SEZNRm SLIK KOLEKTIVNE RRZSTHUE 5REČKR mR60LIČf=) ST. IN mL. U L1UBURN1 1926 Karodnti galerija v IJnbljaul SEZNAM SLIK KOLEKTIVNE RAZSTAVE SREČKA MAGOLICA ST. IN ML V LJUBLJANI, 1926 i' Naroda« galerij« V IJlHjUl Podatki za nakup slik pri blagajni. S. M. star. Spodobi se, da se predstavim. Nerodno bi Vam bilo, zanimati se in občevati s človekom, o katerem ne veste, kdo in odkod je. Akademik nisem! Niti z imeni slavnih učiteljev mojstrov, ki bi mi bili po svojih ateljejih odgajali srce in dušo ter me usposobili za umetnika, se ne ponašam. Toda hodil sem in še vedno> hodim v največjo, najznamenitejšo, nepre- kosljivo šolo umetnosti, k večni mojsterici vseh mojstrov — k materi Naravi. Lepote in čudeži Narave so me navdušile za lepo^ umetnost in ona mi je še danes edini učitelj in vodnik. V naravo se zatekam iskat najvišjih užitkov svojim očem in svoji duši, v nji nahajam utehe in vzpodbude, kadar mi v borbi življenja pešajo moči, v nji iščem vedno znova zavetja in bodrila za svoje po vsem lepem in vzvišenem koprneče srce. Že kot šestnajstletni deček sem izkoriščal vsako uro; ki mi je preosta- jala po takratnem deset do enajsturnem delavnem času v tiskarski obrti. Pohitel sem v bližnjo ljubljansko okolico, zlasti često v idilični Mestni log s slikarsko opremo, divil se oblikam in barvam prirode ter jo skušal posnemati v najrazličnejši dnevni svetlobi. In kakor trga prijatelj cvetlic na vrtu cvetje in ga jemlje s seboj, da ž njim okrasi svoj dom, tako sem zbiral in izbiral tudi jaz najmikavnejše naravne motive, jih slikal ter prinašal domov sebi v užitek in razvedrilo. Kakor vsaki, so bili tudi moji prvi poizkusi seveda naivni in okorni. Toda trdna volja in vztrajnost sta mi dajali poguma, da nisem opešal v svojem stremljenju. Menda leta 1880. sem prvič razstavil malo sliko »Motiv z Golovca« v izložbi tukajšnje trgovine s steklenino. Ne z namenom, da bi se ponašal s svojim »umotvorom«, nego iz radovednosti, kakega mnenja bo občinstvo o moji slikarski »umetnosti«. Ko je našla ta prva sličica celo kupca, sem' bil svojega uspeha neizmerno vesel. Toda nisem postal domišljav na svoje »mojsterstvo«, zavedajoč se, da je domišljavost ovira vsakega napredka in da je že marsikateremu nadebudnemu začetniku zastavila pot do cilja. Ta prvi uspeh mi je bil le v spodbudo, da sem se s tem večjim veseljem in vnemo lotil resnega študiranja, opazovanja in eksperimentiranja. Ko so mi v poznejših letih dopuščale gmotne razmere daljša potovanja, sem obiskoval leto za letom najodličnejše umetnostne razstave po raznih večjih mestih Italije, Švice in Nemčije. Zlasti letne umetnostne razstave v Monakovem in na Dunaju nisem v petnajstih letih zamudil nobene. Na teh razstavah sem vse dneve proučeval dela znamenitih mojstrov. To romanje je bilo moja akademija. V nji sem se izpopolnjeval. Že pred svetovno vojno sem se začel tudi jaz udeleževati umetnostnih razstav v Jakopičevem paviljonu. Tudi v Beogradu in Sofiji sem razstavil s Slovenci. In ne brez uspeha. Sreča mi je bila mila in na vsaki razstavi je bila kupljena ta in ona mojih razstavljenih slik. Monakovski umetnostni zavod Brend’amour, Simhart & Co. je kupil celo reprodukcijsko pravico dveh mojih slik. V poslednjih letih se kot nepoklican samouk nisem več »vsiljeval«. Toda slikal sem še z večjim navdušenjem, saj mi je slikanje postalo potreba in to¬ lažba v težkih trenotkih in sem marsikak udarec usode uspešno odbil s — čopičem. Veliko število mojih slik se nahaja raztresenih po domovini in tudi drugje. Zato so malone vsa v seznamu navedena dela iz povojnega časa. In ker se čutim najzadovoljnejšega, najsrečnejšega, kadar sedim v senci košatega