Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 29. novembra 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Obtinska uprava". Uhaja Tiako ittdo ob S. uri zjutraj. — Cena ni je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Poiametne ite«ilke >• prodajajo po 1 Din. Spisi in dopifi m poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inaeratl pa: Upravniitv. .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. (Iloderni apostoli. Apostoli so bili neustrašeni oznanje-valci in bojevniki Kristusovega nauka. Ko se je svet najgloblje vtapljal v lastnih strasteh in brezmejni sebičnosti, so ti neupogljivi junaki hodili od dežele do dežele, od mesta do mesta ter neustrašeno propovedovaL resnico. Velik dil te apostolske naloge vrši danes krščanski časopis. Od vasi do vasi, od hiše do hiše hodi ter brani krščansko resnico, pouču.e in pojasnjuje, opozarja na nevarnosti in sovražnika, ki skuša prikrito ali neprikrito oropati ljudstvo tistega, kar mu daje največ moči in upanja v vseli bridkostih življenja in umiranja. Dvakrat bolj je to potrebno danes, ko hodijo tudi brezverski apostoli, svobodomiselni časopisi, od vasi do vasi, od hiše hiše ter zastrupljajo družine najpreje z mržnjo proti tistim, ki javno izpovedujejo krščanska načela, proti duhovniku in Cerkvi, potem z versko mlačnostjo in brezbrižnostjo, končno z brezverstvom ter odkritim sovraštvom proti vsemu, kar jo verskega in božjega. Le poglejte v tiste družine, kjer je brezverski časopis zastrupljal že dolgo vrsto let: inalo jih je, ki redno izvršujejo svoje verske dolžnosti, še manj jih je, ki bi jim bilo pošteno življenje na bolj srčna zadeva. So, a malo jili je, kakor jih je med tistimi, ki so vedno-z ljubeznijo sklepala krščanskega beriva, malo, ki bi bili skregani z Bogom in svojo vestjo. So, a malo jih je. To je šola krščanskega časopisa in drugo je šola brezverskega časopisa. To je prav tako kot je v deželah državnih brezverskih šol. V državnih šolah, kjer imajo vsi in vse pravico govoriti, samo Bog ne, se vzgajajo otroci, iz katerih izhaja rod brezobzirnih sebičnežev, okrut-nežev, upornežev, tatov, morilcev, samomorilcev in propalic. Francoske in ameri-kanske uradne številke govore tako. So tudi dobri otroci, ki pridejo iz brezverskih šol — a malo jih je — vedno manj. Iz verskih šol v istih deželah pa stopajo v življenje otroci, ki jim jo poštenost do Boga, do bližnjega in do sebe prva •tvar, in če v človeški slabosti padejo, se »»vedajo tega ter popravijo. So tudi slabi otroci, ki pridejo iz teh šol — a malo jih je. Zopet govore številke. Prav tako je s slabim in dobrim časopisom. Številk nimamo zato, ker jih ni nihče zapisal — a dolgoletna skušnja, žalostna skušnja govore še glasneje kot vse številke. Zato, kar vas je vernih, in vam je pri srcu krščansko življenje v družinah, ne dopustite v svojo hiše šole, ki počasi, a vztrajno in tieozdravljivo zastruplja. Brez-versko časopisje nas je dovolj zapeljalo, da smo pri volitvah izbrali može, ki so nas za Judeževe groše prodali centralizmu, ki nas versko zastruplja, nam hoče vriniti brezversko šolo, ki neusmiljeno sega v naše žepe in se redi i našimi žulji, z naiim bogastvom zasipa porodico v Belgradu, mi pa delamo, delamo, stradamo in s strahom gledamo v bodočnost. Vse pa je uspeh slabega časopisa, ki smo ga iz lastnega plačevali, da nas je zastrupil. V vsako krščansko hišo pa naj tudi še zai.aprej prihaja krščanski časopis, moderni apostol Kristusove resnice in apostol prave resnične svobode. Stori veliko delo in pregovori prijatelja, da naroči krščanski časopis. Številke govore, kriče. V današnjem Razgledu po domovini berete dopis iz D. M. vPolju. Dopisnik nam pove, da se :e v občini D. M. v Polju spilo od 1. januarja letošnjega leta do 20. novembra — 157.081 litrov vina, do konca leta moramo sorazmerno šteti 170 tisoč litrov. Ce računamo, da vsak liter stane pivca povprečno 40 K, potem pridemo do groznega zaključka, da bo samo ta občina spila letos vina za 6 milijonov 800 tisoč kron — žganje tu ni vračunjeno. Svota, ki je ogromna tudi pri sedanji majhni vrednosti denarja, toliko ogromnejša, če pomislimo, da jo spravi skupaj med veseljem in rajanjem ljudstvo, ki ni ravno bogato 1 Pomislite, kaj bi se dalo vse napraviti iz tega denarja 1 Sami izpeljete tramvaj iz Ljubljane do srede svoje vasi ln imate v dveh letih vse plačano; zidate lahko najmodernejšo občinsko ubožnico in jo boga- to oskrbite, ubogi vam bodo vsa stoletja hvaležni; gotovo imate še celo vrsto drugih najnujnejših potreb, ki bi se z lahkoto plačale v nekaj letih. Poleg tega bi bilo vei treznosti, zato več dela, zato več zaslužka — pa tudi več lepega miru in sloge pO' družinah. Pa nikar ne mislite, Poljci, da to sam® na vas leti, žal, da ne samo na vas. Vsa občino po Slovenskem plačujejo leto za letom milijone samo zato, da tem bolj lahko mori revščina naše ljudstvo, samo zato, da je tem več prepira in nezvestobe pO naših družinah, zato, da je več otrok bednih, siromašnih, zanemarjenih. In mi se zgražamo in pridušamo, S« država razmetava miljone. Ogabna hinav-ščina! Saj jih celo vsaka občina, ki štejo samo par tisoč ljudi, meče-skozi okno — ne enega, temveč po večl Pa se hudujemo nad davki in dokla-dami in draginjo I Cemu? če odrinemo vsako leto sedem, osem, deset milijonov zato, da pamet izgubimo, bomo že še odrinili kakšen milijonček državi, da nam potom šole in sodnije izgubljeno pamet —« vrača. Vsi različni paragrafi, ki jih kujejo že tri leta v Belgradu, niso počenega gro-ša vredni, ker kracarije, ki jih napišejo vsi naši uradi, so traparije, vse naše delo po raznih izobraževalnih in orlovskih društvih je brezplodno, dokler ne zagrabimo hudiča, ki hodi okrog ter kar nade-belo žre naše milijone, naše družine, naše otroke in našo poštenost, naravnost za roge. Oprostite naši robatosti — sedem milijonov za eno občino vsako leto niso inač-kine solze. smo ali nismo? Zadružništvo je socialna ustanova, ki hoče zboljšanje blagostanja človeške družbe. Za blagostanje je potrebno z ene strani zboljšanje gmotnih razmer, z druge strani odprava socialnega zla, ki največ škoduje blagostanju. Zato mora zadružništvo ravnotako delovati za moralno zboljšanje človeške družbe, %a