800. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 27. oktobra 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedelja}] fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ol> 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečna K f20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pofito celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. — Za inozemstvo oeloletno K 30’—. — Naročnina se as	pošilja	npravništvu.
:a
Telefon Številka 118.
•••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
•H
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo In npravniftvo:	k
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica it. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nofrankirtm«. ptiuuf se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Zn ogta*o •e plača: petit vrsta 18 v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-a pust. — Za odgovor je priložiti znamko. m
Telefon Številka 118,
Balkanska vojna.
Sinovi se vračajo. — Pravice balkanskih narodov do Balkana. — Mlade sile zmagujejo nad starimi. — Propad turške armade. — Kako je Carigradu? — Čete iz
Azije. — Pomanjkanje živeža. — Albanci.
Sedanji boj balkanskih držav je podoben boju otrok — ki so se čez več let vrnili v svojo lastno domačo hišo in so tani našli zavoženo gospdarstvo tiranskega varuha. V krajih, kjer se zdaj vrši boj, so živeli Srbi, Bolgari in Grki — na to spominjajo imena rek, vasij In raznih krajev — imena oseb, družin itd. preživeli so stoletno turško sužnjost in ostali so zvesti svojemu rodu do današnjega dne. Kar je med njimi Turkov — to so priseljenci, ki jih je turška vlada naselila med domačim prebivalstvom zato, da je obvladala te kraje. Res so se mnogi slovanskih prebivalcev na videz poturčili — toda v njih je ostala s slovanskim imenom tudi slovanska kri.
Dokler so Turki gospodarili nad celim Balkanom, si ni upal nihče priznati svoje vere in narodnosti — sedaj pa ko izginja njih moč, se budi v prebivalstvu stari narodni duh.
To je torej tako, kakor v povesti o hudobnem varuhu. Ko so si najstarejši sinovi opomogli — so zbrali svoje moči in so se vrnili v domačo hišo, ker so osvobodili svoje brate in sestre. Ko so se osvobodili prvi Srbi, Grki in Bolgari — ni bilo dvoma, da pride enkrat do te vojne, katere žive priče smo postali. Marsikatero slovansko srce si je želelo dočakati ta dan. Srečni smo. da moremo s ponosom gledati na velike zmage svojih bratov. Odigrava se eden največjih dogodkov — ki so ga čakali stoletja in stoletja.
Vrnili so se torej oni krepki najstarejši sinovi domov in hočejo napraviti red v svoji hiši. Zapoditi hočejo tiranskega gospodarja, ki so mu morali stoletja služiti. Delo jim gre dobro od rok — tako kakor ni nihče pričakoval.
Balkanski bojevniki za svobodo svoje d6-movine so vzrastli na trdih tleh — v boju z neprijaznim svetom — v težkih razmerah — kakor rastejo otroci brez doma In brez pravic. Zato pa je krepka njih roka, in pogumno njih srce.
Boj proti gospodarju je težji, nego boj med enakimi. Drugi so branili: »— ne lotite se gospodarja — gospodar je močan«. — In res so verjeli — in tudi, če niso verjeli — so vedeli, kaj pomenijo one besede. Čutili so sicer, da so silni, toda komaj so smeli svoji sili verjeti.
Njih varuh je sedel v njih domovju — oni pa so orali svoja skromna polja. Nazaduje je bila mera polna. Prišli so zahtevat svojih pravic. Skrbna Evropa je rekla: »Nikar! Mož ob Bosporu je sicer bolan — ampak ne kaže še deliti. Pri tem imamo tudi mi besedo, ker je naš prijatelj. Ko bo umrl, bomo vam ra? 'elili In si bomo zaračunali primerno za stroške.« Balkanski narodi pa so rekli: »Dovolj! Naše je bilo, naše bo! Kdo ima tu besedo? Kaj je nam treba varuhov? Dovolj imamo tujega gospodarstva.« — In so šli jemat, kar je bilo njih last.
Turek je mislil, da si njegovi bivši sužnji še niso opomogli. Govoril je o svojih malih sosedih in je zahteval, naj se pridejo opravičit za
LISTEK.
M. ZEVAKO!
V senci jezuita.
(Dalje.)