drevja pred slikarskim stojalom, ko mi brne okoli glave žuželke, nad mano v vejevju pa žvrgole ptiči, slikam le pokrajine. In slikam jih često ob zori, v rahli zgodnji megli, ko se je jedva izda- nilo, v polnem solnčnem žaru, v ranem večernem mraku, pod vedrim in oblačnim dnevom — v vseh različnih razsvetljavah in občutkih ter v najrazno- vrstnejših barvnih nijansah ali odtenkih. Ujeti dušo narave in njeno razpolo¬ ženje v gotovi dobi na svojem platnu v čim vernejši, a tudi čim lepši obliki, je ves namen moje umetnosti. Dokazati in pokazati, da je naša domovina prekrasna in prebogata najzanimivejših slikarskih problemov, je naloga, ki jo vršim pošteno in z ljubeznijo. V koliko se približujem temu svojemu umetni¬ škemu idealu, o tem naj sodita publika in objektivna kritika. Reči pač smem sam o sebi, da svojega — četudi le skromnega — talenta nisem zakopal. Ker se na svojih izletih nerad preobremenim s slikarsko prtljago, sem zamislil najenostavnejšo metodo: slikam namreč samo s štirimi barvami. To mi ne malo, poenostavlja in pospešuje izvršitev. Vse v seznamu navedene slike so izvršene po tej metodi. Da pa me ne bo imel kdo za »nadebudnega« in pričakoval še bogve kakšnih umotvorov iz mojega »ateljeja«, naj le še pripomnim, da sem bil rojen 6. aprila 1860 v Ljubljani in da me bo kmalo časa zob primoral dati slovo svoji prvi in zadnji, zato največji ljubezni - umetnosti. 1. Pod Krimom 2. Pogled iz Stražišča na Kranj 3. Poletno jutro v Mestnem logu 4. Jesen ob Glinščici (za Rožnikom) 5. Bled (pred nevihto) 6. Ob Savi 7. Večerno solnce (motiv iz Kolezije) 8. Ljubljansko barje v mesečini 9. Golovec v jeseni 10. Zimsko jutro na Golovcu 11. Breze pod Tivolijem 12. Pomladni čar 13. Pogled z Barja na Ljubljanski grad 14. Zimsko solnce 15. Motiv iz Mestnega loga 16. Motiv z Golovca 17. V somraku (ob Gradaščici) 18. Motiv z Grada 19. Velika planina pred nevihto 20. Poldne v Mestnem logu 21. Bukve spomladi 22. Jesenski solnčni dan 23. Motiv ob Gradaščici 24. Motiv izpod Prisojnika 25. Motiv iz Mestnega loga 26. Mali graben 27. V Mestnem logu 28. Pogled z graščine Ruda ob vzhodu 29. Mali graben 30. Motiv z Mirja 31. Vrbe ob Malem grabnu 32. Jesensko jutro ob Glinščici 33. Večer v Mestnem logu 34. Jutro v Mestnem logu 35. Ljubljanica ob Prulah 36. Hrast v megli 37. Breze v jeseni 38. Konec Prul ob solnčnem vzhodu 39. Zima na vasi 40. Kopališče na Ljubljanici 41. Bežeči oblaki 42. Jesensko jutro v Mestnem logu 43. Križevniška cerkev ob zori 44. Motiv s Fužin 45. Jesen v Mestnem logu 46. Motiv iz Mestnega loga 47. Jutro na morju 48. Motiv z Rožnika 49. Pod Krimom (študija) 50. Pogled z Grada na Karavanke 51. Motiv iz Stepanje vasi 52. Jesen v Mestnem logu 53. Motiv z Orljev 54. Pogled z Golovca na Barje 55. Grubarjev prekop (študija) 56. Večer za Rožnikom 57. Pogled z Golovca 58. Motiv iz Škofljice 59. Kranjska gora 60. Pogled iz graščine Ruda na Savo 61. Obrežje Malega grabna 62. Gradaščica po dežju 63. Poletni dan v Mestnem logu 64. V poznem poletju (Mestni log) 65. Šupa v Mestnem logu 66. Jesen v Mestnem logu 67. Motiv z Grada 68. Kriška planina ob zori 69. Grubarjev prekop 70. Ob Malem grabnu 71. Barje po preplavi 72. Pogled z Barja na Karavanke 73. Jutro ob Gradaščici 74. Pod Prisojnikom 75. Jutro ob Gradaščici 76. Pomlad v Mestnem logu 77. Motiv iz Laz 78. Motiv s Studenca 79. Florijanska ulica po dežju 80. Ljubljanica ob Prulah 81. Motiv z Grada 82. Iščica v snegu 83. Poletno jutro v Mestnem logu 84. Motiv iz Hudenj 85. Motiv z Dolenjske 86. Večer 87. Motiv iz Mestnega loga 88. Hrast ob vodi 89. Blejski otok z Babjim zobom 90. Jutro v Alestnem logu 91. Motiv iz Mestnega loga 