odpravo socialnega zla, kakor za gmotni napredek, Največje socialno zlo pri naSem Ijud-tfvu je alkoholizem. Alkoholizem ovira pri nas gospodarski napredek, alkoholizem uničuje družinsko srečo, alkoholizem ubija razum, pamet in pošten e, alkoholizem spravlja na svet rod slabičev, bebcev, duševnih in telesnih pohabljencev. Alkoholizem je pri Slovencih največja narodna nesreča, največje socialno zlo. Poglejmo naše zadruge, ali izpolnjujejo poleg gospodarskih tudi svoje moralne naloge, ali jim je pri srcu zboljšanje in vzgoja svojih članov, ali se bori o proti najhujšemu socialnemu zlu, proti alkoholizmu? Kdor gre okrog po naši domovini, na !alost opaža, da naša konsumna društva, naša kmetijska društva ne vršijo svojih moralnih nalog, ne vzgajajo zlasti k treznosti in da le preveč enostransko vidijo svojo nalogo v zboljšanju gmotnih razmer članov. Ne vidijo aii pa nočejo videti, da |e vsako zboljšanje gmotnih razmer nemogoče in delo za ljudsko blagostan e brez. ospešno, dokler ne izvršijo prvo in najvažnejše naloge, dokler ne ustvarijo temelja blagostanja: nov rod. Ne vidiio zlasti tega, la je za zboljšanje blagostanja, za zdrav »cializem treba 1 jut 1 i vzgojiti. Kako delajo v tem pogledu naJe za-Iruge, naj navedem samo en primer. Bil sem pred kratkim s tujcem iz užnih delov naše države, ki si je ogledoval naše gospodarske razmere in še posebej naše za-Iružništvo, v nekem delavskem kraju (iire bom iz obzirnosti zamolčal). Bilo je ravno v soboto popoldne, plačilni dan. Peljal sem pa v malo prodajalno. 7. a durmi str ji sodček žganja. V prodajalni se drenjajo lelavci, katerim loči prodaialka žganje. Peljal sem ga potem v gostilno, ki se rakuna za najbol šo v kraju, da si naroči prenočišče. Zopet isla slika. Pri mizah selijo delavci, pred njimi »frakelni«, v »fra-celnih« pa >jeruš«. Da bi tujcu pokazal, tako deluje zadružn!štvo, ga peljem na-;adnie še v konsumno društvo, v trdni na-li, da bova lam našla nasprotno sliko, da >om tujcu labko pokazal, da vsaj zadmžni-stvo gre nova pota, da zgaja nov rod. To-la o sramota — tudi tnm sva našla delav-e, ki so praznili »frakeline«. Cela vrsta ih stoji že praznih na mizi, cela vrsta še )ripravli(*riih za člane-odjemalce! Ni^em 'e pobahal, samo malodušno sem se skuhal opravičiti, da so vtem kraju sicer dobri ! udje. toda žgnnjepitje da ie to že v krvi. la delavstvo živi tako že stoletja. Tujec je lil obziren in ni ničesar rekel, gotovo pa d je mislil, da to pač ni zadružništvo, ako ako vžgala delavstvo, da ie lo čislo golo irofitarstvo pod zadružno firmo, ki nili ne tip'koholro ^ibanie. —■ s klinom, nezmeevnt s pono'n<» vzdržnostjo! 2e zaradi vzgled* je polrehea popolna zdržno«t, s:<*t ijijdje ne verjamejo, da je to sploh mog^. In zadružništvo. zlnstl konsnmarstv«, je poklicano, da v tem hojn stoji t prvi vrsti in pelje najUntciS«. nijltrezoliziriietfo borbo, ker ie za d rožnat vi socialna ustanova. alkoholizem pa naše največje socialno z!o. Dokler se naše konsumne zadruge ne bodo zavedle -e svoio naloge, no bomo mogli trditi, d? skrbijo za 1'udsko blagostanje in bodo gostilničarji in trgovci upravičeno kazali na nje in vpraševali: »V čem se pa razločujejo od nas, v čem so bolše?« Mi zabavljamo radi na boljševike in že leta prerokujemo, da se bo njihov ro> žim in nes-rtV.* Rusija pod njihovim režimom vsa!*čas zrušila. Res je, r.a psa ie njihovo gospodarstvo in česar ni v Rusiji razdejala in uničila svetovna vojna, za njo dolgotrajna notranja vojna in za tem še !i* jim moramo priznali in čeprav samo rno. za*o pa lem vefc-jo zaslugo: odpravili so in lemeliilo iztrebili alkohol 'zem. Dočim je carski režim v tem pogledu hudo grešil na I ruskim narodom ln zaradi dohodkov iz monokla »vodke« (žganja) ugonabljal rvski narod, so boliševiki pogumno, brezobzirno in brez strahu pred največjim ovirami šli nova pota. šli socialno pot ozdravljenla in strez-njenja ruskega naroda. In zgodovina jim bo morala priznali to dobro delo na ru« skem narodu, priznati lo veliko zaslugo. Naj si torej naše zadružništvo vzame vzgled od angleškega konsumarstva. Naj začne hoditi ista pota in delati res vsestransko za ljudsko blagostan e, delali zlasti za odpravo socialnega zla — alkoholi/-- gna ln tako ustvarjati nov rod, zdravejil in trcznejfti rod, ki bo nositolj zdrave, socialnim zahtevam odgovarjajoče dnižt>e in ki bo bolj srečen nego od alkohola zastrupljeni naš rod. Slovenskemu ljudstvu! Nabiralna akcija za menzo katoliških akademikov v Ljubljani je po večini končana — le v nekaterih župnijah zanjo še shirajo. Slovensko katoliško ljudstvo je dejansko pokazalo, da čuli brezpogojno potrebo katoliške inteligence in ji je za časa njenih Itudij požrtvovalno priskočilo nn pomoč. Pripomoglo je, da bo letos, materialno vsaj deloma preskrbljeno, moglo veliko šlevilo naših visokošolcev nadaljevati svoje študije na univerzi. Čutimo globoko hvaležnost napram tršem, ki so nam v kakršnemkoli oziru pomagali, čutimo pa tudi dolžnost, da se jim javno zahvalimo. Posebno zalivalo dolgujemo preč. gg. duhovnikom, ki so potrebo takega nabiranja obrazložili, organizirali in centralnemu odboru nabrano zbirko odposlali. Katoliška laična inteligenca tega nc bo nikdar pozabila. Log Vam stoterno povrni Zahvaljujemo se dalje našim sestram » Marijinih družbah in bratom Orlom, ki so vzeli v roke pobiranje in dovažanje ter se niso ustrašili nobenega truda, da zagotovijo akciji popoln uspeh. Zahvaljujemo se vsem, ki so dejansko darovali — našim vrlim kmetom, ki so tako obilno prispevali v živilih vkljub slabi letini in vsem onim, ki so prispevali v denarju. Katoliško misleči visokošolci se bodo izkazali hvaležne z vztrajnim študijem, s zvestobo načelom, po študijah pa z delom xa krščansko ljudstvc. V Ljubljani, 27. novembra 1922. Lojze fampa, t. č. presdednik »Danice«, Vatovce France, t. 5. predsednik »Zarje«. Iz Kmetskih Zvez. Koledarček JKZ se je v naših kmet-•kih družinah že tako udomačil, kakor »Družinska pratika« ali knjige družbe sv. Mohorja. Kmet in gospodar, ki ga je enkrat kupil, ga naslednja IcMa ne more več pogrešali. Lelos stane koledarček po pošti &0 K, če pa se naroči 10 izvodov skupaj, pu' 28 K. Koledarček imajo v zalogi: Tajništvo J. K. 2. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, knjigama Ničman v Ljubljani, Krajec Novo-mesto, tajništvo SLS Maribor, Cirilova knjigama, tajništvo SLS Celje, tajništvo SLS Novomesto, Ilirija, Kranj. Občni zbor KZ v Strugah se je vr?il 5. »■ m. Bil je prav dobro obiskan. Še bolj kot * udeležbo pa smo bili zadovoljni z delom ®bčnega zbora. Temeljito smo se pornzgo-vorili o organi • lciji K. Z. v Strugah in oko-«akih občinah. Občni zbor je izrazil željo raj bi se v najkrajšem času vršili občni po vseh podružnicah in takoj nato okrajni občni zbor kamor naj bi prišel poročat g. dr. Korošec. Hazpravljali smo o našem glasilu in sklenili, da moramo ob novem letu razviti agitacijo in pridobiti še več naročnikov. Končno je poročal predsednik Pogorelec o nameravanih davčnih spremembah in zborovalci so z ogorčenjem protestirali proti temu reakcionarnemu načrtu. Sklenili smo tozadevne resolucije in jih odposlali Jugoslovanskemu klubu s prošnjo, da podpira naše zahteve. V Prečni pri Novem mestu smo imeli 12. t. m. občni zbor K. Z. Udeležilo se je 184 mož, ki so izvolili Jožeta Somraka za načelnika in Josipa Ambrožiča za tajnika. Občni zbor je soglasno in z velikim navdušenjem izrekel zaupnico Jugoslovanskemu klubu. V nadaljnjih resolucijah zahteva K. Z. krščansko šolo, popolno svobodo katoliške cerkve v državi in pa znižanje carine za pršularje. Občni zbor protestira proti nameravanim novim davkom in zahteva izenačenje davkov za cclo državo. K. Z. v Stopicali pri Novem mestu je sklicala 19. t. m. javen shotl, ki je bil predvsem protestni shod proti sedan jim vlasto-žrcem in razdiralcem našega blagostanja. Zborovalci so protestirali proti razkristja-njenju šol in izjavili, da si krščanski stariši ne bodo nikdar pustili usiliti brezverskih šol in brezverskih učiteljev. Zbor je končno z velikim navdušenjem izrekel zaupnico Jugosl. klubu in sklenil resolucijo s katero zahteva takojšnji razpis novih volitev za narodno skupščino. OKRAJNIM KMKTSKIM ZVEZAM IN PODRUŽNICAM K. Z. V okrožnici jc podpisano tajništvo pohvalo vse K. Z. naj v najkrajšem času skli-čejo občne zbore in nam javijo novoizvoljene odbore. Ponovno pozivamo vse K. Z., da skliče jo občne zbore vsaj še pred Božičem. Javite podpisanemu tajništvu, če je potreba, da pošljemo govornika. V zimski dobi naj vsaka K. Z. priredi več sestankov, predavanj, ali zborovanj, da bomo organizacijo poživili in našim članom poročali o sedanjih razmerah in nalogah K. Z. Poberite članarino. Le tisti, ki redno plača članarino, jc pravi član organizacije. Agilirajte za »Domoljuba«. Tajništvo J. K. Z. v Ljubljani. Na trebuhu. Goriška ima svoje Bendlje in Peter-nele, ki prodajajo Slovence italijanskim fašistom, Slovenija ima pa svoje samostoj-neže, ki proca^ajo Slovence velesrbskim pijavk m. Zatlnji občni zbor samostojnežev je to zopet pokazal v bengalični luči. To, kar so govorili samostojni poslanci, presega že vse meje suženjstva. Sedaj razumemo, zakaj Belgrad dola z nami in našimi žepi, kar se mu zljubi: saj samostojneži pojejo vladi slavo in čast za vsako brco, ki jo da vlada Slovencem in poljubljajo škorenj, s katerim nas suva Pašič vedno tam, kjer nas najbolj boli. Občni zbor SKS, ki se je vršil 27. L m. v Ljubljani, je zopet žalosten dokument, da smo Slovenci sužnji in nič drugega kot sui-nji. Zato svojo usodo zaslužimo. Minister Pucelj je bolj navdušeno kot sam vojni minister zago\arjnl tri milijanlni kredit za vojsko. Nismo mogli verjeti lastnim ušesom. Ni še dovolj davka, samostojneži so navdušeni, da plačamo Se te tri milijarde večinoma belgrajski poroditi, ki bo od teh milijard dobila več kot naša armada. Minister Pucelj je vneteje kot Pribičevie zagovarjal centralizem, to se pravi nadvlado Srbov nad Slovenci, centralizem, za kateraga smo mi plačali že na stotine milijonov. Minister Pucelj pa ni nič povedal, kakšno o0rat..o vlo0o igra glede izvozne carine. Srbski listi prinašajo poročila, da j« preje Pucelj z veliko težavo svojim tovarišem utemeljeval potrebo visoke izvozne carine za pralno, sedaj pa, ko so ga naši kmelsk! poslanci ostro o-ozcrili na krivico, ki se godi kmetsUemu stanu, pa ja uprizoril dogovorje.t prepir z dr. Žerjavom. Ne vemo, .oliko je resnice na poročilih bclrirajskih listov — ros pa je, da je Pucelj Šele sedaj dogovoril prepir z dr. Žerjavom, ko je kmet radi izvozne carin« gor plačal. Poslanec Kušar je gcvoril o letniku 1898. 0 da bi rajši molčal! Zakaj nikjer niso samostojneži ustrelili takega kozla, kol so ga v tej vadevi. Ves letnik 1898. v«, da »vsemogočni« samostojneži, ki sede v vladi, nič niso mogli narediti, dočim so naši poslanci, ki niso v vladi in ki iim vlada povsod polena pod noge meče, vendarle do-sc-li odpust. Dokaz, da samcrtojneži niti z mezinccm n.*so genili. Ce Kušar po toči zvoni, naj ve, da je pre" zzno. Poslanec Majcen je povdarjal, da Slovenija manj pla?uje kot prcjjma. Ali je to uvod za vlogo, ki jo hojejo samostojneži igrati, ko se bo razpravljalo o nov.m davčnem zakonu? 0 žalostna nam inajka, dokler bom« imeli Slovenci take izdajice med sabo. Razgled po sveto. DOMA. Položaj v Belgradu še ni razčiščen. Vsa čaka na končne sklepe Hrvatskega bloka. Pašič in Pribičevič sta do zadnjega skušala zatreti prihod hrvatskih poslancev v narodno skupščino; ko pa je Pašič dobil z dvora migljaj, naj ne ovira dohoda Hrvatov v Belgrad, je svojo taktiko spremenil in se sedaj samo še Pribičevič trudi v potu svojega obraza, tla prepreči dohod. Iz vsega tega vidimo, kako nespametno so-ravnali Hrvatje, ki niso takoj od začetka došli v parlament: Pašič in Pribičevič bi bila nemogoča. Na Goriškem ustanavlja vlada slovenske fašiste, ki jih je nabrala med slovenskimi izdajicami. Sicer jih ni dosti, n vedno se dobi ljudi, ki za drag denar tutli dušo pro-dado hudiču. Slovenski fašisti bodo tudi izdajal'' list: Glas Julijske krajine, ki ga nihče ne bo bral, da gn bo ventlar vsak drugi Slovenec zastonj UobivaL Plačala bo vlada. Je podobno kol pri nas. Slovenske izdajice — sainostojneže in mladoliberalce — podpira vlada in plačuje njihove liste. DRUGOD. Svetovna politika se sedaj suče okrog Turkov, ki 60 s -vojo zmago, gospodom v Londonu in Parizu precej štreno zmešali. .Vozel se odvezuje v Lozani, mestu ob Genf-skem jezeru v