« v. . |C)0 meje izvozne-uvozne možno-«e	P0Sledica se kaže v tem, da
a sta!!! med !ociiaIntai sloii P^si sicer, se ? nii ° po,tn‘kaj° k naravnim črtam in d% kjer rmi yračai0 tudl Politična težišča tja, Hom J!* "ahalaJo gla^ne »Pore kakor eko-»se tako kulturne sUe posameznih na-Alco je ilo dosl«j za uvsljavlismj« po«
Sestava vlade ostane nespremenjena.
Beograd, 21. maja. (B) Gospod Pašič je imel okoli 10. ure dopoldne konferenco z gg. Markom Trifkovicem in Markom Gjuričičem, na kateri se je ugotovilo, da je treba še enkrat vprašati člane vlade za mnenje o rekonstrukciji. Gospod Pasic je zastopal mnenje, da rekonstrukcija sedaj ni priporočljiva, ker bi kakor vedno povzročila razna trenja, vsled česar jo je treba odložiti na poznejši čas. Za 11. uro je bila> določena seja vlade. Na tej seji se je definitivno
sklenilo, da se za sedaj ne izvrši rekonstrukcija kabineta, temveč odloži na poznejši čas, ker bi bila takrat mogoča v širšem obsegu. Po seji so odšli vsi ministri na dvor in okoli 12. ure zaprisegli. Še pred tem pa je kralj podpisal Pašiču ukaz o novi vladi. Izpremembe ni nikake.
Beograd, 21. maja. (B) Danes je bil podpisan ukaz o sestavi nove vlade Pašič-Pribičevič. Ukaz je bil podpisan še opoldne, ko so bili ministri zapriseženi.
ikupiiina se sestane 2. junija.
Začasna določitev prve seje.
Beograd, 21. maja. (B) Radikali so za to. da se poskuša še enkrat delovanje z narodno skupščino, kar bi se izvedlo na ta način, da bi vlada poskušala pridobiti zopet džemijet. razen tega pa se pričakuje, da se bo od Davidoviča odcepil še del demokratov in se pridružil Pribičeviču. Dotičnim demokratom stojita na čelu Kosta Timotijevič in dr. Miloš Radosavljevič. S 14 džemijetovci in najmanj 5 demokratov z ostalimi disidenti in neopredeljenimi računajo radikali na večino, ki bo štela 137 članov, kar je dovolj za kratko delo narodne skupščine in za sprejem invalidskega zakona. Ako se to posreči, se bodo radikali odločili za drugo rešitev, da se namreč mandati HRSS takoj verificirajo, kar bi v prvem slučaju za enkrat izostalo, na kar bi se v prvem in drugem slučaju skupščina razpustila z ukazom.
Beograd, 21. maja. (B) Nocoj je bila seja vlade, na kateri je bil določen program nadaljnega dela vlade v skupščini in izven nje. Vodila se bo odločna politika na osnovi vidovdanske ustave. Prva seja skupščine bi naj bila
2. junija v ponedeljek ob 9. uri dopoldne, ki bi imela nalogo, da določi dnevni red. Za dnevni red bo vlada predlagala ratifikacijo mandatov HRSS. Opozicija pripravlja iznenadenje s tem, da bo predlagala drug dnevni red, ker ima tako večino, da lahko porazi vlado. Vlada na drugi strani pa smatra, da je to nemogoče. Nato se je razpravljalo o politiki čvrste roke do 20. oktobra, dla. bi se država dovedla v red in bi se onemogočila akcija opozicije. Jutri bo imel radikalni klub sejo, da se pomirijo strasti. Radikalni klub ni zadovoljen z rešitvijo krize glede oseb. ki so v tem novem kabinetu. G. Pašič je obljubil nezadovoljnim poslancem, da se bo stvar popravila čez mesec dni, ker bodo nekateri člani vlade podali ostavko. Nekateri radikali so začeli pretiti in opozicija računa na nje. Radikali nesimpatično premotrivajo akcijo IjJalugdžiča, ki je bil danes ves dan z Davidovičem in s predstavniki opozicijonalnega bloka. Balugdžič bi se naj kmalu vrnil v Berlin.
Državni uradniki pri fin. ministru.
Finančni minister se bo zavzel za zbolj šanje gmotnega položaja državnih uradnikov.
Beograd, 21. maja. (B) Ministra financ g. Stojadinoviča so posetili delegati zveze državnih uradnikov s fakul-tetsko izobrazbo ter mu izročili pred-stavko. ki jo je sestavila zveza povodom uredbe o uradniških dokladah v zvezi z razvrstitvijo. Gospod Stojadino-vič je priznal,, da je del državnih uradnikov zares še vedno nezadostno gmotno preskrbljen. Posebno oni uradniki s fakultetsko izobrazbo, katere je uredba o razvrstitvi neupravičeno posebno težko ziadela, kakor tudi upokojenci, katerih gmotni položaj je ostal neizpr^me-
njen. Do tega pa je prišlo po njegovem mnenju le vsled tega. ker se ni moglo točno predvidevati, kako visoki izdatki bodo potrebni, da se vsem državnim uradnikom zagotovi dostojno življenje. Obljubil je, da bo storil vse, da se te napake popravijo in da se uredi položaj upokojencev. Minister se je zahvalil zvezi, da mu je dala na razpolago potrebni materijal in obetal, da bo predstavko vzel v pretres in ji bo skušal ugoditi, ker je videl že na prvi pogled, da so zahteve upravičene.
Radičevci o rešitvi krize
Beograd, 21. maja. (B) Našemu dopisniku je izjavil g. Predavec, kakor tudi nekateri drugi uglednejši predstavniki HRSS na razna vprašanja o rešitvi poslednje krize sledeče: »2e v petek nam je bilo jasno, da je Davidovičev mandat zelo nesiguren. Ko je g. Balugdžič dal v »Politiki* znano izjavo, je bil naš dvom le potrjen. Dosedaj je naš klub storil vse, kar je mogel, da bi dal zadostno jamstvo za lojalno sodelovanje pri državnih in narodnih poslih. Pristali smo celo na vstop v vlado, kar je zelo velika žrtev. Kljub temu pa se
je rešila kriza na način, ki nam dela skrH, kajti kakor vsaka stvar, tako ima tudi potrpežljivost naroda svoje meje. Opozicijonalni blok bo ostal tudi v bodoče kompakten in bo nadaljeval skupno delo, ki bo skupno tudi v narodu.
MEDNARODNA RAZSTAVA ZADRUŽNIŠTVA.
Rim, 21. maja. (T) Od 25. julija do 15. septembra se bo vršila v Gandu velika mednarodna razstava zadružništva in socijalnih ustanov. Dosedaj se je priglasilo za udeležbo 50 držav.
litiičnega prestiža, se pričenja zdaj podzemna minerska borba za gospodarsko moč, 'iov za kapitalom, gonja za tržišči, konkurenca za zaslguranje čim večjega deleža na narodovem dohodku. Blagor državam, ko-jih prebivalstvo si je v dolgih desetletjih nabralo zadostne rezerve, kajti na razpoložljivem bogastvu ubožne dežele se ravno pripravljajo, za pritegnitev tujih kapitalov zlicltirati pogoje v breme delovnih slojev do onih višin, ki se dado premagati le z dolgoletnim sistematičnim odrekanjem in mukepolnim trudom.
Nič ni bolj naravnega, kakor da je jelo najširšim slojem nedostajati časa za verbalno politiko, da ne najdejo več veselja za krizljanje in glupo abrakadabro avtonomističnega centralizma ali celi sistem centralističnih avtonomizmov. Pravi delovni človek hoče le močno dTžavo, v kateri se lahko brez skrbi posveti ■ pridobitnemu delu. Kakor se je oprostil omotice fiktivnega In-flačneea bogastva« t« mn hoSe Sim prej
ven iz inflacije fiktivnih političnih vrednot, nazaj k podrobnemu delu, ki je edini izvor trajnega blagostanja.
Štirje veliki narodi so se letos izrekli za politiko umerjene sredine, za ureditev notranjega ravnovesja. Iz tega razloga sta francoski kmet in obrtnik dala prednost Herriotovi odjenljivosti pred širokopoteznim Poincarč-jevhn načrtom, je nemški meščan prekrižal Hergt-Westarpove račune, je angleški delavec in predvsem angl. žena zavrgla L. Geo-rgeove aventure ta Baldvvinov imperijalizem in je ital. Jjudstvo zaupalo parlamentarno diktaturo Mussolinijevim ro-karck Odločevale so široke mase onih malih in srednjih ljudi, njih vsakdanje drobne skrbi, nikar pa vera v sisteme še tako lepih konceptov. Pod pezo fiskalne inflacije je povzdignil delovni človek svoj glas, pokazal vladujočim smernico za dolgo, dol so vrsto let. To *e zgodi, mislimo, letos tudi pri nas.
italijanski ministrski svet.
Rim, 21. maja. (T) Na današnji seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Mussolini poročal o pogodbi med Italijo in Češkoslovaško, dalje o sestanku v Milanu. Ministrski svet je odobril kronski govor, ki ga je pripravil Mussolini sam. V zmislu sklepa mi-
nistrskega sveta je fašistovska stranica predlagala za predsednika zbornice poslanca D’Alfreda Rocca. Nato je Mussolini predlagal, naj se mestu Reki za njegovo zvestobo Italiji podeli zUta svetinja za zasluge. Ministrski svet je predlog sprejel.
iadiž@tfe voliSne priprave.
Zagreb, 21. maja. (Z) Današnji »Slobodni Dom« prinaša priporočilo Radiča svojim organizacijam HRSS, da do 1. junija skličejo seje in da predlagajo predsedniki organizacij one osebe, ki jih smatrajo za najboljše kot ljudske zastopnike in pa njih namestnike. Hrvat-ska republikanska seljačka stranka bo postavila pri prihodnjih volitvah nad 200 kandidatov. Potemtakem izgleda, da bo HRSS kandidirala na večjem ozemlju, kakor je to bila storila v zadnjih volitvah.
Sklepi zemlioradniSke-sa kluba.
Beograd, 21. maja. (B) Danes popddne je imel zemljoradniški klub sejo, na kateri se je govorilo o nadalj-nem delu in o rešitvi krize. Mnogo se je protestiralo proti temu, da je vzel zopet Pašič državno upravo v svoje roke. Govorilo sc je tudi o agitaciji, ki se bo v smislu sklepa kluba gibala v isti smeri, kakor pri zadnjih volitvah. Zemljorad-niki se ne bodo z ničemur vezali na opozicijonalni blok, temveč se bodo medsebojno podpirali le proti nasilju in korupciji. Sicer pa bodo hodili syojim potem v smislu strankinih sklepov. Po seji kluba so odpotovali nocoj vsi poslanci iz Beograda na agitacijo.
Proglas opozicijskega bloka.
Beograd, 21. maja. (B) Danes popoldne je imel opozicijonalni blok sejo, na kateri se je dokončala sestava besedila velikega proglasa celokupne opozicije o rešitvi poslednje krize. Proglas je v glavnem izdelal dr. Voja Marinkovič, redigiral pa ga je cel opozicijonalni blok po predlogih načelnikov posameznih skupin. Proglas trdi v glavnem, da bo morala imeti sestava vlade težke posledice za naše celokupno narodno in državno življenje. Jasno je, da vlada, ki ima proti sebi večino skupščine, ne more delati. Preostaja ji le to, da skupščino proti-ustavno zaključi in gre na volitve, da dobi z nasiljem večino ali pa, da nekaj časa vrši najnujnejše posle. — Sestava nove Pa-šičeve vlade ni navadna, temveč čisto neobičajna zaključitev min. krize. Mi smo se združili na skupno delo na jasnem in popolnoma določenem programu, da ustvarimo možnost bratskega sporazuma med vsemi elementi. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči. Na-pram dovršenemu činu pa moramo kot izvoljeni narodni poslanci zavzeti določeno stališče, javno in odkrito. Izjavljamo se odločno in brez pridržka proti oviram, ki se nam stavijo na pot, ki nas ima dovesti do sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki je potreben za sodelovanje v definitivni organizaciji države in v njeni upravi. Mi ostanemo združeni, da se borimo za stvar glede katere že obstoja soglasje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ako je sploh kaj nespornega v naši državi, je nesporno to, da hočejo in sprejmejo Srbi, Hrvati in Slovenci samo tako ureditev dTžave, ki jamči narodu svobodo in njegovo pravico, da odloča sam o svoji usodi. Mi smo se odločili, da na tem terenu sprejmemo vsako borbo in vztrajamo v njej do konca, ker smo prepričani, da se mora končati z zmago narodne volje.« — Ta proglas je poslan vsem strankinim organizacijam celokupne opozicije. Raz-ven tega pa bo vsak klub menda še tekom tega tedna izdelal svoj posebni proglas.______________ i.____________________
SKLICANJE NEMŠKEGA DRŽ.
ZBORA.
Berlin, 21. maja. (T) Državni »bor i* sklican na dan 27. t m.
Francoska vladna lista le 2e sestavljena.
Pariz,. 21. maja. (Agence Havas) Kakor poroča »Echo de Pariš« bo sprejel Herriot mandat za sestavo kabineta tudi takrat, ako se socijalisti ne bi udeležili vlade. Lista članov kabineta je že gotova, izvzemši finančni portfelj, ki bo najbrž poverjen kakemu senatorju.