»To še ni vse, bratec!« je rekel nato brat Tibo^ ki se mu je začenjal zapletati jezik. »Kaj porečeva častitemu očetu superiorju, ko prideva domov?«
»Pii! Ali mari ne hodiva po naročeni poti? Porečeva mu, da sva srečala sovražnika in sva se mu morala postaviti do robu...«
»To bo laž, brate Luben.«
»Da, laž bo, brate Tibo. Toda, prosim te, kaj naju je učil častiti oče Lojola? Da je laž dovoljena — kaj pravim? — da se naravnost priporoča, kadar je mogoče oteti z njo interes svete Cerkve. Včeraj še nisva vedela tega, a danes veva!«
»Ali vendar.«
»Brat Tibo, Tibalde frater, ali se upate upirati avtoriteti prečastitljivega Lojole, te luči naše Cerkve, tega arhangela svetega Petra?«
»Bog ne daj, brat Luben.«
»In če se zlaževa častitemu superiorju, ali se to ne zgodi v interesu Cerkve? Kaj pa sva pravzaprav v tem trenotku? Vojaka Cerkve. Kaznovati naju, bi se reklo, kaznovati Cerkev samo. Ako se torej s pobožno lažjo izogneva kaZm, še izogneva kaznovanju Cerkve same. Obenem pa prihraniva smrten greh častitemu superiorju, ki bi udaril Cerkev, ako bi udaril naju dva!«
syojo upornost. Oni pa so šli in so rekli: «Bonio videli:	ali	so štiri mlade sile močnejše	od	ene
stare«	...	In so mahnili čez mejo.
Zadnjo nedeljo smo pisali: če pojde tako naprej, bomo prihodnjo nedeljo dobili Srbe že pred Skodljem. O Drinopolju smo si komaj upali govoriti. In danes moremo reči, da pozna malokatera zgodovina toliko zmag v nekaj dneh, kakor jih je bilo pretekli teden na Balkanu. Mi smo še vedno tako »evropejski«, da nismo	niti	verjeli. Saj ni mogoče! In	vendar
so se	vsa	poročila o zmagah potrdila	in	oni,
ki so pisali turške laži — so se blamirali. Bil je teden slovanskega zmagoslavja na Balkanu. Srbsko-bolgarska armada je ta teden podala ne en dokaz svojih velikih zmožnosti.
Naj priness prihodnjost karkoli — eno stoji: turški strah je uničen — pokazalo se je, česar pred vojno ni nihče verjel — da so združene balkanske armade silnejše od Turčije. Izgnani otroci so se vrnili — krepki in zdravi______
ter zahtevajo od izmozganega stana svojo posest.
Vojna na Balkanu je bila pripravljenai. Danes več poročil govori o tem, kar so bistri opazovalci s početka le ugibali. Pri tem se je pokazala bolgarska previdnost in srbska premišljenost. Bolgari so se pripravljali tiho. Vedeli so, da njih sila leži v armadi. Množili so domače bogastvo in vzgajali mladino. - Srbi so se leta 1908 vznemirili zaradi Bosne. Previdni Milovanovič je odvrnil nesrečo od domovine. Očitali so mu, da je bojazljivec. Milovanovič’ pa je vedel, zakaj ie pustil Avstrijo pri miru. Po letu 1908 se je Srbija okrepila. Ob začetku sedanje vojne je imela toliko denarja, da ga je lahko posodila Bolgariji, In toliko koni, da je poslala svojo konjenico na vzhod. Milovanovič je vedel, kaj sc'bliža. Žal ni dočakal. Njegov naslednik Pasič izvršuje njegov načrt.
V vsej vojni se pozna, da se vrši po načrtu. S (eni pa so se Turkom tako štrene zmešale, da so popolnoma glavo zgubili. Poročila o zmagah krepe utrujene sile balkanskih bojevnikov — dočim pripravljajo turško armado v obupen položaj. Zato išče rešitve v begu.
KAKO JE V CARIGRADU.
Ob času, ko slave meščani Belgrada in Sofije zmagoslavje slovanskega orožja, prihajajo prav nasprotna poročila iz Turčije. Dasi turška vlada in najeti Židje skrbe za lažnjive telegrame — vendar vsa poročila govore o — miru, ki vlada v Carigradu, v iistem ponosnem Carigradu, ki je še pred 14 dnevi po ulicah manifestiral za vojno in je klical naboj proti balkanskim sosedom. Lepo piše o tem praški »Čas«:
»Prevladuje strah in bojazen pred nečim velikim neznanim, pred nečim, kar mora nujno priti. Turki ne verujejo več niti sebi, niti orožju, niti Alahu. Zanašajo se edino, da se bo v najbolj kritičnem trenotku pojavil kak deus ex machina — in da se ponovi historija iz leta 1878. Propalost turške države se najbolje vidi
»Kako
dobro
govoriš, brat Luben!« je
;Y2nliknil brat .Tibo, navdušen po tem jasnem duktti oranju.
In da ne bi zaostal za tovarišem, je dodal neustrašeno:
»Pripomniti je treba, brate Luben, da nama je častitljivi Lojola izrečno zatrdil, da sva vojaka svete Cerkve. In kaj delajo vojaki? Pred vsem ob vojnem času, kadar so na pohodu, kakor midva sedaj? Pijejo, kolikor se da.«
»In še več jedo.«
»Da ostanejo močni in zdravi, brate Luben!«
»Kajti, kako naj naskočijo sovražnika brez svežih moči?«
Ko sta tako prepričala drug drugega in pomirila svoje omajane vesti, sta vstala meniha bojevitih lic kakor dva prava vojaka, hoteča oditi.