Švici, kjer so se zbrali zastopniki veliko in male antante ter Izmet-paša, zastopnik turške vlade v Angori (sedanje glavno mesto Turčije, 40000 prebivalcev, Mala Azija). In sedaj »razgovarajo«. Izmet-paša pravi: O morskih ožinah med Evropo in Azijo (Bospor, Dardanele, Gali-pol) bomo govorili tisti, ki smo prizadeti in ki moramo te ožine rabiti (tu v prvi vrsti misli Rusijo), Carigrad bo čisto naš brez angleških policajev in meja na Balkanu se potegne do reke Marice, ob kateri pa naj bo pas ozemlja čisto prost za prost dohod Bul-garije do morja, Tracija zahodno od Marice pa naj sama glasuje, kam hoče. Angležem in Francozom to govorjenje ni po volji, zlasti ne to, da bi se o usodi ožin brez njih odločevalo. Tudi za zapadno Tracijo neče-jo dovoliti glasovanja, zlasti, ker se temu protivi Grčija, katera je po svetovni vojski potegnila skoro do earigrajskih predmestij. Dočim v Lozani »razgovarajoč, pa turška armada zaseda Tracijo in bo s tem postalo »razgovaranje« odveč. V zadnjem času so Turki zopet zasedli Odrin, pri katerem je svoj čas padlo toliko Srbov in Bolgarov in ki je bil dosedaj v grški posesti. V Italiji vse čaka, kaj prinese faši-»tovska politika. Dosedaj so Italijani zadovoljni. Lira se je dvignila. Zadovoljni pa Biso Slovenci, ki morajo še vedno tako pre- našati krivice, ki jih jim prizadevajo faši-' sti kot pre.e. Na češkoslovaškem so pred par leti odpadniki ustanovili narodno cerkev. Ker pa je za vsako cerkev, če je še tako slaba, treba nekaj več vsebine kot brezverstvo in sovraštvo do katoliške cerkve, zato narodna cerkev prav hitro propada. Mnogo zapeljancev se je že vrnilo v katoliško cerkev. Ukrajinci in Poljaki so si od nekdaj smrtni sovražniki. Že v Avstriji, k„er so imeli Poljaki vedno pi-vo besedo v Galiciji, so preganjali Ukrajince, ki prebivajo v Vzhodni Galiciji. Po vojski je pripadel večji del ukrajinske Galicije k Poljski državi — Ukrajinci so prišli z dežja pod kap. Poljaki zatirajo Ukrajince potom šol, v državni upravi, v politiki, zapirajo njihove voditelje itd. Te dni so voditelji ukrajinskega naroda izdali spomenico, naslovljeno na ves kulturni svet, v kateri na široko opisujejo krivice, ki se jim gode. Francoze skrbi. Nemčija ne more več plačevati, Francija pa od Nemcev živi. Zato se Francozi na vse načine trudijo, kako bi mogli iztisniti iz Nemcev zadnji pfenig. Sedaj so poslali gospoda Klemansoja v Ameriko, da bi jo pridobil za pomoč proti Nemčiji. V Ameriki so Klemansoja lepo sprejeli in pogostili, kot se olikanim ljudem spodobi, v politiki pa pravijo, da bodo hodili svoja pota, ne pa francoskih. V Angliji postaja vprašanje brezposelnih vedno bolj pereče. V velikih množinah so prišli v London in zahtevajo od vlade, naj pomaga. Za Bonar Lavva, katerega stranka je na krmilu in se dosedaj ni dosti pečal socialnimi vprašanji, je to težka pre-skušnja. Gospodarski obzornik. Kako moramo ravnati z letošnjim vinom! Vinogradniki! Letošnja vina se večinoma ne držijo! Nekatera na zraku porja-ve, mnoga vina se pa pri natakanju tudi vlečejo. Kaj je temu vzrok? Letošnje skrajno slabo vreme med trgatvijo, ker je prišlo v vino veliko zemlje, gnilobe, kvar-Ijivih gliv in bakterijev, ki so edini povzročitelji omenjenih bolezni v njem. Kako se je treba nam ravnati? 1. Vino moramo pretočiti in sicer letos preje kakor navadna leta (prve dni decembra). S tem smo odpravili največjo nevarnost oz. nesnago iz vina 2. Pred pretakanjem je nam napraviti poskus na stanovitnost vina in sicer za vsak sod posebej s tem, da vzamemo za poskušnjo po 1 kozarec vina in ga denemo na svetlo. V slučaju, da vino po-rjavi v njem, moramo žvepljati. Vzeti je na polovnjak (3 hI) eno do dve tretjini tresčice azbestovega žveplja, ki tehta 20 gramov (25 treščic gre na pol kije); sicer odvisi količina žvepla od stanov- vitnosti vina samega. Na vsak način naj se pa žveplja 2 krat,polovico, ko je sod še prazen, drugo pa, ko je sod na pol poln. 3. Ako se vino vleče (kakor olje), potem naj se ga pri pretakanju močno prezrači (skozi cedilo, sito), seveda se mora obenem tudi zmerno žvepljati. Mnogokrat se tako vino noče spomladi čistiti, potem naj se doda vinu 10 gramov tanina (čre-slovine) na 1 hI, in čez par dni se pa čisti z želatino (10—15 gramov želatine na 1 hetoliter). 4. V novejšem času rabimo tudi z uspehom »natrijev b i s u 1 f i t« (bel prah, ki močno diši po žveplu) name3tu žvepla. Ako smo vino premalo žvepljali ali celo pozabili žvepljati in je vino v sodu porjavelo, potem rabimo fisul-f i t in sicer od 2—5 gramov na hI. Bisul-fit se raztopi v vodi (četrt litra vode) ter se vlije v sod (kateremu smo odvzeli škaf vina), se dobro premeša, zalije in zabije. V vinu se namreč potem razvije isti hudi plin, kakor če bi žvepljali, kateri uniči vse kvarljive bakterije v njem. 5. Sode moramo držati vedno polne in snažne. Denar 6. Žvepljana vina je piti šele po f tednih po žvepljanju, pretakanju, ko s« žveplo izgubi iz vina, vsede na dno. 7. Šibka in za takojšnji konzum uq> menjena vina pretakamo samo enkrat. 8. Boljša vina pretočimo tudi koncem aprila oz. spomladi dvakrat. 9. Fina buteljna vina tudi po trgatvi v jeseni (torej trikrat). 10. Pretakati je vedno pri lepem vremenu. Franjo Kofol, drž. okrajni ekonom. Gospodarska obvestila. DRNAR. Vrednost tujega denarja. 20. nov. 24. nov. 27. nov. K v K v K v ameriSki dolarji (eden) 240 —----246 — avstrijske krone (sto) — 32--— 31 češkoslov. krono (ona) 7 82 7 82 7 82 anglcšui funti (eden) 1074 —----1102 — francoski franki (eden) 16 80 - — 17 74 italijanske i.re (ena) 11 16 11 30 11 78 bolgarski lovi (eden)--— —-- carski rublji (sto) ------ nemška marlte (sto) 3 60 4 40-- rumuuski leji (eden) — — 1 60-- švicarski franki (eden)------46 40 poljske marke (sto)--— — — — mažar<e krone (sto) — —---- g Denarja iz uikla nc bo. Finančno ministrstvo je preklicalo sklep, s katerim se je dovolilo kovanje denarja iz uikla in za katerega je bil kredit i) dovoljen. Je pa to storilo zato, Iter bi bili stroški za kovanje dvakrat večji, kot pa bi znašal denar, ki bi ga nakovali. g Naš dinar zopet hitro pada. 27. nov. je stal v Curihu na 1.85, dočim je bil pred kratkim že na 2.30. CENE. Ljubljanski trg. Cene govejega mesa so se znižale za 1 dinar. Goveje