Zasedba PoruhrJa se ukine T
London, 21. maja. (W) Pariški poročevalec »Westminster - Gazette« javlja: Painleve je izjavil glede vprašanja ruhrske politike, da je zaradi sprejetja mnenja zvedencev, ki ga je odobrila nova večina levice, postala vojaška zasedba podrejenega pomena. Zasedba se bo mogoče kmalu lahko ukinila, ako bo Nemčija izvedla pogoje, ki jih vsebuje mnenje izvedencev. Potrebno pa je, da preteče nekoliko časa in se francoska javnost navadi na to, da se je položaj glede Poruhrja na podlagi Dawesovega poročila popolnoma izpfe-menil.
London, 21. maja. (Agence Havas) Kakor poroča list »Times« iz Ly-ona, je Herriot v nekem razgovoru na-glašal, da se tudi stranke levice ne bodo dale premotiti. One pa dajejo prednost mednarodnim garancijam na-pram sankcijam od ene strani.
Izidi občinskih volitev v Bolgarski.
Sofija, 21. maja. (Bolgarski dopisni urad.) Po dosedaj znanih rezultatih volitev, ki so se vršile v občinah po deželi 18. t, m. v občinske zastope, je bilo oddanih za demokratsko udruženje 313.714 glasov, za združene agrarce in komuniste 102.961 in za razne opozici-jonalne skupine 18.742 glasov.
NEMIRI V ALBANIJI SO PONEHALI
Beograd, 21. maja. (B) Službeno
se poroča, da polagoma ponehavajo neredi v Albaniii, ki so vznemirjali ne samo albanske kroge, temveč tudi našo vlado. Vsled pomirljive akcije tiranske vlade se vrača zopet red. Tiranska vlada je pozvala na prijateljski dogovor vse poslance, ki so prej odklanjali priznanje Tirane za prestolnico ter zahtevali, da se skliče skupščina v Skadru ali Valoni. Pričakuje se, da bo imela ta akcija uspeh, in da bodo ti poslanci vsaj začasno privolili v zasedanje skupščine v Tirani. Istočasno je poslala vlada svoje odposlance upornim častnikom in vojakom v Skadru, da jih sčasoma z osebnimi ugodnostmi pridobe za povratek. Poslala pa je tudi ojačane čete, ki naj zaduše vstajo, ki jo skuša izvesti Bajram Cur z ostalimi, odmetniki.
REPARACIJSKO ŽITO.
Beograd, 21, maja. (B) Prvo partijo žita, ki nam ga mora dobaviti Bolgarska, bo prejela naša vlada še v začetku junija. Vladna kriza, ki je trajala 39 dni, je zaposlila vlado z njeno rešitvijo tako, da ni mogla posvetiti dovolj pozornosti tudi drugim stvarem. Sedaj je na inicijativo naše vlade bolgarska vlada obvestila naše poslaništvo, da je že pripravila potrebno količino , pšenice v zmislu niškega sporazuma. Ta pšenica bo izročena naši komisiji v enem izmed donavskih pristanišč. Za to žito je vlada že določila uporabo na prejšnjih sejah.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 21. maja. Napoved za 22. ma]„ Lepo vreme, toplo, krajevne nevihte.
BORZNA POROČILA NA 3, STBANL
Advokat dr. Joža Ravnik, Beograd.
Dr. Pivkova akciia na italijanski fronti in Jueosiovenski odbor.
Nisem si na jasnem, čigave simpatije si je dr. Pivko hotel pridobiti z nameravano dobrovoljsko akcijo na italijanski fronti, Italijanov ali splošno zaveznikov. Pri zaveznikih smo-si stekli dovolj velik renome in simpatije z našim nastopom v Dobrudži ter na solunski fronti. Te simpatije sta potencirala Jug. Odbor in Krfska vlada, ki sta diplomatskim potom ter potom publikacij, predavani ter osebnih zvez širila slavo našega dobrovoljskega orožja ter zanimanje za naš pokret po celem svetu. Med Italijani bi pa mogli računati na simpatije samo v vrhovni komandi in deloma v vrstah vojske. Ozadje, toraj cela Italija, je pa stala pod vplivom rimske vlade, ki nam ni bila naklonjena in ki ni hotela za nobeno ceno odstopiti od svojih aspiracij na naše Primorje. Pa tudi simpatije vojske bi bile zelo dvomljive prirode. Kajti kakor hitro bi utihnil šum orožja ter bi spregovorili diplomati za zeleno miizo. bi se tudi te simpatije hitro ohladile ter bi zmagalo trezno naziranie, da je namreč bolje žrtvovati prazne simpatije kot pa londonski pakt. V tem so Italijani mojstri. To ve dr. Pivko sam predobro, ker je namreč na lastni koži skusil resnico mojih trditev. Kajti kakor hitro ie nastopilo premirje, so Italijani hoteli njegove dobrovoljce kratkomalo internirati in le njegovim zvezam se ie zahvaliti, da se to ni zgodilo, temveč je bil bataljon nezapažen in brez besede pohvale, natihoma prepeljan v Dubrovnik. Moti se dr. Pivko, ko na strani 58. knjige Proti Avstriji trdi, da je bila pogreška njegova in njegovih ljudi, da ie italijanski generalni štab v poročilu o močeh, udeleženih v zadnji borbi pred prelomom Avstrije, zamolčal dr. Pivkov bataljon in da le to po-greško pripisovati preveliki skromnosti Plv-kovcev v reklami, brez katere v Italiji ne dosežeš ničesar. Za vsakogar ie lasno, da so to Italilani napravil namenoma. Ali ni to postopanje Italijanov dovolj jasen dokaz, da bi se Isto zgodilo tudi z divizijo ali korpusom, če bi ga mi imeli na Italijanski fronti? Kdo bi potem nosil odgovornost pred naiim narodom za vse žrtve na boiišču? Ali ni tedaj bolje, da smo pustili naše uietnike v taboriščih kot pa da jih uporabimo v čisto italijansko korist ter v našo škodo?
Jugoslovanski Odbor si ie na vse krip-Ije prizadevaj, da izposluje pri italijanski vladi, da spusti naše uietnike na solunsko fronto. Toda Italijani so imeli svoie načrte ter nam niso ugodili. Držali so naibrže naše ujetnike v rezervi za najslabši slučai. če bi bili namreč še enkrat tepeni od Avstrijcev. V tem slučaju, če bi že ravno ne bili prisiljeni na separatni mir, bi gotovo morali odstopiti od londonskega pakta ter gledati, da pojačajo svoj položaj na fronti z novimi dobrovoljskimi četami.
Ko je začel Jug. Odbor svoie delovanje v Italiji po rimskem kongresu, ie imel dr. Pivko že precej močne čete na fronti. Kaj naj napravi z njimi? Razpustiti te Čete, ni bilo niti mogoče niti pri danih razmerah umestno. Te čete so namreč stvorlli Italijani brez vednosti Jug. Odboia in srbske vlade. Z druge Strani je pa Jug. Odbor Italijanom ter vsem zaveznikom lahko s orstom kazal na ta bataljon, češ, vidite kakšno korist proži že ta mala četa Italijanom in kakšna korist bi šele bila. če bi nastopil cel korpus. Zato se je Jug. Odbor postavil -na stališče, da se mora ta bataljon zadržati.
toda da se pri danih prilikah ne sme dovoliti njegovo širjenje. Dr. Pivko sam ni iskal stikov z Jug. Odborom, kar bi bila njegova sveta dolžnost. Od ga je ignoriral ter se sploh ni hotel podvreči njegovi suverenosti v jugoslovanskih vprašanjih. Potom naših oficirjev in delegatov na fronti se nam je pa posrečilo dobiti zvezo s Pivkovimi oficirji, Stanetom Vidmarjem ter ostalimi, ki jih je bilo lahko prepričati o pravilnosti stališča Jugoslov. Odbora. Tako Je bil dr. Pivko na kraju takorekoč prisiljen, da stopi v pregovore z dr. Trumblčem. Predložil mu je svoje načrte, ki jih pa dr. Trumbič Iz gori navedenih razlogov, ni mogel sprejeti. Iste načrte je dr. Pivko predložil tudi kadru jugoslovanskih oficirjev v Nocesi Umbri, ki pa jih tudi ni osvojil/ V slučaju, da bi jih pa hotel vseeno sprovesti, bi se mu naibrže uprli njegovi lastni oficirji.
Dr. Pivko je napravil usodno in neoprostljivo napako, da ni .takoi stopil v zvezo z Jugoslov. Odborom, ki ie bil takrat priznan od vseh zavezniških sil in v katerem so sedeli možje zrelih nazorov, izkušeni ter dobri poznavalci Italijanov ter njihovih razmer. Saj je bil šef odbora v Rimu dr. Trinajstič, stari borec za slovanske pravice v Istri, poleg tega je pa tudi dr. Trum-bič stalno živel v Italiji. Jasno in logično je, da je imel vsakdo več zaupanja v Jug. Odbor kot pa v razmeroma mladega, takrat še neznanega profesorja iz Štajerske. Njegov načrt je moral pasti, ker je bil nerealen, naiven.
Pravilnost naziranja Jug. Odbora nam potrjujejo vsi dogodki za časa vojne in po vojni. Italijani so bili v družbi velesil, ki so na kraju zmagale. Njihove aspiraciie se niso mogle raztezati na Francijo, ampak samo na južno Tirolsko in glavno na našo jugoslovansko teritorije. Italijani so terltorijalno tnalo pridobili, ter ie očevidno. da pri mirovnih pogajanjih niso mogli odstopiti še od tega. S tega stališča je namreč treba po-smatrati našo nesrečo v Primorju. Bila je neizbežna, nujna in če bi na italijanski fronti nastopilo še toliko jugoslovanskih dobro-voljcev, bi oni klub temu morali zasesti Primorsko, ker samo na ta način so mogli opravičiti pred svojim narodom svoie razmeroma velike žrtve. Vse okolnosti in razmere skupaj so krive za naš diplomatski poraz v Primorju, nikakor pa Jug. Odbor, ki je nastopal v italo-jugoslovanskem vprašanju popolnoma' korektno.
Dr. Pivko naj ml ne zameri gornjih vrstic. O njegovem poštenem jugoslovanstvu danes nihče ne dvomi. Če pa je med vojno padla na njega kaka senca, ie sam kriv s svojim ponašanjem. V vojni igra zaupanje veliko vlogo, on pa ni ničesar ukrenil, da si pridobi zaupanje Jugoslov. Odbora, ki je bil za časa vojne naš najvišji revolucionarni forum.
Kot bivši tajnik Jugoslov. Odbora v Rimu sem dolžan, da branim pravilno stališče Jugoslov. Odbora, ki s svojim požrtvovalnim delovanjem gotovo ni zaslužil, da se ga danes na tak način napada. Dr. Trumbič pripravlja v svojem delovanju za časa vojne obširne memoarje, ki bodo Jasno dokumentirali nepravilnost Pivkovih idei.
Zato bi dr. Pivko mnogo bolie napravil, če bi iz svojih sicer zanimivih spisov izpustil napade na Jug. Odbor.
(Konec.)
K „Siovenievem“ dopisu iz ienče vasi.
Prehajajoč z molkom preko psovk in zmerjanj, objavljenih v včerajšnjem »Slovencu« na moj naslov in na račun državnih uradnikov, bi dodal k svojini vrsticam v »Narodnem Dnevniku« saroo sledeče:
Skoda tratiti časa z ljudmi, ks ne razumejo. da se mora zakon v demokratični državi izvajati brez izjeme stanov in oseb in dvakrat škodia časa odgovarjati ljudem, katerim je vsaka prilika dobro došla, da malce izpodkopavajo lastno državo. Zanimal sem se za stvar radi neke časopisne notice ter skušal poizvedeti, kaj je na nji, drugače je zadeva procul meis negotiis. Slovenčev dopisnik naj pride s podrobnimi številčnimi dokazili na dan in finančna delegacija bo gotovo ukrenila vse kar je potrebno, da se v interesu ugleda države popravijo morebitne krivice, nastale iz kakšnih kršitev obstoječih zakonov. Toda priznavati dohodke in obenem odklanjati davke, priča, da je tudi davčna morala Slovenčevega dopisnika zaostala: na dokaj primitivni stopnji — ne za njegovo osebo, bogobvarj — pač pa tako teoretično. Kolikor vem iz vseučlliščnih
študij so morali kmetje sami po svojih zastopnikih v cenilnih komisijah čisto samostojno in brez državnega pritiska ugotoviti dohodke svojih sosedov, urad-ništvo pa je moralo, izvršujoč svojo dolžnost, od teh dohodkov po zakonito določenih stavkih določiti davek. Proti eventualni krivici je vsakomur slobodna pot pritožbe, poleg tega pa obstoji še cel sdstem kavtel in preventivnih sredstev, s katerimi je vsakomur lahko odvrniti pretirano davčno breme.
Neobičajno visoka davčna mera Slovenije, o kateri govorim v svojem članku, je visoka le z ozirom na druge jugoslovanske pokrajine, ne pa v primeri s povprečno davčno stopnjo v zapadnih državah ali v predvojni Avstriji. i Videl sem računske naloge, ki so jih lani dobivali srednji kmetje v čehoslovaški republiki. Proti tem so davčni predpisi v Sloveniji še smešna malenkost. Nasprotno pa na Češkem davčna demagogija zdaleka ne dosega one velikopoteznosti, ki jo pri nas prakticira SLS in ki se seveda ne bo nehala. Zakaj pred resnico gre pri nas strankarski Interes. rgn.