Krčma je bila prazna.
Vrata so bila že zdavnaj zaprta in oknice zatvorjene.
»To je vse skupaj en tolar, eno libro in osem denarjev,« je rekel mojster Gregoar, pri-stopivši s prezapeljivim smehljajem na obrazu.
»Benedikat vos Dominus!« sta odgovorila meniha in dvignila preteči desnici nad Grego-arjem, ki je spričo tega mahoma sklonil glavo.
»Bila je pečena piška...« je mrmral nesrečni gostilničar.
»Benedikat!« sta ponovila meniha z močnejšim glasom.
»In omeleta s slanilo, vredna kraljevskega želodca,« je tarnal Gregoar.
»Benedikat! Benedikat!« sta zagrmela meniha.
Istočasno sta odklenila vrata in smuknila v noč, dočim je renčal Gregoar besno v svojem hramu:
»Sam kruljavi hudič naj odnese meniha in ni'-W bljigORio^el Kmalu bi moral zapreti bit-
na njeni armadi. Žalosten pogled ti nudijo čete. Neskončne vrste moštva se vlečejo po ulicah, prihajajo kmetje, s culami na hrbtu — med njimi sumljivi obrazi — pisan prizor — toda žalosten. Drugi dan so že oblečeni, dobe svoj plašč, čevlje, orožje in gredo na kolodvor. Gredo leno, kakor čreda, toda iz očij sije groza, le migniti
— in že čutiš, kak bi se nat* vrgli. Zveri — ne ljudje. Tako gre od jutra do večera. Človek se čudi, od kod toliko ljudstva prihaja. Nekateri imajo obraze pravih razbojnikov. S strahom misli človek, kaj bi bilo, ako pridejo ti vojaki v Srbijo ali Bolgarijo. Gorje deželi in ljudem! Dvajseto stoletje bi si moralo prikriti obličje — azijatska civilizacija bi slavila svoje orgije. Človeško življenje tu ni vredno pipe tobaka.
— Iz vseh strani Azije so segnali to zver v človeški podobi in so jo poslali v boj. Ubogi Slovani, ki še niso pobegnili iz Macedonije. Toda o tem nemški listi ne smejo pisati. Včeraj ni bilo mogoče dobiti kruha. Vlada je vse kupila za armado. Živila so grozno draga. Tramvajev, konj in avtomobilov ni. Vse je šlo v boj. Kristjani se boje za svoje življenje, ker niso varni pred tolpo, ki sluti, da kristjani zmagujejo.
*
Kuinanovo je še novo mesto, staro 50 do 60 let. Ima 820 hiš z 5700 prebivalci. Od teh je 570 kristjanskih hiš s 4000 prebivalci in 250 mohamedanskih hiš s 1550 prebivalci. Poleg tega je 150 ciganov. V mestu sta dve džamiji in dve cerkvi, od katerih ena je zelo lepa. Trg je tu zelo živ, ker je največja trgovina za volno. Trgovci prihajajo sem od vseli strani in bo v bodoče postalo tu lepo trgovsko mesto.
Bitka pri Drinopolju bo po mnenju nekaterih strokovnjakov največja bitka nove dobe.
Poročevalci in časnikarji so v Srbiji in v Bolgariji pod strogim nadzorstvom. Vsa poročila z bojišča se na pošti cenzurirajo. To je potrebno za to, tla se ne izdajo skrivnosti, ki bi jih sovražnik lahko izrabil. Pravijo, da se bo po vojni pokazal tak plan — da se mu bo svet Čudil.
Srbski in hrvaški listi prinašajo zanimive epizode z ulice v Belgradu in v Sofiji, ko se vračajo ranjenci. Ljudstvo sprejema ranjence z navdušenjem, ranjenci pa z veselim obrazom pripovedujejo o bojih.