meso I. vrste zadnji del stane največ 48 K, prednji 44 K, dotični mesarji, ki vzdržujejo Se ceno 5:2 K za zadnji del, so se ovadili sodišču. Položaj na govejem trgu je v toliko ugoden, da jc. cena 52 K za volovsko meso I. vrste pretirana. Slanina se je dvignila od 105 do 110 K, za ribo in sal, mešana slanina 100 K kg, amerikanska mast 91 K, domača mnst 120 K, moka 25 K za št. jO«. Sladkor se je dvignil: kristalni sladkor G0 K, v kockali 74 K. V ostalem je trg nespremenjen. g Ccne živini v Pragi za 1 kg žive teže v ceškoslov. kronah: voli 3 K 70 v do 8 K 50 v, biki 5 K 50 v do 7 K, krave 3 do 7 K, telicc 5 K 50 v do 6 K 75 v. g Cene žitu na Mažarskem padajo. Sedaj stane 100 kg pšenice 9.800 in rži G.500 maž. krou. RAZNO. g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi po deželi sledeče poučne sestanke in predavanja v prvi polovici decembra: 1. V nedeljo 3. decembra v R o v t a h (pom. okr. ekonoma Matjašič o pravilnem obrezovanju, čiščenju, gnojenju sadnega drevja, o ravnanju z moštom) v Kostanjevici (pom. okr. ekonoma Ambrož, o racijonelnem gnojenju) invStarem trgu na Štajerskem, v župnišču (okr. ekonom Wernig, o perutninarstvu in prašičjereji). 2 Na praznik dne 8. decembra v M e ž i c» na Koroškem (okr. ekonom Wernig, o uporabi umetnih gnojil, o oskrbovanju travnikov in umni živinoreji). 3. V nedeljo dne 10. decembra vPrevaljah (isto predavanje), na U n c u (pom. okr. ekonoma Ma- ijašič, o živinoreji). 4. V ponedeljek dne 11. decembra vLogatcu,v sredo dne 13. decembra v Gornjivasi in v Četrtek dne 14. decembra vGor. Logatcu (praktični tečaj o obrezovanju sadnega drevja, pom. okr. ekonoma Matjašič). g Obvezni polletni tečaj na državni podkov-ski Soli v Ljubljani se prične e 1. januarjem 1923. Za vstop v tečaj jo vložiti na vodstvo državne pod-Uovske šolo v Ljubljani do 10. deeembra t. I. prošnjo ter ii priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 8. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti morajo sami za hrano in potrebno učne knjige. Poleg podkovstva ae poučuje kot neobvezen predmet ogledovanje Ijjavne iivinc in mesa. Prošnjo je kolekovati b kolekom ca Din 18.—, vsako prilogo pa s kolekom za Din 1.— — Vodslvo državne podkovske šole v Ljubljani, dne 21. novembra 1022. g Primanjkljaj mesta Maribora znaša za leto 1923 3 miljone, 978 tisoč, 906 dinarjev. Dohodki so aroračunani na 3 milijone, 631 tisoč, 657 Din 50 p, zdatki pa na 7 milijonov, 610 tisoč, 562 Din 50 p. g železniške voiove nameravajo v kratkem »pet razsvetliti s plinom. Sedaj popravljajo ivetilke. Tedenske novice. Domače novice. d Kmetska zveza v Brusnicah ima občni zbor 10. decembra po sv. maši v stari šoli z navadnim sporedom. Poroča tajnik SLS iz Novega mesta. d Občni zbor Kmetske zveze v Šmar-jeti pri Novem mestu bo v nedeljo 17. decembra po prvi sv. maši v društveni sobi, na katerem bo poročal tajnik OKZ v Novem mestu g. Munda. d Ljndska preskrbovalnica se imenuje neka ljubljanska trgovina, ki ponuja po deželi slabo manufakturno blago za visoko cene. Menda so dobila poziv celo županstva, naj naročajo to blago za uboge 1 — Svarimo. d Novi WrangIovci dohajajo. Spodili so jih Turki z Galipola ob Dardanelah. Sedaj jih bomo pri nas redili, naši ljudje bodo pa stradali. d Slovenska banka, katere predsednik je bil pokojni Rado Legvart, se bo stvo-rila s Praprotnikovo Slavensko banko, iz katere mladoliberalci črpljejo svoje strankarske milijone. d Občina brez občinskih doklad bo prihodnje leto Dolenja vas pri Ribnici. Vse doklade bodo namreč plačali pivci in pijanci, katerim so naložili občinski davek. Pametno 1 če ima 40 kron za liter vina, bo že še imel kake dve kronci za občino. d Tatvine po kmetih se vedno bolj množe. To je znamen je, da naša varnostna služba ne deluje dobro kljub znatno pomnoženemu osobju. Vzrok tiči menda v 'cm, da so orožniki tako slabo plačani, da ne morejo vzdrževati rednih patrulj. . d Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1922 a) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike ali jjgovce in sicer pet po 100 Din in pet po Din; b) pet ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdovo obrtnikov ali treovcev. j — Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrt-| niški zbornici v Ljubljani do 6. decembra ] 1922. Priloži naj se jim od občinskega in j župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da ie prosilka onemogla vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. d Komedija. Pucelj in Žerjav sta se ^skregala«. Pa ne zares, temveč ker se da iz tega prepira dobiti sijajen politični kapital. Gre za izvoz prašičev. Žerjav je zato, da se carin* ne zniža — s tem se kolikor toliko prikupi Ljubljančanom in to je vspri-čo volitev, ki se bodo vršile to nedeljo, nujno potrebno. Pucelj pa grozi z izstopom iz vlade, če se izvozna carina ne zniža. Ves čas, kar je bila v veljavi ta izvozna carina, je bilo vse dobro in Pucelj še malo ni Mislil na odstop, sedaj naenkrat, ko so mesarji že množico prašičev po prav nizki ceni pokupili, pa se »skrega« z dr. Žerjavom. Zakaj Pucelj ve, da državnozborske volitve niso več daleč in zato se je kmetu zopet treba prikupiti, čeprav je kmet pod vlado samostojnega ministra že milijone gor plačal, j Sedaj pa ta komedija! j d Pozor, oblastva! Po mnogih krajih po ! deželi, zlasti po hribovskih vaseh, se klati-! jo raznovrstni klateži in lenuhi in beračijo. ! S sabo nosijo prazno steklenico in zahteva-| jo žganja. Zahtevajo, ne prosijo. Drugega . daru sploh ne vzamejo. In kmetje ga jim dajejo, seveda. Boje se teh lumpov brez vesti. Ali oblastva zlasti orožništvo bi lahko malo bolj pazilo na take ljudi, ki so dvom-i ljive vrednosti. Z beraŠlcim postopačem, ki ima steklenico za žganje v malhi, kar v luknjo I d Kdo bo kazen plačal? Vprašanje za višji šolski svet. Če kmetski otrok zamudi pol dne šole, pa se ne more opravičiti, mu naloži okrajni šolski svet kazen. Nekaj šol že nima učitelja oz. učiieljice od začetka ; šol. leta. Otroci postopajo in bodo vse po-; zabili, kar so kdaj znali. Kmetje se marsi-j kje hudomušno vprašujejo, kdo bo kazen i plačal. Ali okrajni ali višji šolski svet? d Nov ravnatelj v ljubljanski bolnici j Je dr. Kosta Jeremic. Bolnica je vsled bel-' grajskega centralističnega izmozgavanja i tako propadla, da noben slovenski zdrav-l nik neče več prevzeti njenega vodstva. — Včasih so se pa tepli za to mesto. d Umrl je v Ljubljani polkovnik v I pokoju g. Mihael Lukanc. 