Zborovanje mariborskih industrilcev.
Včeraj se je vršilo v tnali Goizovi dvorani zborovanje tukajšnjih industrljcev, ki se je bavilo z raznimi tekočimi strokovnimi 'in 'stanovskimi vprašanji. Zborovanje je bilo obiskano le srednje dobro. Otvoril in vodil ga je predsednik g. dr. Radoslav Pfc-puš, odvetnik in industrijalec ter znan mariborski narodno-gospodarski delavec. Re-feriral je najprej o delovanju mariborske organizacije industrijalcev v zadnjem času in iz njegovega poročila posnemamo, da se je udeležila po posebni deputaclji gospodarske konference v Zagrebu ter zadnjega kongresa v Splitu, kjer je posegla v debato ter stavila tudi svoje predloge. Na sedežu samem, to je v Mariboru, je delovala pri sprejemu češkoslovaških industrijalcev, pri lanski Industrijsko-obrtni izložbi, pri anketah o avtomatični telefonski centrali, o rešitvi krize Narodnega gledališča, o pobijanju brezposelnosti in o vprašanju zgraditve osebne železniške postaje na Teznu, ki je znana mariborska industrijska kolonija. Razen tega se ie organizacija udejstvovala tudi še v drugih strokovnih smereh. Predsed-iiikov referat je bil sprejet na znanje In mu je bila izrečen? soglasna zahvala za požrtvovalno delovanje.
Nato so prišle na vrsto druge zadeve. Najprej vprašanje stanovanjske bede In gradbene stagnacije v. našem mestu. Razvila se j« živahna debata, ki se je končala v soglasnem stažiranju, da je kriva stano-
Maribor. 20. maja.
vanjske bede in gradbene stagnacije-v prvi vrsti zakonska zaščita najemnikov, v drugi pa prevelika obrestna mera bank in denarnih zavodov, ki onemogoča zidanje na kredit. Debate se je udeležil najbolj agilno g, Julius Glaser. G. Križnič je referiral o praznikih in delu v Industrijah. Debata se je zaključila s sklepom, da se bodo praznovale samo nedelje in 1. december kot splošni državni praznik. Glede ostalih državnih praznikov se naprosi centrala v Beogradu, da izposluje pri vladi natančno formulacijo praznovanja, ki danes ni jasna. Drugi prazniki se lahko praznujejo le po predhodnem sporazumu posameznih industrij s svojimi nameščenci.
G. J. Glaser je poročal o razdelitvi urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani med ljubljansko in mariborsko oblast, kakor je zaključilo zadnje zasedanje centralne uprave. Organizacija bo zahtevala, da se sedež urada za mariborsko oblast prenese v Maribor in ne v Celje, ker je tu tudi sedež oblasti in center industrije. Na predlog g. Križniča je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da se čimpreje vzpostavi tudi med Mariborom in Italijo direktna telefonska zveza, ker ima mariborska industrija in trgovina, posebno lesna, z Italijo zelo živahne trgovske in poslovne stike. Resolucija. se odpošlje na vsa pristojna mesta.
Zelo živahna debata se ie razvila radi
letošnje mariborske Industrijsko-obrtne razstave. Referent je bil mnenja, da prireditelji nimajo pravice do naslova »industrijska*, ker niso popreje stopili v stik z Industrijsko organizacijo. Končno je bila sprejeta tudi res tozadevna protestna resolucija, čeprav organizacija nima nobenega pravnega naslova zahtevati od prirediteljev, da ne smejo svoje razstave imenovati tudi »obrtna«, ko so vendar že doslej priglašeni kot razstavljale! tudi industrijalci in bodo na. razstavi razstavljeni tudi izdelki
industrije. Prišel je torej tudi tu do izraza oni žalostni pojav, ki razjeda zadnje čase naše mariborske gospodarske kroge. Da ta medsebojna gonja nikomur ne bo koristila, je pač jasno. Zborovanje je po nekaterih slučajnostih zaključil predsednik g. dr. Pi-puš ter omenil, da se bo v kratkem vršilo posebno zborovanje, na katerem se bo razpravljalo o 135. in 137. členu novega finančnega zakona, ki močno tangira tudi indu-strijalne kroge.
Politična vesti.
= Republlkanstvo In federalizem SLS.
»Samouprava« piše:	V zadnjem času
je »Slovenec« večkrat polemiziral z »Avtonomistom«, organom slovenskih republikanskih federalistov. V tej polemiki je »Slovenec« operiral Izključno z argumentom, da je ta nova politična skupina v Sloveniji popolnoma nepotrebna in da samo slabi opo-zicljonalne vrste, ker da je SLS ravnotako republikanska in federalistična. Med novo skupino in SLS ni nobene bistvene razlike. Republikansko-federalistični pokret gre samo na roko državotvornim strankam. SLS ne povdarja torej ostro svojega republikan-stva in sicer iz taktičnih razlogov. Mesto izraza federalizem rabi izraz avtonomija, kar pa je isto. »Slovenec« torej priznava, da je SLS ravnotako republikanska in federalistična kakor Radičeva stranka, samo da ima nekaj več ozirov na oportuniteto. Novo republikansko - federalistično stranko smatra samo za nepotrebnega poslovnega konkurenta, ki trguje v isti branši!
= Novo stanje v notranjepolitični situaciji? Beograjski dopisnik zagrebškega »Jutarnjega Lista« poroča baje iz zanesljivega vira, da je g. Pašič na sestanku z M. Trifkovičem izdelal načrt, po katerem bi šel Pašič takoj po zaprisegi vlade v kako kopališče v svrho zdravljenja. Za časa Pa-šičeve odsotnosti bi vodil posle predsednik vlade kot njegov namestnik minister Marko Trifkovič, ki je znan po svojih predlogih proti subverzivnim in anacijonaJnim elementom. Pod Trifkovičevim predsedstvom naj se izvrši verifikacija mandatov HRSS. Na ta način naj ti faktični kabinet Marka Trifkoviča par dni po zaprisegi sklical sejo narodne skupščine, da verificira mandate HRSS. Takoj po verifikaciji nastane vprašanje, kaj bo v trenutku, ko bo vlada potrebovala sodelovanje narodne skupščine? Postransko vprašanje je, ali se skupščina odgodi do 20. oktobra ali ne. Pašič išče način, kako bi zasigural radikalni vladi volilni mandat. Zato bi se takoj po izvršeni verifikaciji pojavilo vprašanje zasiguranja koalicije. Kriza bi nastala že na dan verifikacije. Kralj bo odšel medtem na Bled ali v Topo lo na odmor. Takoj po kraljevem povratku bi se vrnil tudi g. Pašič in bo formalno odprl krizo, ki bi mogla ostati odprta 20 do 25 dni. — Tako poroča »Jutar. List«, katerega informacije v času zadnje krize so bile dostikrat skrajno netočne in tendenciozne.
= Ruski monarhlzein In naše slovanstvo. V »Narodnem Osvobojenju« od 16. t m. piše dr. Jan Slavek. da se v Evropi znova pojavlja pokret ruskih monarhistov. Njihove spekulacije imajo realno osnovo in v zgodovini je mnogo slučajev, da je narod, ki je z veseljem odobraval umor vladarja, po par letih svečano pozdravljal povratek na prestol njegovega sina ali krata. Carska vzpostavitev ni izključena, vprašanje je le, kako je treba gledati na to eventualnost. Ali s stališča slovanstva želeti, da pride dinastija v Rusiji zopet do moči? Avtor prihaja do zaključka, da so ruski monarhisti germanofili, ki bi tej vzpostavili prijateljske odnošaje z nemškimi nacijonalisti. Tudi komunisti so geormanofilsko razpoloženi ter so mnogo upali od Nemcev, toda so se zelo razočarali. Nemški narod je monarhističen ter polaga svoje nade na uspeh ruskih monarhistov.
= Kaj se godi v Besarabiji? Po poročilih iz Moskve je v severni Besarabiji radi ustaških napadov na vlake ustavljen železniški promet. Besarabsko vojaško poveljstvo je Izročilo sodišču celo vrsto učiteljev radi podpiranja agitacije, naperjene proti rumunski oblasti.
«= Proračun Zveze narodov za I. 1925. Kontrolni odbor Zveze narodov je te dni izdelal proračun za 1. 1925 In ga proti letošnjemu znižal za 2 In en četrt milijona zlatih frankov. Proračuni zadnjih treh let so znašali: za 1922. leto 22,250.000 zl. fr., za 1923. leto 25,750.000 z), fr. in za 1924. leto 23,250.000 zl. fr. Za prihodnje leto je bil proračun Zveze narodov znižan na 21 milijonov zl. fr. Ker pa bo z minulegži leta mogoče prenesti prebitek 3 milijonov, se cenijo izdatki za 1. 1925 na 18 milijonov zl. fr.
= Francosk] poslanec, ki ne zna francoski. Med novopečenimi francoskimi poslanci je tudi komunist Karel Hueber, izvoljen v Metzu. Kljub temu, da hoče biti po lastni Izjavi dober Francoz, se do sedaj še ni naučil francoščine, kakor so že storili nekateri drugi njegovi alsaško-lorenskl rojaki, ki so jih prejšnje volitve privedle v ban-coski parlament. Hueber, ki najbrža ni upal, da bo izvoljen, je sedaj izjavil, da* bo govoril v zbornici v nemškem jeziku. Samo če mu bodo Francozi pustili!
= Biilow — bodoči predsednik nemške republike? V berlinskem »Achtuhrabend-blattu« obravnava v dolgem članku glavni urednik Hahn možnost kandidature kneza Biilowa za predsednika republike In trdi, da je vprašanje Ebertovega naslednika že aktualno. Politične razmere so se v Nemčiji tako preobrnile, da bo sodjalnim demokratom v današnjem času, ki se jasno nagiba proti desni, težko dati državi predsednika iz svojih vrst, ker bo ta predsednik moral imenovati državnega kancelarja, ki bo še bolj desno orientiran, kakor so pa Cuno, Stresemann ali Marx. Tako Imenovanje pa gotovo ne bo po volji socijalno-demokrat-skim volilcem. Biilow je morebiti edini človek, pod čegar vodstvom bi se omajana avtoriteta državne uprave mogla zopet popraviti.
Koncert v Kočevju.
Glasbeno društvo v Kočevju Je priredilo v soboto dne 17. t. m. v dvorani hotela »Trst« s svojim ženskim, moškim in mešanim zbogom lepo uspeli koncert, ki je bil dobro obiskan in katerega se je v Imenu odbora »Zveze slovenskih pevskih zborov« v Ljubljani udeležil zvezni pevovodja g. Zorko Prelovec. — Pevski zbor glasbenega društva v Kočevju poučuje že par let navdušeni narodni delavec g. učitelj Mirko Trost, izvrsten pevec in zelo dober pevovodja. Za sobotni koncert si je izbral zanimiv spored skladb starejših naših skladateljev, novejših pesmi iz dobe »Novih Akordov« in jugoslovanskih narodnih pe-
smi. Kočevski zbor se rekrutira iz vseh stanov: v njem opazimo odvetnika, učitelja, duhovnika, uradnika, obrtnika in delavca. Pevci In pevke delujejo v- najlepši slogi med seboj, ne brigajo se za politiko, posvečajo se edinole gojitvi petja. Takim idealistom je uspeh njihovega stremljenja zagotovljen. In res je zbor Glasbenega društva v Kočevju na svojem sobotnem koncertu pokazal lepo disciplino in za tamošnje razmere že upoštevanja vredno izurjenost. Seveda izvajanje zbora, ki večkrat menja pevce in pevke ne more biti popolno. Za tako je treba stalnega zbora. Vendar pa na vsem koncertu ni bilo opažati nezgod, celo v najtežjih skladbah. Pač pa so lažje pesmi, zlasti narodne prednašali živo, s posebno pazljivostjo na dinamiko. Zelo točno je zbor zapel Zgančevi medjimurski narodni »Cin can evrgudan« in »Drl dil duda«, Devovo veselo gorenjsko »Prelepa je selška dolina« in Adamičevega »Mladega junaka«, v katerem je alt-solo pohvalno odpela g. dr. Rajhova.
Ženski zbor je pokazal svoje zmožnosti v Gerbičevem »Rožmarinu«, moški pa v Ipavčevi »Savski« In Aljaževi »Zakipi duša« z baritonskim solom g. Vujičiča. Vse pesmi so poslušalcem zelo ugajale, nekatere so jih navdušile do hrupnega ploskanja. Kot solista sta na koncertu sodelovala g. dr. Ra j h o v a in pevovodja g. M. Trost s par krasnimi pesmimi iz novejše solopevske glasbene literature. Oba je spremljala na klavirju ga. Lužarjeva. — Za nagel razvoj in agilno delavnost kočevskega glasbenega društva imata največ zaslug njegov predsednik g. dr. Sajovic in pevovodja g. Trost. Ko mu k uspehu sobotnega? koncerta iskreno čestitamo, želimo društvu tudi v prihodnje vztrajnosti in požrtvovalnosti. —
Prosveta.
Matineja v Narodnem gledališču. V nedeljo ob 10. uri dopoldne se vrši mladinska matineja. Cene zelo nizke. Sodelujejo gojenci dramatične šole Udruženja gled. igralcev. Šola prof. Šesta. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za naraščaj slovenske drame.