92. Motiv iz Hudenj ob zori 93. Za Rožnikom 94. Motiv iz Mestnega loga 95. Sv. Jošt s Šmarjetne gore 96. Motiv iz Mestnega loga 97. Motiv iz Kranjske gore 98. Ljubljanica na Barju 99. Motiv iz Stepanje vasi 100. Motiv iz Mestnega loga 101. Peca na koroški meji 102. Motiv iz šoštanjske okolice 103. Motiv iz Mestnega loga 104. Motiv iz Mestnega loga 105. Motiv iz Mestnega loga 106. Jutro po dežju 107. Ob Gradaščici 108. Ob Ljubljanici (Žabjek) 109. Vinvrh na Dolenjskem 110. Motiv iz Kolezije 111. Motiv s Pasjega broda 112. Ob Malem grabnu 113. Ob Malem grabnu 114. Ob Gradaščici 115. Jutro v Mestnem logu 116. Pod Gorjanci 117. Motiv izza Rožnika 118. Motiv iz Podutika 119. Povodenj v Mestnem logu 120. Na Karolinški zemlji 121. Na Fužinah 122. Motiv z Ljubljanskega polja 123. Krka pod Gorjanci 124. Prisojnik in Razor 125. Motiv iz Hudenj 126. Gozd 127. Motiv z Dolenjske 128. Ob Malem grabnu 129. Kmečki dom na Dolenjskem 130. Topol ob Iščici 131. Bled (študija) 132. Obrežje Malega grabna 133. Motiv iz Hudenj (hlevi) 134. Motiv iz Hudenj (kozolec) 135. Motiv iz Mestnega loga 136. Motiv iz Kranjske gore 137. Iztok Ljubljanice v Grubarjev prekop 138. Mali graben 139. Motiv z Dolenjske 140. Mali graben 141. Motiv z Barja 142. Motiv s Skaručne 143. Motiv s Skaručne 144. Motiv iz Mestnega loga 145. Kosca 146. Breze v jutranjem solncu 147. Pišenca 148. Martuljek 149. Razor ob zori 150. Zgodnji sneg v gorah 151. V mesečini 152. Hrast 153. Motiv iz Mestnega loga 154. Pomladansko jutro ob Gradaščici 155. Pogled iz Mestnega loga na Grad 156. Jesenski čar 157. Breze pomladi 158. Kostanji v snegu 159. Mestni log 160. Topol 161. V Kosezah 162. Na Fužinah 163. Na ribji lov 164. Pogled na Krim iz Podutika 165. Breze v večernem solncu 166. Mestni log 167. Ob košnji 168. Jutro v Mestnem logu 169. Mlaka v Stepanji vasi 170. Popoldansko solnce za Rožnikom 171. Jelše 172. Hrast 173. Hrast ob vodi 174. Pogled na Krim iz Podutika S. M. mlaj. Na povabilo mojega očeta sem se tudi jaz pridružil z nekaterimi svojimi deli iz novejšega časa njegovi kolektivni umetnostni razstavi. Tudi jaz sem autodidakt, vendar pa ne v tem zmislu besede kot moj oče, ki je popolnoma sam iz svoje lastne inicijative vstvaril svoje pokrajine. Mo¬ jega očeta ni nikdo vspodbujal in uvajal v slikanje, meni pa je bil olajšan po¬ ložaj, ker sem imel v očetu svojega inspiratorja in vodnika. Poleg tega sem nekaj mesecev obiskoval tudi Jakopičevo umetniško šolo. Vse to pa še ne more priti v poštev in me usposobiti za privilegiranega umetnika. V prejšnjih letih — še pred vojno — sem se dva-, trikrat udeležil raz¬ stav v Jakopičevem paviljonu, toda izza vojne nisem več nastopal v javnosti, ker slikam pač bolj zase in mi je lepa slikarska umetnost duševna potreba ter razvedrilo v prostih urah. 181. Pred viharjem (privatna last) 182. Na jesen (p. 1.) 183. Križanska cerkev v solncu (p. 1.) 184. Stepanja vas v snegu (p. 1.) 185. Zimsko jutro (p. 1.) 186. Posavje (p. 1.) 187. Na Barju (p. 1.) 188. Motiv iz Kranjske gore 189. Motiv iz Kranjske gore 190. Za Rožnikom 191. Žanjici 192. Rovt nad Kranjsko goro 193. Razor 194. Iz kranjskogorske okolice 195. Jesenski dan v Koleziji 196. Ob potočku 197. Mestni log po nevihti 198. V gozdni tišini 199. Ob robu gozda 200. Barje 201. Poletje v Mestnem logu 202. Pod Prisojnikom 203. Jesensko jutro ob Ljubljanici p. 1. 204. Ob močvirju (p. 1.) 205. Zima (p. 1.) 206. V šumi (p. 1.) 207. Pod Golovcem (p. 1.) 208. Poletje v Mestnem logu (p. 1.) 209. Beograd od juga 210. Kmetski dom v Kranjski gori 211. Megleni zimski dan 212. Ob Ljubljanici 213. Pašnik 214. Pod hrasti s ZRDRUŽHR T15KRRHR U L3UBL1RNI