40 let je služil I pri vojaldh, vsi bivši naši starejši vojaki ga poznajo, ker je prihajal skozi dolgo vrsto let na vse kranjske nabore. Dosegel je starost 79 let. N. v m. p.l d Jezica pri Ljubljani. Na Miklavžev večer 5. decembra priredi tukajšnji orlovski telovadni i odsek igro-burko »Dva gluha«. Po igri razdelitev ! Miklavževih daril. Začetek ob 7. uri. Vsi prijazno j vabljeni, zlasti pa mamice, da pripeljejo s seboj ; svoje malčke, katere bo sv. Miklavž prav bogato j obdaril. Na svidenje! I d Bogoskrnnstvo. V Somborju so ju-i gofašisti napadli neko hišo, na kateri je ; bil grb s križem. Na križ so jugofašisti 'i streljali in ga uničili. Oblasti bodo z jugofašisti primerno obračunala, če tega ne bo zabranil Pribičevič, kogar pristaši so jugofašisti. d Iz modernega sveta se imenuje ro-min, ki ga je spisal naš pisatelj Fr, S. Finžgar. Snov je povzeta iz tiste dobe, ko se je tovarniški delavec, ki ga je izrabljal kapital in ravnal z njim kot s sužnjem, začel zavedati svojih človeških pravic. Povest je pisana v lahko razumljivem, poljudnem in poučnem slogu ter jo bo vsakdo bral z velikim zanimanjem, posebno ker so v njej začrtana glavna načela socialnega vprašanja. Vse knjižnice naj takoj sežejo po tej nad vse lepi knjigi. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni in stane nevezana Din 30, vezana Din 44. d V prepad je padel v nedeljo v Kamniških planinah jurist Josip Turk. Obležal je mrtev. d Sv. Gregor. Prepozno došlo. 5 Din na razpolago! d Izgubil je na semanji dan 13. t. m. na postaji Radeče pri Zidanem mostu ubog kmetič 1300 do 1400 dinarjev. Mogoče je tudi, da mu je denar kdo ukradel. Ce je denar kdo našel, se prosi, naj ga proti primerili nagradi pošlje na naslov: Janez Kozinc, Ledina št. 46, p. Sevnica ob Savi. CERKLJE OB KRKI. K dopisu v zadnji Številki »Domoljuba« naj resnici na ljubo povem to-le: Kar je v našem občinskem odboru mož SLS, so razen dveh ali treh vsi razumeli, za kaj tire in ao £|asova!i za sklep, kakršnega je naredil občinski^ odbor v Sv. Križu (na pobudo g. žuj*j ajkov _ I______ stal gerent) in pa Vahčič. Ti so potegnili tudi nika Zupanca). Glavni hujskači pri na samostojneži: Puntar, Lajkovič (ki bi nas so rad po- pa je bil pri samostojnem Lajkoviču celo zaupni sestanek. Posrečilo se je samostojnim, da so ar naših odbornikov za seboj. V ta namen c«" ________. oin . .. tri občinske seje, ki so razpravljale o mosta, r»?bfli. SMLEDNIK. Po dolgem času odmora stopa nase izobraževalno društvo Kviškuc zopet enkrat na oder. V! nedeljo 3. decembra namreč priredi v društveni dvorani ob 3. uri popoldne žaloigro »Garcia Moreuo«. Igra je jako primerna za sedanji čas in našlo se bo pri pazljivem zasledovanju jako veliko koristi, /.lasti za pravo krščansko prepričanje, ki se kaže ua glavni osebi Garcia Morenu. Zato ste vsi prav iskreno vabljeni. — V Zgor. Pirničah na podružnici smo dobili lepe jeklene zvonove. Čudili smo se, ko smo jih prvikrat zaslišali in nismo mogli verjeti, da tudi jekleni tako lepo pojo. Celo tistim so ugajali, ki so biti v začetku nasprotni jeklenim zvonovom. V nedeljo 12. nov. so bili slovesno blagoslovljeni od domačega g. župnika. Faraiti! kdaj pa dobi farna cerkev tovariša, da ne bosta ta dva tako osamljena? — Dne 26. t m. se je poročil Franc Ločuiškar, cerkveni pevec, član izobr. društva ia orlovskega odseka z Marjanco Hujan iz Zg. Piruič. Pri poroki ie pevski zbor -zapel svojemu članu ia družbeniri Marijini prelepo pesem. Novoporočen-cema želimo obilo božjega blagoslava v novem stanu. Na mnoga leta! Iz D. M. V POLJU. V nedrij« dne 19. 11. 1922 je bil sklican od gotove strani sestanek v šolo v Zalog, na katerem naj bi »o ustanovila podružnica Kmetijske družbe za vasi Zalog, Sp. Kašelj, Pedgrad in Gradovlje. Razume se, da so samo zato ustanovi nova podružnica, da bode prihodnje leto zopet en nasprotni delegat več na občnem zboru Kmet. družbe. Drugega namena itak nimajo podružnice, ki go v libe-ralno-samostojnih rokah nego vsako leto enkrat izvoliti delegate liberalnega mišljenja, ia kaj pozitivnega jim tako ul, to se vidi pri podružnici sa občino D. M. v Polju, katera spi spanje pravičnega celo leto. Gospodje, ki ste se tako zelo trudili, da ste dobili podružnico v svoje roke, kaj ste pa vendar dobrega naredili celo leto? Kakor jo vide«, so število družbenih članov krči pod liberalno Pečeva komando. Prepričani smo, da so bodo števil® Se bolj skrčile, četudi liberalni veljaki vpisujejo kot fr flane moje nedorasle sinove in ie relo »roje • «• d e k I r. Naš nižinski proratun M prihodnje leto je mupoloften. I> nje?* posnemamo, ila šole laviemajo »karaj polovieo »m h stroškov, ki ho prorntvnjeni aa ogromno »šoto K 81.647.81). V Zalogu na krnit 58.092.—, v Dolskem na K 8»00.— Poleg lec« pa te obrtna nadaljevalna šola na K 50.8411.— T« *« grome kir< ilke. ki bodo davek ia I. I!>23 precej dvignila. Treba jr misliti na kritje, katerega |>a na k« dru Kje na laiji naiin dobiti kakor te se uvede davek aa vino. kateri hi dal lepe llsotake. Oil no-Vega leta 1922 do 2(1. II. I. I. se je v občini U. M. v Polja polotilo nit manj kot 15711 hI 81 I vina. Ako bi se ga a pomaga Urbanovcu na noge in spet počasi korakajo dalje, maneč si roke. Bolj v ospredju sla korakala še dva možka. Eden jc bil Kovačev Tine s Trate, mladenič z dolgo brado, drugi pa Glažaricv Jur iz Zapog, mežnarjev sin. jezila sta se nad spremljevalci, ki so zaostajali, in eno-mer rbračala puške na ramah. »Cisto sem mislil, da spravimo nocoi kaplančka s pola,« pravi Tine in zavije iz gošče na plan. ŠIVALNI STROJI! 7.n šivilje najmodernejši izdelek nemških lovom, kor jih je do dones izumila svetovna tehniko! — Dvojen dobiček: prvič si nabavite nojmoderneiši sltoj, druoič si pa prihranite noimonj tisočak v žepu Večletna garancija. - FRANC I1AMBER-OER. trgovec, MOSTE pri Liubljant Kovaškega vajenca- poštenih staišev sprejme takoj Slavko UrbančK, kovaški moislct. Fužine štev. 12 pri Ljubljani »Je zvil kakor kača.« doda |ur in ustavi, ■>; »Ali naj počnkavo nli naf greva dalje?