Gostovanje baritonista g. Rudolfa Buk-šeka v naši operi. Danes in jutri zvečer gostuje v naši operi g. Rudolf Bukšek in sicer poje danes zvečer Egiptovskega kralja Amonasro v operi »Aida«, jutri zvečer pa vlogo Valentina v operi »Faust«. Gospod Bukšek je izredno simpatičen pevec, ki ima veliko glasovno ity igralsko rutino. 2e več let zaporedoma sodeluje kot član osješke opere, kjer je med gledališko publiko izredno priljubljen. Tekom letošnje sezone je gostoval parkrat tudi na Narodnem gledališču v Belgradu in sicer je nastopil v *Hof-mannovih pripovedkah« in v Wagnerjevem »Večnem mornarju«. V obeh vlogah je dosegel naravnost velikanski uspeh. Kritika hvali njegov blagozvoneči bariton In simpatičen nastop. Gospod Bukšek je naš domačin ter je prvokrat nastopal v takratnem našem deželnem gledališču.
Ljubljanska drama. V soboto dne 24. t m. bo v ljubljanskem dramskem gledališču premijera živahne ta zabavne francoske veseloigre »Paglavke«, ki sta jo spisala Pierre Weber in Henry de Gorsse, poslovenil pa jo je profesor Juvančič. V glavnih vlogah nastopita ga. Nablocka, ga. Juvanova, ga. Šetinska, gdč. Mira Danilova, g. Putjata, g. Skrbinšek, g. Peček itd. Režira
g.	Putjata.
Šport.
NAŠA NOGOMETNA REPREZENTANCA ODPOTOVALA V PARIZ.
Kljub temu, da naš Olimpijski odbor še ni prejel obljubljene državne subvencije, je naša nogometna reprezentanca odpotovala včeraj ponoči v Pariz. Z ozirom na obljubljeno državno subvencijo je olimpijski odbor dobil na posodo potreben denar od bank. Ob priliki nogometnega turnirja na olimpijadi, bo zastopal izvršilni odbor za Vlil. Olimpijado kot delegat prof. M. Graf. Nadalje so odpotovali v Pariz še zavezni sodnik Ernesto Fabris in kot zastopniki Jugoslavije na kongresu F. I. F. A. dr. B. Malo-gurski in Mihailovič.
OLIMPIJSKE VESTI.
t
Za sodnike na olimpijskem nog mem .tirnirju so določeni sledeči ,,sodniki: Ba-rette, Putz, Christophe (Belgija), Luis Celina. F. Contrears (Španija), Jonssof Mohamed (Egipt), Slavik, Vallat, Henriot de Ricard (Francija), Mutters, Egymers, Van Zwieberen (Nizozemska), Mauro, Scatnoni (Italija), Andersen (Norveška), Obrenban-ski, Lustgarten (Poljska), dr. Sabin (Romunija, Herren (Švica), Herites, Cejnar (Češkoslovaška), Fabris. -Mazič (Jugoslavija).
Sturm (Gradec) : Ilirija. — Mednarodna nogometna tekma med štajerskim prvakom Sturmom in Ilirijo se vrši v pon-deliek, 26. t. m. in ne v nedeljo, kakor je bilo pomotoma objavljeno. Predprodaja vstopnic v soboto in pomdeljek v trg. J. Goreč, Dunajska c. Pričetek tekme ob 18.15 uri.
SK Celie : Ilirija. — V nedeljo 25. t. m. nastopi proti kotnb. moštvu Ilirije. SK Celje, semifinalist za prvenstvo Slovenije. Tekma se prične ob 18. uri. S. K. Celje se nahaja v dobri formi, dobilo je letos več novih moči, talko da je računati na zanimivo tekmo.
Ljubljana : Šiška. — V soboto, 24. tm. se vrši na športnem prostoru Ilirije propagandna tekma med nogom. teamoma Ljubljane In Šiške. Inicijativo za to prireditev je dal SK Hermes, ozir. športni krogi v Šiški, ki se ponašajo z ondotnim igralskim mate-rljalom In trdijo, da se Iz igralcev, ki prebivajo v Šiški, lahko sestavi moštvo, ki bi z gotovostjo obvladalo Ljubljančane. V resnici je v šišenskem teamu cela vrsta izvrstnih igralcev, kakor n. pr. Dolinar, Tavčar, Učak, Grilc (vsi ilkija), Mihelčič, Gruden, Zemljak, Pleš (Hermes), ki so zmožni staviti ljubljansko moštvo pred težko preizkušnjo. Podsavezu je ta tekma obenem dobrodoša prilika, da preizkusi nekatere igralce izven Ilirije z ozirom na bližnji medmestni tekmi proti Mariboru in nroti Celovcu.
iarug®i?a tolpa
pred sodiščem.
V torek je na razpravi občinstvo doživelo zopet novo senzacijo. Pri zasliševanj*
v pondeljek je šulentič trdovratno’ taja vsako krivdo, dočim je takoj drugi dan spremenil svoj zagovor. Razen Caruge so pričeli vsi obdolženci polagoma priznavaj* svoje ziočine.
' Resnica prihaja na dan.
Začetkom razprave ukaže preds^ta^ Čarugl, da zapusti dvorano. Čaruga pri oa-hodu iz dvorane sovražno pogleda »uien-tiča in zaškripa z zobmi. — Med največjo pozornostjo preklicuje Šulentič izjave, Ki J*n je podai v ponedeljek in priznava zločine v. Dobravi, Gunji, Ivankovu in v Tompojev-clh. V svoji novi Izpovedi se popolnoma zlaga z Izjavami Prpiča in potrjuje, da 1= bi pri vseh roparskih napadih vodja Caruga.
— Šulentič pripoveduje, da je na pondei}KO-
vi razpravi zato podajal napačne Izjave, ker je v zaporu dobil od Čaruge listič, Kje* mu obeta, da se bo zanj zavzel, ko bo resen zaporov. Seveda pa mora pred sodiščem govoriti tako, da bo za čaru go prav. — Nato sp poklicali v dvorano čarugo, niu predočili izjavo šucentiča. — Čaru ga le ponovno zatrjeval, da Šulentič »laže«.
Za Šulentičem je bil zaslišan MafKO Drezgič, ki zanika svojo krivdo. Drezpc pripoveduje, da je nekega dne
prišel k njemu eleganten gospod.
ki mu je predlagal dober zaslužek. 0°??^ se mu je predstavil kot njegov brat Nikoli Drezgič, katerega ni videl že 20 let. BrSj Nikola (ki ie bil Čaruga) je nato živel pr» Marku Drezgiču okrog dva in pol meseca-Mairko Drezgič je bil mesar. Njegov »brat* Nikola ga je pregovor;!, da se je preselil " Vinkovce in prevzel dobavo mesa za jaštvo. Z dobavo vojaštvu je šlo v redu 10. novembra. Tega dne je pa zmanjkajo Marku Drezgiču živine, nakar ga je P0^** Nikola Drezgič (Čaruga), da gresta kupo^8* na deželo. Ko sta prišla v neko vas, je n*” enkrat pristopilo k njima 5 moških s šaro polno orožniških uniform in oroži*-Marko Drezgič je vprašal svojega »brata* Nikola, kaj to pomeni. »Brat« Čaruga je odgovoril: »Brez besedi«. Za tem je vs*Jj izmed navzočih dobil puško in vsi so odsj* v Tompojevce. Med potjo je ponovno vpw' šal Marko Drezgič Nikofla, kaj to pome#1 »Brat« Nikola mu pa ni dal nobenega odj^ vora. Ko so prišli v Tompojevce, je Cj£ ruga postavil Marka Drezgiča in Šulentič pred vrata, dočim so vsi ostali šli v M** Marko je kmalu nato zaslišal streljanje, k®* ga je tako prestrašilo, da je pobegnil. Ko ** je kmalu potem ostala družba dohitela, f" je hotel mali Prpič radi pobega ubiti. Veli** Prpič je pa to zabranil z besedami:
»Pusti ga. NI vsakdo za ta posel.«
Ko je Marko Drezgič očital »bratu« v* resnici Čarugi), zakaj ga je zapeljal, je odgovoril: »Tako je moralo biti. Jaz sem kriv«. Po povratku v Vinkovce Mar*® Drezgič ni nič več videl svojega »brata** Drezglčevo izpoved sta nato potrdila Pf" pič in Šulentič, dočim je Čaruga trdil, d* sploh ni bil v Tompojevcih. Drezgič mu M" kliče v obraz: »Bil si! Spremljal sl me pt* nakupu živine, a dovedeil si me v zločin.*
— čaruga vpije: »Slavno sodišče! On Je vol, če tako govori. Vsi lažejo«. — V teffl se zasliši iz galerije ženski glas: »Vi te" žete.« — Predsednik opozarja galerijo, d* se ne vmešava v razpravo. —
Popoldne je bil zaslišan
Stevan Šlkič,
ki je tekom izpovedb povzročil več burnih prizorov z ostalimi obtoženci. Pravi, da; J® kriv, vendar ne toliko, kot trdi obtožnic#-
Najpreje je bil Šikič zaslišan glede roparskega umora v Sredincih na gostilničarja Fuchsa. Pri tej priliki se je Stevan Šikič seznanil s čarugo, katerega so v “* stem času nazivali s Švabom. Šlkič po* drobno pripoveduje, kako so se dogovor*" glede roparskega napada in kako so spra* vili vsakega s tega sveta, kdor se je količkaj upiral. Napad na gostilničarja Fuchs* pa ni vodil Čaruga, ampak Martinovi«-Martlnovič je bi! mnenja, da se mora Fuc»* sovo ženo zaklati, dočim je Čaruga to n»‘ mero preprečil z besedami:
»Ne smeš moriti žen. ker to zakon P*** noveduje.«
Po roparskem napadu so sl med sat® razdelili naropani denar. — Predsednik se' nata opozarja Šikiča, da je njegova izi8?? danes bistveno drugačna, kot pa takrat, jo je podal pred preiskovalnim sodniko^I1• kjer je trdil, da je bil vodja napada na stFničarja Fuchsa Čaruga. Dalje tudi K resnično, da bi Šikič ne dobil pri napadu naropanega denarja. Razprava je bila *•* ključena ob 6. uri zvečer.
Današnja razprava.
Osijek, 21. maja. (Z) Danes dop^*' dne je bil zaslišan, Dragotin Kovačevič Mato Krmpotič. Oba priznata svoie zločuj-in trdita, da je bil Čaruga z njima. Ko I* Čaruga videl, da ga vsi obremenjujejo, je odločil, da tudi sam prizna. Iziavil je: • ste me poznali in ste vedeli, kdo sem Čaruga priznava, da je Jurkovič vedel to, da oni niso žandarji in da ie Jurkovič® za njegove usluge dobro nagradil. Na vpr®' šanje državnega pravdnika. ali ie Marv Drezgič veroval, da je on njegov brat, je *? j govoril Čaruga. da ni in da ie dobro vede** da je on Čaruga. Prizna, da so se v A'iclr' jevcih dogovorili, da pošljejo Kovačeviča ’ Zagreb, da kupi tri orožniške čepice in °*j gredo v Liko. Izjavlja, da ga soobtožene* preveč obremenjujejo in da bo zaradi teg» govoril samo resnico. Prizna, da le bil ’ Tompojevcih. V zadnjih dneh dobiva državni pravdnik mnogo pisem, v katerih se 8° vori o novih zločinih Čaruge. Pričakujejo »e nadaljnja nova priznanja.
Današnje prireditve:
,	V	Ljubljani:
Drama; »Izgubljene duše«. Red C-Opera: »Alda«. Gostovanje g. Buk?eKa' Red D.
,,, ^uo ideal: »Tajinstveiia podmorniea^ Ul. del. V glavni vlogi priljubljeni Ed' ■ Polo. Predstave ob 4.. pol 6., 7. in o(’i ,lra‘] Kino Tivoli: »V raiu Zena«. Krasna nna iz pariških trgovskih krogov, po roi«8^ E. Zola. — Dva dela v enern dejanju. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri	.,.a
Kino LJublj. dvor: »Othello«. v sedmih dejanjih po motivih WHfc>m4 kespeara.	   —■
Nočna lekarniška služba v LJubU^'1 Tekoči teden: Lekarna PlccoH^ ** najski cesti In BakarStf ^
Dnevne vesti.
— Državni praznik na dan sv. Cirila to Metoda dne 24 i. m. se praznuje na vseh osnovnih, meščanskih in srednjih šolah s pouka prostim dnevom. Skupne šolske maše ni.
— »Slovenskemu Narodu« svetujemo, da pošlje svojo včerajšnjo uvodno notico iz Julijske krajine debelo modro In rdeče obrobljeno in krepko komentirano v Beograd, ker drugače bi morebiti bita njegova de-nuncljacija prezrta.
— Zgodaj ie nastopila za »Jutro« doba kislih kumare in kolonski članek o plakatu »Tarzanu« je žalostno izpričevalo za to.
— Absolventi juridične fakultete, ki hočejo v poletnem tečaju 1924 pred izpra-ševalno komisijo za državoslovni državni izpit v Ljubljani polagati izpit, morajo vložiti svoje prošnje pri predsedništvu izpra-
_ ševalne komisije. Ljubljana sodna palača, soba štev. 70. I. nadstronje, in sicer do konca meseca maja 1924. V mesecih julij, avgust m september 1921 pred komisijo ne 1» terminov za poPaganje izpitov.
— Imenovanja v voiskl. V ministrstvu vojske in mornarice je podpisan nov ve-'Uki ukaz o namestitvi dosedaj izpraznjenih mest predstojnikov poedinih oddelkov in faznih vojaških ustanov. Z istim ukazom so imenovani razni komandanti pijonirskih bataljonov, ki so ustanovljeni z novim zakonom o ustrojstvu vojske in mornarice. Izaije so z ukazom razrešeni svojih dosedanjih dolžnosti nekateri višji oficirji.
— Ustavitev naseljevanja na Kosovem. MJmstrstvo za agrarno reformo je izdalo ^Uok, s katerim je za gotov čas ustavljeno naseljevanje kolonistov v Južni Srbiji vsled gotovih nepredvidenih težkoč. — po-«atkih ministrstva za agrarno reformo je v Južni Srbiji še na razpolago 240.000 hektar-Jev parceliranlh zemljišč za naseljenike.
to površino zemlje bi se lahko naselilo ®*rog milijon oseb.
—Umrl je v sredo, dne 21. maja v No-mestu višji okrajni zdravnik dr. Ja-
Vavpotič, v 78. letu svoje starosti. Po-SjMk je bil oče našega slikarja g. Vavpo-Truplo polože k večnemu počitku v dne 23. maja ob pol 4. uri popoldne Ljodbinsko grobnico na novomeškem po-®°PaHšču. Blag mu spomin!
. — Reke padajo. Po najnovejših vesteh ^Dričele padati vse reke, ki so v zadnjem JT**! preplavile svoje bregove. Poročilo se iSteŠa predvsem na Dravo in Donavo in
dotokov.
*. — Zaključek šolskega leta na srednjih Beograjski listi poročajo, da bo na panjih šolah končan poduk za maturante
maja in za ostale srednješolce 12. ju-
Zrelostni izpiti prično 5. Junija. Ce so ^rujsk. vesti točne, potem konča na šolah poduk tri tedne preje, kot je določeno.
tur_:r Predavanje. Na prošnjo Zveze ku5-avJi^ev pošlje društvo nameščencev nTw°mnih socijalnih zavodov v Ljublja-lenkvlede**0, dne 25- m- v Mirno na Do-tamfc g' *vo"ta Štempiharja, da pojasni Vam	interesentom »Pokojninsko za-
stra 3nie s P036*3111111 ozirom na praktično sedanjega pokojninskega zavarovanja. 98 m lokal predavanja objavi ZKD. ju ' Odbor za Malgajev spomenik v Gu-panju nam piše, da se vrši dne 29. maja t. • v Guštanju velika narodna nadstrankarska manifestacija vseh jugoslovanskih kul-f«niih društev s sedečim sporedom: 1. Spre-gostov pri vlakih, 2. Ob 10. uri slavnostna sv. maša na trgu, katero služi msgr, Anton Medved z nagovorom. 3. Po sv. maši povorka z vojaško godbo k spomenl-f11- 4. Pozdrav predsednika, nato odkritje “Pomenika s petjem. 5. Slavnostni govor g. »enerala Maistra. — Po slavnostnem govo-S? Petje in drugi govori. (Govorniki, ki ie-*io nastopiti, naj se z navedbo snovi pri-*Jasljo odboru do najkasneje 24. t. m., da r® more določiti vrstni red: običajni krat-Pozdravni nagovori so dopustni tudi brez r°Prejšnje prijave). 6. Povratek v Guštanj i?i'u’ 7- Ob 3. popoldne velika ljudska Van i na Prostem s petjem, godbo, go-zhn' *er b° Priika za nastope pevcih Ip I°Y in sodb. Za vsakovrstna okrepčila zadostno poskrbljeno. — Polovična vož-zad na vse^ železnicah je že dovoljena; to-siai^Vne izkaznice se bodo na zahtevo po-Qii«* V°s?bni vlaki bodo vozili Maribor— bor w *e — Guštanj ln Celje — Mari-«e t«. yozi)c zvečer zopet nazaj. Vozni red torei ° ^avi v časopisih. — Dosegle so se su ,Vse ugodnosti za posetnlke. Slovanko Jrnost pa mora z obilno udelež-sovr^n^?atl na5im “otranjim In zunanjim razlik»	*otn’.	smo 1° bodemo složni	brez
o a i„	® ,	.	kadar bo ogrožena svoboda
__®Pe skupne domovine.
2iutr tres 1,8 Sušiaku. Danes, v sredo eue le bilo čutiti močan po-
H sUn<1,K °et minut na to se ie čutil dru-sonefc ja M ,e b)1 s,abe,ši
*e*nic j v°zne cene. Ministrstvo že-de>o ,,	uodredilo, da se s 1. junijem	uve-
Oove	pr*	Potniških kartah	te-le
razr	Do 10 km v I. razr. 14.-, v II.
km v i''	n v HI* razr. 7,— Din; do 20
razr. 14	a5T: 28.—, v II. razr. 21 In v III.
®* razr’	ein’ do 30 km v I. razr. 42.—, v
40 km v t	v	»I*	razr.	21.-	Din;	do
I!I* razv o/3®’-®6*—. v II. razr. 42.- in v 70.^. v i, — Din; do 50 km v I. razr. Din. ’za d-iHf321"' 52— 111 v IH* razr- 35,~ stare tarife ^^anja ostanejo v veljavi
četrtek,	telefonske	centrale Podvaja t ]	Podčetrtek	je bila dne 1.
kvno govnrnnfiena telefonska centrala z Promet ^1° 23 ltraievni >n medkra-
Dra?LVnileVi pomo*ne pošte Št. Ožbald Storjena	maJa	^24 je bila zopet
ob
23 med Zemunom m Dunajem.
Mubljana.
S*® za b[nkošTMpr*?'^i Ve,Po Propagandno
?Fbežnik: Marko 11 K?*1 Sokolu L brat
v drugi ka™J^U* X enl roki buz-
SSfrjB k?"1 :»MarkoaPTXfaimVL
meStu v ^ubljanffKkem "a Promotnem
“ r*»?«■ S1™irs
‘erih se Vfi,eseimske dneve - na ki drugih straju lepe vire,
Ljubljana, 21. maja,
— Opozarjamo na koncert, katerega priredi v soboto, dne 24. maja ob 8. uri zveer v Filharmonični dvorani ženski zbor državnega učiteljišča v Mariboru. Program je skrbno setavljen ter izredno vestno naštudiran, zato umetnički užitek absolutno zagotovljen. Obilni poset naj priča, da se zanimamo tudi za to panogo našega kon-cenrtnega delovanja. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani je priredilo dne 18. t. m. v Žalni dvoje skioptičnih predavanj. — Prihodnja večja predavanja ,se vrše 24. in 25. t. m. v Šmihelu pri Novem mestu in Mekinjah pri Kamniku.
— Izredni občni zbor podružnice Udru-ženja vojnih Invalidov v Ljubljani. V smislu sklepa seje Izvršnega odbora v Ljubljani z dne 25. aprila t 1. se ima dne 25. maja obdržati izredni občni zbor ljubljanske podružnice. Ker se vrši izredni občni zbor na poziv Izvršnega odbora bo zboru predsedoval delegat Izvršnega odbora — glej čl. 35 pravil. Na dnevnem redu bo:
1.	Poročilo komisarja. 2. Poročilo delegata Izvršnega odbora. 3. Volitve novega odbora. 4. Volitev delegata na skupščine I. O. in kongresa. 5. Slučajnosti. Člane opozarjamo, da bo imel pristop ie oni, ki se bo izkazal s člansko knjižico, iz katere bo razvidno, da je do konca m. 1. plačal članarino. Pred otvoritvijo občnega zbora se bo pobirala članarina od onih, ki jo še dolgujejo. Občni zbor bo v salonu restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti in se prične ob 9. uri dopoldne.
— Policijske prijave. Na policijo so bili prijavljeni v zadnjih 24. urah sledeči slučaji: 1 pijanost, 2 tatvini. 1 poneverba, 7 prestop. cestno-polic. reda, 1 prekoračenje po-iicijske ure, 3 prestopki pas. kontumaca, 2 pretepa, 1 pobeg, 1 prekršaj zglaš. predpisov, 1 nedostojno vedenje, 1 nezgoda, 1 poškodovanje tuje lastnine. 1 sum vloma. —
— Pobeg od doma. Pekovskemu mojstru Jožetu Pretnarju v Spodnji Šiški je pobegnil 17 letni vajenec Ivan Veber. Svojega mojstra je oškodoval za 500 Din.
— Ukradena vodna sesalka. Blažu Papežu je bila ukradena iz odprtega prostora vodna sesalka vredna 1000 Din.
— Motorno sedlo je bilo ukradeno trgovcu Viktorju Uršiču iz Zagreba. Tatvina je bila izvršena v hotelu »Slon«. Sedlo je vredno 1100 Din. —
— Plirnci. Kobald Rajko, Tomšič Luka in Tomšič Vencelj so se peljali po Zaloški cesti na zapravljivčku. Vsi trije so bili tako pijani, da jih je moral pol. stražnik opozoriti, naj vozijo previdno. Kobald Rajko je pri tem zlezel z voza in se začel prepirati s stražnikom. Stražnik je vse tri aretiral. Na policiji je Kobald tako razgrajal da so ga morali ukleniti. —
— Nesreča na cesti. Na oglu »Zvezde« ob izhodu v Wolfovo ulico sta včeraj okrog osme ure zvečer trčila dva voza. Voz Lichtenturnovega zavoda, na katerem so se peljale uslužbenke tega zavoda, se je prevrnil in so zadobile Zupančič Frančiška, Žnidar Antonija in Rozi Minka več poškodb na glavah. Prepeljali so jih v Lichtenturnov zavod, kjer ostanejo v domači oskrbi. Več prask sta. dobila tudi oba voznika.
— Umrli so v Ljubljani: Dne 17. maja: Josip Sattler, postrežničin sin, 3 dni. — Dne 19. maja: Ivan Kastelic, hranilnični sluga v p., 81 let. — Alojzij Arzenšek, delavec, 50 let. — Dne 20. maja: Ana Tomše, bivša kuharica, 79 let. — Fran Strekelj. dninar, 76 let. — Joslpina Pežan, bivša otroška vrtnarica, 68 let. — Marija Zajc, posestnikova hči, 10 let. — Josip More. zasebnik, 37 let. — S. Serafina Ivana Jelen, usmiljenka, 30 let.
— Fiat- autobus, šestsedežni se bo prodajal na javni dražbi dne 10. junija t. 1. ob 11. uri v barakah nasproti obrtne šole v Ljubljani (Aškerčeva cesta). Interesentje se opozarjajo na zadevni razpis v Uradnem listu.
— Veliko gozdno veselico priredi v nedeljo 25. t. m. od 1. ure popoldne dalje podružnica JugosJovanske Matice na Dobrovi pri Ljubljani in sicer na Čepljah (na Kamnih) med Dobrovo in Št. Vidom, od koder je krasen razgled na Ljubljano in okolico. Ves čas prireditve bo igrala godba, pekli se bodo jand na ražnjih in srečelov bo nudil mnogo lepih dobitkov. Poleg janca bo preskrbljeno tudi z drugimi jestvinami ter z raznimi pijačami. Dohod k veselici Je iz Ljubljane in Šiške skozi Podutik, iz Št. Vida skozi Glince ln z dobrovske strani skozi Stransko vas. Kdor se hoče nasrkati ta dan svežega gozdnega »raka in biti prost vsaj nekaj ur vsakdanjih skrbi, naj pohiti na to zanimivo prireditev. Vstop prost.
— Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani vabi vse svoje fiane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 25. maja 1924. točno ob 10. uri dopoldne v gostilni pri g. Mraku, Rimska c. Razgovor radi udeležbe »Velesejma«. — Načelstvo.
Maribor.
— ObČHi zbor hišnih posestnikov. V
pondeljek zvečer se je vršil tu redni letni občni zbor društva hišnih posestnikov, katerega so se udeležili tudi delegat centrale g. Moškovijevič iz Beograda, predsednik zveze g. Frelih in predsednik ljubljanskega društva g. Stare iz Ljubljane. Občni zbor je otvorll podpredsednik g. Murko ter pozdravil najprej delegate in navzoče ter pozval fimkcijonarje, da podajo svoja poročila. Iz referatov je bilo razvidno, da je v društvu včlanjenih samo 330 hišnih posestnikov, kair je za Maribor in okolico zelo malo. Društvo Ima danes 1572.50 Din premoženja, kar je tudi izredno malenkostna vsota. Poročila so bila soglasno sprejeta na znanje. Preš..o se je na to na volitve. Izvoljen je bil ponovno stari odbor pod predsedstvom znanega Nemca Jullusa Glaserja, kar je razumljivo ko imajo Nemci med hišnimi posestniki še vedno ogromno večino. Pri slučajnostih se ie določila nova članarina, ki znaša po 14, 20, 25 in 30 Din. od hiše, kakršna je pač, pritlična ali večnadstropna. Na to je poročal član centrale g. Moskovljevič o stanju delovanja organizacije za Izboljšanje pOožaja hišnih posestnikov. Organizacija je, kakor je poročal, preprečila podaljšanje zaščite najemnikov za 5 let in dosegla, da se v kratkem sploh ukine(?). Dalje ustanovi v kratkem lasten zavarovalni zavod in lastno banko, ki bo dajala kredit svojim članom in tudi drugim osebam v svrho gradnje novih hiš. Ob koncu svojega govort je pozval hišne posestnike, da se vsi združijo v svoji organizaciji. ki bo le tako lahko izvedla svoje načrte in dosegla izpolnitev svojih *aktsv.