« * »Kaj bovii čakalo? Saj veš, da se ho Fttndežkin Oroga dones obotev.ial, kar se bo mogel. Mislil je, da se bo pobnhal s Hu« berjevo dvocevko pred Velikim Grogom, pa ne bo nič. Saj Se iaz nerad slopim ned harambašo, ker prihajamo praznih rok« »Kaj se hoče? Ukor nam ne uide. Kar zavijva jo v jarek.« Za Grmovjem se vleče dolg jarek, zvon Sidole. Začenja se pri Vodicah in sega do Vogljan. Na eno slran jarka meji vodiška fara, na drugo komendska in za njo cerkljanska. Jarek je zaraščen in seminlja lomijo v njem mlinske kamene. Praviio, da ie reka Kokra tekla nekdaj po It slrugi in da se je pri Povodju stekala v Savo. Nedaleč od Sidol vede skozi gozd lepa, ravna m široka cesla z jarki ob straneh. To je slara cesta, najbrže rimska, ki je šla iz Drnovega preko Zej v Vcglje in odlod v Kranj. V tern sidolskem jarku so imeli rokov-njači svoje zavetišče. Ker se Veliki Groga ni čutil več varnega v Udnem boršlu po smrli kapitana Vranjeka, se je s svojo mnogoštevilno družbo preselil v Sidole, Le Tacman je kot domačin gospodaril in pe« haril krog Teneliš s svojo skupino. Tisto noč je bilo kurjavišče v Sidolah. Od blizu in cialeč so prihajali rokovnjači in križarii, malharice in planšarice. Kovačev Tine in Glažarjev Jur slo že zapazila od daleč velik cgenj, poleg ognia pa z lubjem napravljeno slreho. Da bi potopila žalost in obenem naznanila prihod, začneta peti: »Rufa nas dernica: karnovo vešlro sem spalalal Karnova veštro ie bonova, oj bonova I1 Kar se oglasi ose.ndesetlelni starček i visokim čelom in kosmatim kasiorcem: »Ti lobov kumerč, da ti je prefak upelovl«8 1 Kliče nas deklico: Mesno juho sem skuhala; |uha je dobra, oj dobral 2 Ti sleb človek, da ti je duhovnik ubeini. [JVCKOLESA emajiramo in z ognj i« U V U IVULLtiH ponikljaroo v lastnih delavnicah in shranimo preko zime. F. BAVIEU »TRIBUNA«, LIUBLIANA. Karlov tka ceala *t. 4 ŠIVALNI 'STROJI »ORIGINAL VICTORIA« najboljši z 10-letnim jomslvom dospeli. Cene primernel LOVRO REBOLJ, KRAKI. Kokrško predmestje šlev. 24. 5050 Ičnom nri/1 n kalera bi opravljala 2 kravi iscem uti\Lu In druflo hlino dcln r Islotom hjčnri !silil« Golobar strese s hrbta drugo culo in harambaste . ki ie sedela na mlinskem kamn». »o se razprostrle najrazličnejše rute, prične >n koteninaste, žametaste in svilene. Ottmsti Agv»i se je živo oko še zaiskrilo. ljr>* ie posegla po rdeči svilenki m Ir ve^ dnigih žensk je pristopilo iz izbiralo rule in robce. Trnvnove Iri so se gnetle krog Aort- Sunkarca se je režala v Ua, JlfcV-ri';« v Mengš« « «e ozirala 30 .mloh, j Po l -.rškovs i?eza si ;e pomerjaia :no, l un- j dc.'N ;e veselih lic gledala v pisane robcc. Vsebina to naredi t 3 .PHtavh 1?».; jrjn vga i Kitafluida li U-iia:od;,ej.:ih 9 esen^ev zdrav (-T.il teliS*, fl cvetja, 'iorenia ii listja r. | aa>(in«j$im lesti hitom I /«an|a ,'J ia !eg 25 let fl •"/rok (anvaL.osti icbrof • u ain ludi •» vseh delih I iveta. kei jim kflsor do er n prl ate') t te kih bo- J •ečine trmi. it'co- f le^n« v U'i h/ t hrbtu? J Zobobolt N> houPSte slaai, E prenapeti. izmučeni in pre-reč občutij i vi? Zel i te dober Zotmetikumza z.'t>e,zotin.> i ««' ., 'ice. ilavo t Ali ' telita v vsen ,»liotnnsUli imeti zanesljivo »re.Utvo v Po-kusite pravi tellerjev Klr.aftird? Kmalu bodeto rekli tud' vi: T O .f. 4 jajU: KvR S IS M K Olj O.UŠ ll Je veliko moCuejAi ia izdntuej&i kukor Imifo-Ko tKiinje iii najboij-e sredstvo te vr»lel V vseh .t.<;i'nih poslovn eah zahtevajte amo ,ir«vt RI »J'. j|d od iekafnat'a r»IInr. s pakiranjem in poštnino stane, (s denar naprei ali po povzetju: I l»»|ri'( lil i Ipceijihi Iltklnsi 24 lliarjn t al>s liik.tnic« 14 „ « . , I i|«e iiiiill itiklmic 146 H M . .1? .. Zli . KOT PH1M0T: EUa-obliž zoper kurja očesa 2 din. iu 3 diu.; Klza-mei tolni črt-n'ki 4 din.. Kita f osipalni praSek 3 din.; Blia ribje olja 20 din.; Elza voda za usta 1- din.; Klza kolenska voda 13 din.; Elza-3uunki miiis sobo 15 din.; Gijrcenn * diu. tu 15 dm.; l„y*oi, Ly-oform li diu.; § MoeSki tai od I dinaria dalie-, originoiitu C Rsdikum francosk i ž*ran e velika steklenica 13 din.; Klza-inrčesni praSek 7 din.; »trup z« poilgitno m (iiidi 7 din. /.a primol »« pukovanje in podtnina posebej rakuna. Na te cene računa «e Ae 5% rtoplutko. Aare.iiratl naanfno: EUCEN V. FEtaUEM, '•Isrnar, STUB.CA DONJA, Elzotrg "•»• 16, Hrvatsko. »Kje si jih vendar nalezel toliko in vsako ie drugačna, janež?« popraSa Agata Golobarja. — »V nedeljo sem počakal ženske, ki so šle s Tunjic od cerkvenega opravila. Pa sem jim jih kar po vrsti jemal raz glave,« odgovori Golobar, sinejoč se. »Katera ruta ti je najbolj vSeč, pa jo ti izberi za svojo Mico.« reče Agata. Nato pa se obrne do Malega Groge, ki je Se vedno zamišljen stal poleg svojega tovariša: »Saj vem. Grogec, da že težko čakaS. Namenjena li je bila rnoia Mica. Harambaši si se premalo prikupil, da bi le danes povezal z Mico. Glei, da popraviš, kar si zagrešil. Pa kmalu. Tistega dragonarja iz Komende moraš dobiti v roko, živ ga ali mrtvega. Tako, pa poišči Travnoveq« |aneza, ki lam-le v grmovju pase svoje duše, da le pelje tja poi i-jlko in le poveže. Skočila čez jarek in vama bode Vraniek te izdihnil svojo dv*o gori v Udnem borštu pod brič=vo juško. ^ zdaj ni več pomislekov, da 6i fi ne /zel je Vtiče.» Hči pa je veselo kima1« z glavo za Ma- lim Grogom in mu z rokami od zadaj o& zatisnila: »Grogec, kdo sem?« »Mica, moja Mica!« »Ti pa moj Grogec.« In sla Sla poiskal Travnovega l ineza, da izreče nad njima poročno dejanje. »Micin si. moj naslednik pa Sc ne, dokler ne spraviš komendskeqa kaplana pod varno streho,« zakliče Veliki Groga za svojim zetom. »Nihlo se ne keir.ej, harambaSa!«' odgovori Mali Groqa in izgine z Mico v grmovju, koder je Travnov Janez kot namestnik rokovnjaškega papeža poučeval nekaj svo-lih duš o sedmem zakramentu. Zima je bila. Tudi Veliki Groga je rad prisedel k velikemu ognju poleg Agaie, ki se je lesketala v cekinih okrog vralu in žarela v srebrnih gumbih in zaponah. tlaram-baša je vihal svoje dolge brke in Irgal z roko kos slanine. Agata mu je nalival« kupico in gladila dolge, sive lase. 1 Nič se ne boj, papeil (Dalje.) 1 aus iiJHSi 3 it& ) to j ra 5Ž ac a© s® m. a is J 5rp Sli S tt S? M ae-' 101 _ •a is .tjU. flf? •31;-. 