Ljubljančana gg. Frelich in Stare sta govorila o nekorektnem in neenotnem postopanju stanovanjskih uradov ter o zahtevi po takojšnji ukinitvi zaščite stanovanjskih najemnikov. Govornikom se je ob koncu zahvalil za poset in izvajanja društveni predsednik g. GlaseT ter zborovanje zaključil.
— Delovanje Ljudske univerze. V pondeljek zvečer je predaval ob skoro popolnoma polni dvorani Ljudske univerze pesnik Janko Glaser o romantiki z ozirom na umetniško in znanstveno delovanje. Njegovo predavanje je bilo zelo temeljito in podano tako mojstrsko pregledno, kakor mialokate-ro drugo dosedanjih. Prihodnji pondeljek bo predaval urednik g. Golob o sodobnem pacifističnem gibanju. Ljudska univerza sc letos pridno udejstvuje in vrši veliko prosvetno misijo v sicer precej desorijentiTanem in zanemarjenem Mariboru.
— Občni zbor kovinarske zadruge. V soboto, 24. t m. ob 6. uri zvečer se bo vršil v restavraciji »Halb\viedl« letni občni zbor tukajšnje kovinarske obrtne zadruge. *
Mestno dravsko kopališče je bilo otvorjeno te dni.
Smrtna kosa. V torek 20. t m. je umrl tukajšnji hišni posestnik upokojeni strojni mojster AJbert Sobotka, star 68 let. V sredo 21. t. m. pa je umrl Franc Lesjak, trgovski potnik v Mariboru.
Ukradena konjska oprema. Približno 25-leten mož je minuli ponedeljek v Orehovi vasi pri Mariboru ponujal konjsko opremo na prodaj. Ko je zagledal prihajajočega orožnika, je pustil opremo in pobegnil. Ker se domneva, da je oprema ukradena, se išče njen lastnik.
Predrzna Nemka. Policija je Izgnala neko v Mariboru živečo Nemko, pristojno v Budjejevice, ker se je o naši vojski ponovno izražala žaljivo In poniževalno.
Narodno gledališče. V četrtek 22. t. m. »Kamela skozi uho Šivanke«. Red D.
Celi«.
— Seznam porotnikov za drugo porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Celju dne 1. junija. 1924. — Glavni porotniki:	Vekoslav	Finžgar,	gl. zal. tobaka,
Celje; Alojz Cvahte, pos. in župan. Ličen-ca; Franc Drobnič, trgovec, Laško; Alojz Frece, trgovec, Celje; Franc Jug, trgovec, Celje; Jožef Zagradišnik, posestnik. Slatina; Vladimir Brezovnik, trgovec, Vojnik trg; Fran Kolenc, veleposestnik, Juvanje; Martin Zdolšek, veleposestnik, Okrog, Albin Pečar, trgovec, Imeno:	Al. Simončič,
kmet, Rečica; Jakob Pajk. elektriker. Celje; Josip Osolin, trgovec. Laško: Josip Ješovnik, posestnik, Stari trg; Leopold Bruder-mann, pos. in trg., Konjice; Ivan Zupan., posestnik, Ločica; Maks Zabukovšek, krojaški mojster, Celje; Franc Stropnik, pos. in gostilničar, Družmirje; Anton Pernat, gostil. in trg;, Meža; Viktor Pilip, pos. pos. In trg, Žalec: Peter Troger, posestnik in župan, Mozirje; Franc Schauer, grajščak, Brode - Krnsko; Franc Strgar, kmet. Slo-gonsko - Kapele; Jožef Jug, pos., Žalec; Jožef Čebular, pos. Grobelno; Tomaž Blanc, pos., Lisce; Fr. Roblek, velepos., Žalec; Viktor Belič, trgovec, Celje; Alojz Logar, pos., mes. in gostil.. Sv. Lenart; Franc Goričan, posestnik in mizar, Žalec; Iv. Ban, kmet, Gorjana; Ivan Gruber, trgovec. Družmirje; Vfnko Kveder, velepos., Žalec; Anton Plaskan, pos. Rakovlje: Ferdo Kac. velepos., Šmartno:	Ferdo Pnstek, trgovec,
Šmarje. — Dopolnilni porotniki:	Jožef
Travnar, pos. Arjavas; Franc Sodin, tov., gost. in pos., Bukovžlak; Boris Batič, trgo-. vec, Celje; Ernest Marinc, pos. in lesni trgovec, Celje; Jakob Lopan, pek. mojster, Celje, Anton Robek, gostilničar, Celje; Jernej Golčar. sedlar, Celje; Anton Hofbauer, trg., Celje; Karol Rezar, posestnik, Kresnike. — Porotno zasedanje v Celju bo trajalo krog 20 dni, ker pride na vrsto več obsežnih In zanimivih slučajev.
— Javna tombola podpornega društva za revne otroke v Gaberju, katera je bila vsled Škrlatice preložena, se vrši v nedeljo, ( dne 25. maja na dvorišču kina Gaberje ob
2.	uri popoldne. Dobitki tombole so lepi, med njimi je tudi 'moško kolo in šivalni stroj In so isti razstavljeni v Pellejevl izložbi na kralja Petra cesti.
— S kopanjem v Savinji so v minulih vročih dneh nekateri že pričeli.
— Naš mestni vrt je zadobll zopet lepo spomladansko obleko. Po trudu in prizadevanju našega marljivega Olepševalnega društva, se je po jesenski povodnji hudo opustošenega posrečilo zopet spraviti v prejšnje stanje. Tudi je velik sneg v zimi izruval in poškodoval mnogo drevja. Vse te poškodbe so odpravljene, gredice zasajene s cvetlicami, tako da nudi v prostih urah človeku uteho In razvedrilo.
— Tri leta je poteklo 19. t. m., odkar je bil v Celju Izvoljen prvi slovenski župan.
— VVestenova tovarna, v kateri se izdeluje emajlirana posoda, se spremeni v delniško družbo A. VVesten, d. d. v Celju. Ustanovni občni zbor družbe se vrši 25. maja.
Ptuj.
— Novi naročniki »Narodnega Dnevnika« dobe dosedaj izšle številke z romanom »Tarzanom« v kavarni Balkan v Ptuju.
— Nočno lekarniško službo ima od 21. t. m. naprej lekarna »Pri sv. Antonu i.
— Muzejsko društvo v Ptuju priredi dne 23. t. m. v tukajšnjem gledališču znanstveno predavanje s skioptičnimi slikami. Predava g. dr. Izidor Cankar univ. prof. iz Ljubljane.
— Ferljalnl Savez v Ptuju je priredil dne 18. t. m. cvetlični dan, ki je prav dobro uspel.
— Tatvine. Dne 16. t. m. je bilo monterju Leonu Mantijeru v hotelu »Bauer« v Ormožu ukradeno skoraj novo koo »Steyer«. Občinstvo se opozarja pred nakupom.
Sokolstvo.
Razstava na Taboru. Sokol I. bo ob dneh proslave na Taboru na binkoštno nedeljo in ponedeljek priredil tudi razstavo. Razpoloženi bodo načrti Doma Sokola I. in slike posameznih faz zidave, da si do vsakdo lahko ogledal gradbeno zgodovino doma. Vrhutega bodo razstavljeni tudi načrti in slike drugih Sokolskih domov po Sloveniji, ki so že zgrajeni ali pa se šele pripravljajo. Razstava bo zanimiva in poučna. Zalo naj si jo vsakdo ogleda!
Ljubljanski Sokol priredi svojo letošnjo javno telovadbo na praznik Vnebohoda, due 29. maja na svojem letnem telovadišču pod Tivolijem.	/
Zahtevajte po vseh lokalih v,Nar. Dnevnik”!
Gospodarstvo.
PONOVNA REVIZIJA KREDITOV NARODNE BANKE.
Beograjsko »Vreme« je priobčilo članek o reviziji kreditov Narodne banke, ki ga radi važnosti za naše gospodarske kroge priobčujemo tudi mi.
Upravni svet Narodne banke ima od pondeljka dalje vsak dan svoje seie. Ker Narodna banka sedaj ne more dovoljevati novih kreditov, je bila potrebna ponovna revizija že dovoljenih kreditov. Ta revizija je bila potrebna že zato, da se ugotoVi položaj institucij in oseb, ki uživajo kredite. Upravni svet je sklenil omejiti kredite, ki jih bo spoznal za prevelike, da bi tnoeel na ta način ugoditi upravičenim prošnjam za posojila. Zato ni upanja, da bi se prejšnji krediti povečali; tako povišanje je bilo soglasno odklonjeno. .Upravni svet utemeliuie ta svoj enoglasni sklep s činjenico. da ie vloženih mnogo popolnoma upravičenih prošenj za kredit, ki jim do sedaj iz raznih vzrokov ni bilo mogoče ugoditi. Uprava bo določila za likvidacijo reduciranih kreditov dovolj dolgo dobo. da se bo mogla Izvesti likvidacija brez škode za dolžnike. Enak rok se dovoli tudi onim dosedanjim dolžnikom, ki se jim krediti popolnoma odtegnejo. Revizija kreditov za Beograd je že pričela in se vrši zelo strogo: pri tem so bili reducirani skoro vsi krediti. Revizija kreditov za di-strikte.NiS. Skoplje, Bitoli in Šamac se še ni vršila. Največje redukcije znašaio pri tej sedanji kreditni reviziji 30 odstotkov dovoljenih kreditiranih vsot. Revizija kreditov za Zagreb se bo vršila ob sodelovanju ravnatelja zagrebške podružnice Narodne banke In tamkajšnjih upravnih svetnikov. Za sedaj je še težko reči, kako velike vsote bodo postale v Narodni banki razpoložljive radi te restrlnkcije kreditov.
Tržna poročila.
v Mariboru. 1 kg govejega mesa I. Din 25-27, II. 22-24. III. 19-21, teletina I. 26—30, II. 21—24, III. 24. prašičje meso 22.50—35, salo 32.50—35. črevna mast
20, slanina sveža 30, slanina papricirana 40, slanina prekajena 38-40, prekajeno meso 40—46, šunka 50—55, kozliči komad 50— 150, konjsko meso I. 14—17, II. 10—15; kože konjske kom. 150—225, goveje 15—20, telečje kože kg 30—32.50, gornje usnie kg 120 —140, podplati 80—120:	piščanci	majhni
kom. 30, piščanci večji kom. 35. kokoši 60 —65, race kom. 40, gosi kom. 110, purani kom. 120; mleko 1 3—4, surovo maslo kg 44—50, maslo kuhano kg 50—55, iaica kom. 1.25—1.50. vino novo 1 12—15. vino staro 11—14, suhe slive kg 8—12.50, sladkor v prahu kg 22 v kristalu kg 19. v kockah kg
21, riž kg 6.50—12. pšenica kg 3.50. rž kg 3.50, ječmen kg 3. oves 2.75, koruza kg 3, fižol 5—7, pšenična moka št. »0«,6. »1« kg 5.75, št. »5« 5, št. 6« 4.50, št »7« 4. koruzna moka 3.75, ajdova moka št. »1« 8. št. »2« 7; sladko seno q 90—125, ovsena slama q 52.50 —75, solata glavnata kom. 1—3. krompir zgodnji kg 16, zelje Ws1q kg 2.50, repa kisla kg 2.
Novi Sad, 20. maja. Pšenica 310—
312.5, koruza 232.5—237.5, moka »0« 475, »6« 330—345, »7« 392.5—300 Din. Tendenca nestalna. Premet 113 vagonov, od tega 81 vagonov koruze.
•Budimpešta, 19. maja. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 342—360. rž 320—330, ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 325—345, oves 335—345, koruza 270—275, otrobi 237.5—242.5.
X Carinjenje poštnih paketov Iz Avstrije. Generalna direkcija carin v Beogradu je izdala naredbo Č. br. 17.567 sledeče vsebine: Poštne pošiljke, na katerih spremnicah je nalepljen listič:	»Sendung
mit Begleitschein« se carinijo po minimalni tarifi, ako se iz priloženih poštnih deklaracij ugotovi, da je blago iz dežele, s katero je sklenjen tozadevni dogovor.
Borzna poročila.
Beograd, 21. maja. Devize: Du* naj 0.1147—0.1148, Bukarešta 39—^40, Italija ček 359.50—360. London 354—354.50, New York 80.90—81.05, Pariz 453—455, Praga
239.75—240, Švica 1437—1437.50.
Zagreb, 21. maja. Devize: Dunaj
0.113640—0.215640, Budimpešta 0.085—0.105, Bukarešta 0—39.50, Italija izplačilo 358.70 —361.70, London izplačilo 352.30—355.30, London ček 352.25—355.25, New York ček 80.30—81.30, Pariz 447.50—452.50. Praga
238.50—241.50, Praga ček 238—241, Švica
1433.50—1443.50, ček 1432.50—1442.50. Valute: Dolarji 79.50—80.50, avstr, krone 0.1145—0, češkoslovaške krone 236—239, francoski franki 436—441, madžarske krone 0—0.12, romunski leji 0—42, italijanske lire 0—356.
Trst, 21. maja. Devize:	Zagreb
27.75—28, francoski franki 124—125. London 98.25—98.45, New York 22.45—22.60, Švica 397—399, Praga 66.50—67, Dunaj 0.0315—0.0325. Valute: Avstrijske krono 0.0315—0.0325, dinarji 27.75—28, dolarji 22.45—22.55, funtšterlingi 98.15—98.40.
Curlh, 21. maja. Beograd 6.975, Ne1^ vork 5fifc50. London 24.63, Pariz 30.40, Milan 25.(j|f Praga 16.70, Budimpešta 0.0067, Bukarešta 2.75. Sofija 4.10, Dunai (L00795.
Berlin. 21. maja. Beograd 5.23, Dunaj 5.98, Milan 18.80, Praga 12.56, Pariz 22.94, London 18.355. New Vork 4.19. Curlh 74.51.
Praga, 21. maja. Beograd 42.675, Dunaj 4.8075, Beriln 8.06, Rim 153.75. avstrijske krone 4.78, italijanske lire 153, Budimpešta 3.75. Pariz 188.25, London 148.30, New York 33.95, 'Curih 603.50.
Dunaj, 21. maja. Devize. Beograd 872—876, Berlin 16.60—16.90. Budimpešta 0.78—0.84, Bukarešta 343—345, London 309.500—310.500, Milan 3139—3151. Nev/ York 70.935-71.185, Pariz 3872—3888. Praga 2105—2115, Sofija 508—512. Curih 12.565— 12..615. Valute. Dinarji 867—873. dolarli 70.460—70.860, bolgarski levi 494—502. nemške marke 16.10—16.50, angleški funti 307.700 —309.300. francoski franki 3845—3875, italijanske lire 3150—3170, romunski leji 338— 342, švicarski franki 12.460—12.540. češkoslovaške krone 2092—2108, madžarske krone 0.75—0.81.
Šah.
LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI TURNIR. .
V 9. kolu so zmagali: Ciril Vidmar proti Jos. Vidmarju, Valentinčič proti Vladimi-roviču, dr. Veber proti Bezrukovu, Stupan proti Zadneku (ker je bil slednji, kakor znano, kontumaciran), Plevelj proti Sili, dr. Čadež proti Rodžtu. Partije Kragelj-Iskra, Mrzlikar-Furlani ter Jerošov-Zupanc so bile prekinjene in preložene.
V 10. kolu so bile odigrane sledeče partije: Zadnek izgubi vsled kontumaca proti Valentinčiču, dr. Čadež proti Stupanu (vsled odsotnosti), Vladimirovič proti dr. Vebru, Iskra proti Mrzlikarju. Dobili pa so Sila proti Rodfitu (vsled kontumaca). Furlani proti Plevelju, a Jerošov proti Kraglju. Partiji Ciril Vidmar-Bezrukov ter Jos. Vi-dmar-inž. Zupanc prekinjeni ln preloženi.
V nadaljevanju prekinjene partije Iskra-inž. Zupanc zmaga Iskra.
Stanje po 10. kolu: Stupan 9; Valentinčič 8K; Furlani 8 (2): Jerošov 6 (2); Josip Vidmar, Ciril Vidmar. Mrzllkar po 6 (l); Iskra 5 (1): Sila 5; Plevelj 4K (1); dr. Veber 4; dr. Čadež 3% (1); inž. Zupanc 3 (l); Vladimirovič 2%\ Bezrukov 2 (l); Kragelj 2: Zadnek 1; Rodč 0 točk.
KONEC HOLLYWOODA?
Robert Florey poroča o svojih vtisih v kalifornijski filmski metropoli. Florev je znan strokovnjak na polju tehnike filmskega sveta in radi tega podajamo nekaj njegovih misli.
Po bolj ali mani naravnem zimskem spanju Hollywooda, mesto je za časa mrtve sezone grdo in na noben način ni mogoče
razumeti, zakaj izginejo vse veličine platna, se poraja novo življenje. Toda dozdeva se, da ne več v prejšnjem obsegu. V Holly-woodu Je morala nastati neka sprememba.
Prvo vzpodbudo je dala navidezno znana družba Goldwyn, ki se ie začetkom 1923 združila z newyorško »Cosmolitans Pro-ductions«. Kmalu zatem pa je zapustil družbo ustanovitelj »Goldwyn studios«. Samuel Goldwyn in začel nekje drugje na lastno pest. Novi lastniki pa so medli bujno življenje, ki Je stalo težke milijone. Sčasoma pa je bila dolarska blagajna prazna in filmske veličine so odjadrale v razne smeri. Ostala sta samo dva režiserja: Erik von Stroheim, ki se je pečal z nekim zelo dolgim filmom nekje na severu in Karl Brabin, ki je odpotoval radi svojega Ben Hurja v Italijo. Velikanske delavnice pa se le tupa-tam uporabljajo od nekaterih družb; pretežno večino časa pa so stale in so še danes prazne.
Medtem se pripravljajo nadaljni dogodki dalekosežnega pomena. Rex Ingram ie odšel v Afriko, in mladi Jacckie Coogan ni hotel po »Boy af Flanders« več nastopiti. Odpotoval je na »počitnice« v Newyork, in tako so ostale »metro« — hiše prazne, isto se je zgodilo s tretjo veliko družbo Louis B. Mayer, katere glavna režiserja Stahl ln Barker sta bila angažirana drugje. Tedaj pa se je pripetilo, da so se vse 3 družbe, ki so doživele katastrofo, združile. Predsednik nove družbe, z osnovno glavnico 65 milijonov dolarjev, je Marcus Loew. Na ta način je zadobiia večina ameriških kinematogra-. fov, med njimi največji kino sveta Capitol Theater. enotno vodstvo. Vse steklene hiše v HolIywoodu bodo porušene ali pa uporabljene v druge svrhe. Centrala novega filmskega trusta bo v Culver City.
Javljamo vsem prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
dr. Janez Vavpotič
višji okrajni zdravnik v Novem mestu, odlikovan z redom sv. Save IV. reda
v sredo dne 21. maja ob poldrugi uri popoldne po več kot polletni težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 78. letu svoje starosti izdihnil svojo zlato in plemenito dušo.
Zemeljske ostanke blagopokojnikove položimo k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na novomeškem pokopališču v petek dne 23. maja ob pol 4. uri popoldne. Prosimo za blag spomin.
NOVO MESTO - LJUBLJANA — RADOVLJICA.
ŽaluJoCI otroci In sorodniki.
Bre2 posebnega obvestila.
►	m*'****-**.**-****.'*.	^	<*.	•<
izpred sodišča.
ŽUPAN DR. PERIC CONTRA »SLOV.
NAROD.«
»Slovenski Narodi od 19. aprila 1924. očita dr. Periču, da pošilja uradnike mestnega magistrata, specijelno Sedeja, na strankarsko agitacijo v Trbovlje. Dr. Perič je tožil in odgovorni urednik g. Valentin Kopitar se danes radi tega zagovarja pred okr.^sodiščem.
Gospod V. Kopitar izjavlja, da inkriminiranega članka ni čital pred objavo. Sicer pa ponudi dokaz resnice in predlaga, da se pribavijo akti, ki se tičejo Sedeja, ki je bil kakor znano, pred kratkim radi protidr-žavnega hujskanja aretiran in vtaknjen v zapor, ter, da se obravnava v to svrho preloži.
Tožiteljev zastopnik izjavi, da se sicer, dasi se »Narodov« odgovorni urednik sklicuje na Sedejevo protidržavno hujskanje in aretacijo, torej na fakta, ki so se zgodila po 19. aprilu t 1. in torej ne morejo priti v poštev, kljub temu ne protivi temu predlogu, ker želi, da se stvar, ki se je dr. Periču očitala opetovano in to celo po vloženi tožbi, vendar enkrat pred forom sodišča in javnosti pojasni.
Sodnik objavi sklep, da se obravnava v svrho pribave zadevnega spisa preloži na nedoločen čas.
DVA BANKOVCA PO STO DINARJEV NAŠLA
ter jih je hotela pridržati. S. A. in njena sestra sta našli ria Tržaški cesti dva bankovca po 100 dinarjev. S. A. ju je pobrala in sklenili sta jih obdržati.
Pa nista imeli sreče. Majhen dečko je videl, kako je pobrala S- A. bankovca, ter je to povedal mizarju Stankotu Marinčiču, ki je denar par minut preje izgubil ter ga baš iskal. — Marinčič teče za ženskama, ki pa tajita. Poklicani stražnik ju žene na policijsko stražnico. Tudi tam tajita. Pri osebni preiskavi pa so denar našli.
Radi tega je bila danes S. A. obsojena po § 461 k. z. na 24 ur zapora. Kazen je izpadla radi mladosti in dosedanji neoporečnosti obdolženke tako milo. Kljub temu, da je bila kazen tako mila, prosi obdolžen-ka, da bi jo sodnik obsodil raje na denarno globo, kar seveda ne gre.
Obdolženkine sestre ni bilo k obravnavi, ker je v otroški postelji.
ZARADI RAZTRGANIH DINARJEV
je prišel v konflikt s službujočim železniškim uradnikom rudar Ludovik Pajk v Trbovljah. Vsled tega se je seznanil danes s paragrafom 104 s. k. z. ,— Več drugih kazenskih paragrafov že pozna, ker je kakih desetkrat predkaznovan. —• Hotel je namreč plačati vozni listek z raztrganimi dinarji, ker pa je blagajnik sprejem slabega denarja odklonil, ga je obdolženec nahrulil z besedami, ki jih ni mogoče reproducirati
Zagovarja se s pijanostjo ter dokaže, da je bil radi te piianosti od okr. glavarstva obsojen na dvajset dinarjev globe.
Ker pa se mu ne posreči dokazati, da je bil tako pijan, kakor predpisuje zakon — namreč do polne nezavednosti. — ga sodni dvor obsodi na en dan zapora, poostrenega s postom. Kazen je bila tako mila, ker je sodišče upoštevalo, da ima pet nepreskrbljenih otrok.
UČITELJICO RAZŽALILA.
Marija Hafner, bajtarjeva žena, se je sporekla z učiteljico, ker jo je ta stavila na odgovor, zakaj je nekega dne svojo šoloobvezno hčerko brez pravega vzroka pridržala doma. Med prerekanjem je razžalila razburljiva bajtarjeva žena učiteljico z besedo »lažnjivka«. — Ker je bila učiteljica takrat v službi^ je storila obtoženka s tem pregrešek po § 104 s. k. z. in se obsodi na 100 dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti pa na dva dni zapora.
ZA ZENSKO SE JE BALA.
Pri Vrankarjevih v Sidolu pri Kamniku se je vršila zoper sina zaradi prepovedane posesti orožja hišna preiskava. — Ko so hoteli orožniki preiskovati tudi v shrambi, kjer se nahaja prekajeno meso, jih je nahrulila posestnica Marija Vrankar z besedami: »Kaj boste pri nas iskali? 1 Smo mogoče kaj ukradli? — Tja notri ni treba hoditi, tam je meso. Mogoče ste lačni, pa nimate mesa v predpustu.«
Te besede bodo stale Vrankarjevo sto dinarjev, ki ji jih je danes prisodil sodni dvor. V slučaju neiztirljivosti bo p« dva dni »sedela«.
ŽENSKA VEC VIDELA KAKOR OROŽNIKI.
Dva pijana delavca sta prišla v gostilno in hotela piti na up. Ker jima natakarica ni hotela ničesar kreditirati, sta začela siliti v »uradniško« sobo, grozeč, da bodeta »vse razbila«. Ker sta bila le preveč nadležna in nasilna, je gostilničarka poslala po orožnike. Orožniki so izgrednika aretirali in uklenili. Pri tem uradnem poslu se je obnašal eden izmed pijancev tako nasilno, da je sledila ovadba. Ovadba je bila naperjena sa-
mo zoper enega, in ta je bil nedavno zaradi svoje nasilnosti po § 93 s. k. z. obsojen na šest tednov zapora. Ker je pa pri obravnavi neka ženska priča trdila, da je tudi drugi dečko silil v orožnika, suval proti njemu in se ga hote! dejansko lotiti, je uvedlo državno pravdništvo naknadno tudi proti temu kazensko postopanje. — Kot priča zaslišan orožnik, ki je bil po izpovedbi ženske pri tem prizadet, pa izjavi pri da-nanšnji obravnavi, da obtoženec ni silil v njega, ni suval proti njemu in se ga ni hotel dejansko lotiti. Hotel je samo pobegniti, kar je pa orožnik preprečil s tem, da je »vzel puško gotovo«, kakor se izrazu
Državni pravdnik kljub temu »vzdržuje obtožbo z ozirom na pričevanje ženske«, sodni dvor pa obtoženca oprosti.
ŽALOSTNE DRUŽINSKE RAZMERE.
Pri Matičičevih v Ivanjem Selu so naj-ogabnejše rodbinske scene na dnevnem re-au. Med »starima« dvema na eni in »mladima« doma na drugi strani vlada tako besno sovraštvo, da se ni čuditi, ako je označilo pristojno županstvo na Rakeku v »spričevalu o glasu« vse člane te družine kot abnormalne. Koga zadene glavna krivda, se ne da ugotoviti. Županstvo pravi, da je »mladi« pijanec, sicer so pa vsi enaki.
Posledica večnih medsebojnih prepirov, pretepov in kazenskih ovadb je. da sedita danes oče in sin skupaj na zatožni klopi.
Sinu se očita, da je 1. dne 17. februarja t 1. starišem s sekiro grozil, češ, da jih bo ubil, 2. 4. marca t. 1. svojega lastnega očeta udaril po desni roki, ter ga tako poškodoval, da je trajala poškodba najmanj 30 dni, 3. 2. marca t. L vrgel svojo mater na tla, ki bi se bila pri tem lahko poško-
dovala, 4. vrgel svojega mladoletnega tw čaka v omaro in 5. hudobno poškodoval m škafe in dežnik, oboje last starišev.