58. avt iif? kits »n? -.11!» <1 ff »S tig) fflta ifttt m m imm rmiu ioterija. Z,m3jaMl9Z3 5 premij loo.ooo sreoft - so.ooo dobilftov Abaolutsa sigurnost :n ii iav-no ju m-, t v o. V teku jpii.n ma-soceir izžrebali bojj 69 8i liieni Ifi.OOB K brez vsakega odbitka v goto« vem denarja. Z eno srečko morete dobiti 4 milijone kron, 2 milijona 400.000, 1 milijon 600.000, 800.000, 600.000, 400.000, 320.000« 280.000, 240.000, 200.000. 160.000, 120.000, 30.000 itd., M Cena srečk vsako izbiro: četa mi Polovica srečne Dinarje« 48*— Dinarje« 24'— Četrt aa siečha Dinarje« 12'— Lista dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju I Hitra in točna postrežba. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekluro državne ruzredne loterij«. MMH Ma i i (Oddelek razredne loterije) llulttn ul. 7. • Zagreb • Gajera ul. i Tolafou U—19, 23-98 In 27-96. Originalne srečke odpošiljamo samo po prejema odposlanega zneska. as M % a« as mn ae- 3S ae 9« ____________________ Poroč. prstani Double verižice S enske u e Bu-ilke Že ne nre Uhani Ma{t!rrejSatrgovir? ur.zlatnlnflir j »rebrnine p ČUDEN LJUBLJANA 22, Pre ernova t. Suhe f?obe, rielcljno in koremevo seme, proso, žol in druge deželne pr delne kupuje po najvišji coni Seuer fl Komp., L ub.jasia, VVolfova ulica 12. Naprodaj je po jako nizki ccni, še dobro ohran. 1 stružnica, 1 okrožna žaga, 1 parni kotel, zelo priprovno za malo mizarstvo kje na deželi Naslov pod: Poštno ležeče Kranj, šlev. 1500. Fižol in semensko deteljo kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36._ :iOIS J*- NA VELIKO IN MALO ! -®C najboljše šivalne stroje Priporočamo zn rodbinsko in obrtno rabo. potrebščine ia šivilje, krc.iafo in četljarje. — Edino pri: .10811' '.INC. Ljubljana. St. Petra nasip Stev. 7 locp Vse nabiralce las obvestim, £.GIIol\G irioC. da kupujem na malo in veliko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. Izdelujem gledališke vlasulje moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K naptej. Ce želite, pošlpte mali vzorec las in ceno. Angleške in Solinger-BRITVE I. v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Bouleau-voda proti izpadanju las. Točna postrežba. — I. dolenjska Insna industrija, I SVFTFC, Novo mesto. '1397 LEPO. ČRNO, NOVO BRINJE (ukinja najceneje Ivan JF.LAC1N, Ljubljana 150 kron na dan lahko vsak zasluži doma vsvoiem kroju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor heče zaslužiti, naj rni pošlje svoj naslov in znamko za odgovor. £©$čp BHI?. Liti^s 75. Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles In Šivalnih C ftatial Ljubljana, Stari trg 28. strojev • UtllJCi Sprejme se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, * ŠIVALNI IN RAZNI STROJI. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kartovskn cesla št. 4.__ »Janez, kam pa nosiš kože v stroj, ko zakolieš kravo junca, tele, prašiča itd ?« - »Kam drugam, kot v strojarno jakoba Planinška v Kandiji pn Novem mestu. Tam izdelujejo najfinejše usnie vseh vrst domačega izdelka. Ako hočeš tudi ti imeti fino usnje, nesi tja kožo \; sirot tn zadovoljen bošl« - Priporoča se: )AKOB PLANIN-ŠEK in F. MURN, slrojarna, Kand.ja. ............KMETOVALCI, POZOR1 jar PRAVO DOMAČE PLATNO -®>C za rjuhe in perilo, lastni ročni izdelek, ima v zalogi I kal niča »K ROSNA« v Ltubhani, Žrinskega cesta šl. 6 (nasproti cerkve sv. |o-žefa). — Tn sprejemamo laneno prejo v tkame. - Ža platno pošljemo vzorce na zahtevo. -Cene zmernel Ugodna prilika za neveste!__ Lanene tropine Slrjud^K izdelovanje lan. olja, Oolobrdo 28, Medvode. BLUZE, spodnja krila, predpasniki, oprema za novorojenčke se najceneje kupi pri: A. Š3NK0VIC nasl. K.SOSS, LJUBLJANA, Mestni trg Ste?. 19. Lepa novo zidana 2 veliki sobi in 2 kuhinji, jedilna shramba, klet, drvarnica itd., njiva, pri veliki cesti blizu Maribora in lovarn; stanovanje takoj nn razpolago; proda se takoj za ceno 600.000 l.ron od lasl-nilia FRAN PODLIPNIK, Maribor-Tczno štev. 57, Vsako množino dobrega SEMA dobavlja po zelo ugodnili cenah firma FRAN JENKO, Ljubljana KREKOV TRG ŠT. 10. Hlode gojzdove trame. deske in Hruo p«""""«* , E8n« i>ki *bi ilihim. III III »U Ljubljana Kralja Petra trg sie, u pred sodnijo rhičuiejo se naiviiie din vne črne! PnrlfUOni'1 oboncm farovJki hlapec, naval UM IVvGllliV jen konj in gospodarstva, v starosti SO do 40 tel, trezen in pošten, ki bi hotel dalje časa ostati pri hiši, se sprejme v službo z novim letom. Ponudbe z navedbo plače in Ma-rosli na župni urad STRUGE, pošla Videm-Dobrčpolje. __5009 ženitna"ponudba letu, naobražen, simpatičen, mimega značaja, z lepim kapitalom, se želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo zaradi takojšnje ženitbe. Prednost imajo one z malim posestvom ali trgovino. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Mirna bodočnost 4937«. [iklavže, parkeijne, medene kolače, kekse, kandite in vseh vrst lecta po najnižji ceni v tvorniški zalogi R. Poschi, Ljabljana, Go8poBvotB'*a c. 7.__ mfif oriflane Stenice- lEnrki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizkus. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti inrče suna sadia in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Pctrinisk« ul. 3, ZAGREB !. Prvovrstna umetna g^oiffa dobavlja nnjccneje veletrgovina Vinico Ifebii, Žafiec Slovenija. Jamstvo za vsebino. Vse vrle v zaiogi: 18% Thomasovo žlindro, 40—42 % kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 157» rudninski superŠosfat, 15—17% npneni dušik. g] Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje! 63 I Ljudska posojilnica is Ljubljani Hj Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) Hj obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. jan. 1923 po I w S°/o m baa IT brez odbitka rentnega In Invalidnega davka iS Ljudska posojilnica v Ljubljani je O------~ ^ največja slovenska posojilnica in jo g imela koncem septembra 1922 nad J— ---- 110 milijonov kron hranilnih vlog ^ in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. — Posojila se dovolju- f<£ jejo na ^aebni kredit (proti me- g niči), na hipoteke in v tekočem S i računu. »v 'V M lzda|* konzorcij »Osttoltnba«, 1» Odgovorni urednik Anton Sninlk v Ljubljani, Tisk* Jofociovaaalui ttok*n>*>