Oče pa je obdolžen 1. da je raz/aljj sodišče v Cerknici s tem, da se je izrazu »da z lumpom (njegovim sinom) drzi« m ** da je 4. marca t. 1. svojega sina lahko telesno poškodoval s tem, da ga je udari kolom in lopato po glavi.	.
Kot priči nastopata »stara« m »mlaaa — Zaman pouči sodnik ženski, da se laturo poslužita »postavne dobrote, ter se odpo -sta pričevanju« s čemur bi bila zadeva ko čana, ter obtoženca oproščena.
Hrupni nastopi se vrste drug za aru gim, spremlja pa jih jok nekaj mesecev starega najmlajšega člana Matičičeve rodom , ki ga tolažita mladi oče in mati s tem. o* ga nosita po sodni dvorani pred zeleno mizo gori in doli.	. , .
Sodba: Martin Matičič, užitkar je kri pregreška po § 104 s. k. z. (ker je raz*\ Cerkniškega sodnika) ter prestopka »an» telesne poškodbe po § 411 k. z., Janez M- * tičič, posestnik pa prestopkov po §5 411. • z. in 468 k. z. Oprosti se pa zadnji od obtožbe glede vseh drugih deliktov. — Kazen-Vsak tri tedne zapora, poostrenega s posu.
Tako je stvar za enkrat končana. Vsak poslušalec pa je u ver jen, da samo za en£r“ ’ iz avditorija so se čuli klici: »Vsi se nosi še pobili, gotovo vas vidimo še pred po* roto«.
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika« Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija0*'
18
!\3
Naenkrat pa je spreletela neka misel zlobne male možgane človeške opice. S strašnim rjovenjem je skočil v sredo zbranih opic.
Grizoč in bijoč s svojimi orjaškimi rokami, je pobil par od njih, predno so mogli kakor ostali, zbežati na drevesa.
V svoji divji besnosti se je penil in rjovel, zraven se pa oziral po onemu, ki ga je najbolj sovražil; kmalu ga je ugledal na bližnji veji.
Pridi sem, Tarzan, veliki junak! mu je klical Keršak. Pridi, da boš občutil zobe močnejšega od sebe. Kaj beže veliki borci, če se jim bliža nevarnost? Potem je zagnal Keršak svoje izzivajoče tulenje.
Mirno se je spustil Tarzan na tla.
Brez diha je gledalo pleme z višine, kako je Keršak napadel razmeroma slabotnega nasprotnika.
Keršak je bil skoro sedem čevljev visok. Njegova orjaška pleča so imela mogočne mišice. Njegov kratki tilnik je bil ena sama masa železnih kit.
Tarzan, ga je pričakoval. Bil je sam velika, mišičasta žival, toda komaj šest čevljev visok se vendar skoro ni mogel meriti z orjaško opico.
Precej daleč stran od njega je ležal njegov Jek in puščice, kamor jih je položil, ko je razkazoval tovarišem Saborino kožo. Postavil se je torej Keršaku v bran le s svojim lovskim nožem in nad-kriljujočim ga razumom.
Ko se mu je sovražnik rjoveč približal, je potegnil lord Greystoke nož iz nožnice in z istim iz-
zivajočim tulenjem, kakor ga je zagnal Keršak, je planil pošasti nasproti. Bil je preveč pameten, da bi se pustil zgrabiti od dolgih, kosmatih rok svojega sovražnika in baš ko sta skoro trčila drug ob' drugega, je zgrabil Tarzan opico za zapestje, skočil malo v stran in ji porinil do ročaja ilož v srce.
Predno pa je izdrl klino, mu je opica z nenadno kretnjo zbila pest z orožja.
Keršak je s plosko roko nameril proti Tarzanovi glavi tako strašen udarec, da bi ga gotovo zdrobil, če bi šapa zadela svoj cilj.
Toda Tarzan je bil gibčen in ko se je ognil udarcu, je s pestjo silovito treščil Keršaka v trebuh.
Opica je omahnila in s smrtno rano bi se gotovo zgrudila, če bi z orjaškim naporom ne zbrala vseh svojih moči; oprostila je roko Tarzanovega prijema in zagrabila svojega vztrajnega nasprotnika.
Ko ga je pritegnila k sebi, mu je poskušala pregrizniti vrat, toda predno so se strašni zobje zasadili v gladko, rjavo kožo, jo je mladi lord Greystoke z železnimi prsti prijel za grlo.
Tako sta se borila in poskušala uspeti vsak s svojim načinom; Keršak je hotel uničiti nasprotnika z zobmi, Tarzan pa bi mu rad stisnil zračne cevi.
Polagoma so nadvladale večje opičje sile in zobje divje živali so bile komaj še par prstov oddaljene od Tarzanovega grla, ko se je tažko telo naenkrat streslo in kakor pokošeno telebnilo na tla.
Keršak je bil mrtev!
Tarzan je potegnil iz trupla nož, s katerim je že tolikrat premagal orjaške sovražnike; potem je stopil na tilnik premaganega nasprotnika in zopet je zadonel po gozdu divji krik zmagovalca.
Tako je postal mladi lord Greystoke kralj
opic.
Človeški razum.
Le eden od Tarzanovega plemena ni priznaval njegove autoritete, in sicer Tarkop, Tublatov sin, ki se je pa vendarle bal ostrega noža in smrtnih puščic svojega novega gospodarja in se je zadovoljil, da je z malimi nepokorščinami dajal duška svoji mržnji. Toda Tarzan je vedel, da preži le na priložnost, kako bi mu z zvijačo iztrgal kraljevsko čast. Zaradi tega je bil vselej pripravljen na vsa presenečenja.
Več mesecev je potekalo življenje male črede po starih navadah, s to razliko, da ji je Tarzan zaradi svoje višje inteligence in svoje lovske spretnosti našel več hrane, kakor so jo pa sploh kdaj imele. Večina opic je bila torej z novim gospodarjem zelo zadovoljna.
Tarzan jih je vodil ponoči na polje črncev in po njegovih' odredbah so požrle le to, kar jim je' pripadalo; Manupa in druge opice se pa niso s tem zadovoljile in so opustošile tudi to, česar niso mogle snesti.
Tako so črnci, dasi jezni zaradi večne kraje na svojih poljih, obdelovali polja še naprej, česar bi gotovo ne storili, če bi Tarzan dovolil svojemu narodu svojevoljno pustošiti nasade.
V tem času je Tarzan obiskoval vas ponoči, da je obnavljal svojo zalogo puščic. Kmalu je opazil, da so zmirom stala jedila pod drevesom in odslej je pojedel vse, kar so črnci tja postavili.
Ko so ti videli, da je jed čez noč izginila, se jih je lotil velik strah, ker je končno stvar vendarle čisto drugačna, če postaviš jedi pod drevo, da potolažiš boga ali hudiča, kakor pa, če ta duh res pride v vas in jih poje.
Ta nezaslišan pojav je vzbudil v njihovih praznovernih glavah razne nejasne bojazni.
Toda to še ni bilo vse. Redno izginjanje puščic in od nevidne roke povzročene komedije so jih
MALI OGLASI
M
»5
Cena oglasom do 20 i>tsed Din 5-—; vsaka — nadatlna beseda 25 para z davSčino vred. ||
Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I
BlPro damlU
Sil
*/, Eraendolc, Groyer, _ Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bo-horiSeva uL 28, Ljubljana.
iŠil
ta jedilno sobo, moderno in solidno izdelano, kakor tudi draga stanovanjska oprema se proda za nizlto cono. Avgust Černe, Zg. Šlika 122.	'
..Tarzan"
f. in 11 del v nemškem prevodu se dobi za nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
Siti jedilno orni
za 0 oseb se poceni proda. — Nas'.ov pove uprava »Narodnega Dnevnika«.
„Das lustlae Oespenster* buch”, kakor tudi razna Strindbergova dela proda za nizko C»no Zvezna knjigarna, Ljub Liana,. Marijin trg 8.
dobro ohranjeno, se proda. Ponudbe pod „Dobro ohranjeno" na upravo lista.
Sii la. napisi
od 5 kg naprej razpošilja v vsaki množini k Din 28’— kg franko omot. Mišo Vujič, Daruvar.
Kina žaga
(Zirkular) z medenimi ležišči, malo rabljena se po nizki ceni proda. Ogleda se lahko vsak dan pri Josip Ban, trgovec, Sv. Pavel, Sav. dolina.
Sluibe
želi mesta h kakemu priletnemu vdovcu ali samskemu gospodu kot gospodinja, kjer bi opravljala vsa hišna dela. Je tudi dobra kuhaiica in varčna gospodinja. Nastop takoj ali s 1. junijem. Ponudbe pod „Dobra gospodinja" na upravo lista.
vsestransko naobražen želi pre-meniti mesto najra]0 na deželo, gre tudi kot pomočnik. CenJ. ponudbe pod „Marljiv“ na upia-vo lista.
Qtre paoiie
* prvovistnimi uspehi gospod. Hodi tudi na dom. Honorar od uro 0 Din. Ponudbe pod „Pouk na upravo „Nar. Dnevnika".
samski, se išče za žago veneti-janko’ — vešč mora biti brusiti žage Nastop tako). Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demlčki trg.	__________
Potnika
ali zastopnika z dobro provizijo Iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 35.
Dopisi)
i iatait
27 let slarr živčno^ bolan z nekaj premoženjem želi znanja z značajno deklico ali vdovo v svrho poznejše ženitve. Ponudbe pod šifro „Ferdo“ na upravo lista.
hči posestnika, z večjim premoženjem bi so rada poročila z mladeničem, ki ima večje posestvo, najraje kam na Gcjrenj-sko. Ponudbe na upravo Usta pod šifro „Tihl dom'1.
um
mlad, naobražen in v zelo dobri poziciji želi znanja s simpatično znača|no gospodično do 24 leta s primerno Izobrazbo iz boljše rodbine. Neanonimni dopisi sliko pod „Realen“ na upravo Nar. Dnevnika.
gospodično ali vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam lastno pohištvo In denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. lista.
Ramo
Mo ii nam
gojil za prihodnje leto sen-e i buč, kumar in čebulčka? Obvezujemo se prevzeti vsako množino pridelanega semena Nadaljna pojasnila in potrebno seme na razpolago. Semenska trgovina Sever & komp Ljubljana, Wolfova ul. 12.
fnai
primeren prostor za kiojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, obtoječe iz velike delavnice in lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni točki. Ponudbe na upravo lista.
Pod ugodnimi pogoji lahko prebijete počitnice na solnčnem posestvu Gorenjske. Izleti na vse strani izredno lepi. Ponudbe na upravo lista. _______________
Mali oglasi imajo uspeh.
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
StoewBP-Record
Vrhunec finomehanikeI Zastopstvo:
Lud. Baraga,
Ljubljana, šelenbursova ul. 6/1.
tako vznemirile, da jim je življenje v vasi P1^ - ' presedati. Mbonga in njegovi poveljniki so se * posvetovali, da bi zapustili vas in globlje v dŽunS poiskali kraj za novo naselbino.
Črni vojščaki so prodirali odslej na svojih lo'™! daleč proti jugu v notranjščino gozda, da bi kak pripraven prostor za bivališče.
Sli!
eponge, frotir, surova svila, perilno blago i.td.
Izbira največja.
A. & i. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg Stev.^
netočnih in dra#
Ne kupujte voznih redovi
Prihodnji mesec
Izide po vsej Sloveniji naj-holf razširjen In priljubljen
Vozni red
«
vseh železniških, poštnih avtomobllnlh prog v SloveH*# s kurzno karto. Sestavljen po najnovejših podatkih
Cena
samo
^ Din.
Preprodajalci popust kot pri zadnji I®1
Naročila sprejema
Zvezna tiskarna in knjigah*
LJUBLJANA Wolfova ulica &
Hišne
potrebščine
emajlirano težko posodo znamke^ „Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvode, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki
A. Vicel,
Maribor, Slavni trs it. 5
■B
Dr. Ftancč Veber
kot 9. zvezek „Splo5ne knjižnice11 se širšim krogom inteligence najtopleje priporoča.
Cena broi Din 24 —
Din vez. SO*—.
Kriminalne romanj
Green. . . Gaboriau . Gaboriau. Orel . . .
Za milijoni .... 260 str.,broš. Din 12'—, vez. Dinl^' Akt St. 113 ... . 239 str.	,	,	22 —	.	„	28'^
Zločin v Orcivalu, 246 str.	„	»	25'—	.	,	30	‘
Pasti in zanke.........................  »	7*50
priporoča
Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trs š*.3<
Kože divjačine
lisice, kune, dihurje, vidre, zajce 1.1. «*■
kupujem neposredno z Ameriko.	-
Platem nahfiil* dnevne cen®*
011M Mi UMllla * mli iti® »stil Jipslaiiit, Ililije In BW®L1
"	■ *--*	—* •”'**> «■> Skoplje: Jeruham Kario sinovi-
Zagreb. Lavosl. Wohlmut, Iliča 82. Križevci: Marko Deutsch.
Boa.Novi: Ibrahim Memlč. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd) Tuzla: Brača Antič.
Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer. Sušak: Mato Stipčlč.
ICa Alii*'"	ouaaiv. iuaiu oupviv.
nadalje v Ljubljani, Nišu, Gospiču, Sofiji in Trstu.
MAVRO FISCHER, SIsak, Ulili« tort IS. 3111 bl(