Albansko vprašanje je za sedanjo vojno velikanske važnosti — vendar ne tolike, kakor se je preje mislilo. Nestalnost Albancev se zelo maščuje na d njimi samimi. Albanci so razdeljeni na več rodov — eni drže s Srbi, drugi s Turki. Toda na nje se ne more nihče zanašati. Turki Albance zlorabijo. Pode jih spredaj v boj in jih silijo pogosto z bajoneti, da se bojujejo. To pet je za Turke slabo. Albanec se dobro bije v manjših praskah na gorah, kjer zavratno napada sovražnika — na ravnini v bojni vrsti pa ie Albanec slab vojak, posebno, ker se hoče Albanec boriti !e zase. Zato sc Albanci pri odločnem napadu srbskih in bolgarskih čet prvi spuste v beg in s tem provzročijo le še večjo zmešnjavo. Albanci bodo v sedanji vojni deloma izločeni iz boja — kolikor pa jih živi' po Stari Srbiji, v "Sandžaku in drugod, bodo pregnani iu iztrebljeni kar bo za te pokrajine velika sreča, kajti šele potem bo zavlada! stalen mir. Vsled svojega postopanja so Albanci izgubili vsako zaupanje. Zato jih bodo balkanske armade brez pardona streljale, ker sicer niso varne pred njihovimi izdajalstvi V tem je bila (udi usoda Ise beia Boljetinca, ki je bil nestalen in nevaren vodja.
s LOV • ifM HRV* NARODNI INTERESI
DVA GOLOBČKA.
Kljunčkata se, kljunčkata — golobčka dva — gunčkata se, gunčkata — golobčka dva.
Srčno se pozdravljata — golobčka dva — drug drugega proslavljata — golobčka dva.
»Na vse veke brat in brat«
»»Oj. pozdravljen tisočkrat.«
»To ie zgodovinski dan«,
»».lužni se budi Slovan.««
»Eno bili smo' nekdaj« —
>- »Eno bomo vekomaj.««
Prišel orel je z višav, strašen orel, dvojih glav.
ptička je opazoval in takole je dejal:
Glej, kako se ljubita Kak lepo se snubita Kaj pa vendar hočeta kaj tako klopočeta?
Midva rada bi, da ti. bi imel — vsaj glave tri.
Z eno gledal bi na jug in bi nam bil zvest drug.
da bi naju varoval in tu znama caroval.
Pridno le se družita, golobčka dva, meni zvesto služita golobčka dva.
jaz bom vaju varoval golobčka dva, in nad vama caroval golobčka dva.
tiko, če bi prišla takšna milost pogostoma nad me!«
Igrata Tibo in Luben pa sta odhajala po cesti Židane volje ...
Čutil« sta dovolj moči in junaštva v sebi, da bi se spopadla makar z vsemi rokovnjači Dvora Čudežev.
»Vbogaime prosiva!« ju je presenetil zdajci osoren glas.
In dve temni senci sta vstali zdajci pred prestrašenima menihoma.
»Kaj želita, gospoda?« je zajecljal brat Tibo.
>' Denarja!«
»Usmilita se! Najina mošnja je prazna...«
»Kdor večerja tako po kneževsko kakor prejle vidva pri Vedeževalki, nima prazne mošnje!«
Zdaj sta meniha spoznala grdooka neznanca, ki sta sedela pri Grcgoarju za sosednjo mizo.
#	»Gospoda!« je vzkliknil brat Luben s tresočim glasom, »meniha sva; storila sva obljubo rtidovoljnega uboštva«.
»Denar sem! Sicer je po vaju!«
Blesk dveh nabrušenih bodal je dopolnil strah menihov, ki sta padla na kolena. Solze so jima curljale po licih: sklenila sta roke.
I oda fanfar in Kokarder sta že mamo preiskovala njuni halji.
Brat Luben in brat Tibo sta izpovedovala drug drugega in si dajala neštevilno odvez.
»Nič!« je vzkliknil Fanfar z razočarano kletvico ter prenehal brskati po kuti brata Lu-bena.
»Nič!« je ponovil Kokarder, ki je preiska-val brata Tiboja. »Nič — razen tehle prokletili mašnih bukev.«
*KujigaU je. zaječal brat Tibo. »Oh. U pre-
klicana knjiga!«
»Upam, da se bo dala vseeno prodati tam kje pri univerzi.« je nadaljeval Kokarder in spravii knjigo pod svoj plašč. »Idita, bratca, v miru! Saj sva tudi midva dobra človeka in nočeva grešnikove smrti.«
»Midva nisva grešnika!« je rekel brat Tibo, ki se mu je vračal pogum.
»Pač, pač, grešnika sta. in vajin greh je ta. da nimata denarja! Spravita se v miru, toda glejta, da si prihodnjič ne nakopljeta takšnega greha.«
»Gospoda! Gospoda! Vrnita nama knjigo!« je zaklical Tibo obupno.
Grohot, ki jima je zazvenel demonsko v uho, je bil edim odgovor rokovnjačev, ki sta izginila v noči.
»Izgbuljena sva!« je zamrmral brat Luben.
»Kaj poreče prečastiti Lojola?«
»Ah, brat Tibo, samo tvoja požrešnost je vzrok te nesreče! Ti si bil tisti zlodej, ki me je zapeljal v to trikrat prekleto gostilno.«
»In ti si bil tisti, ki je odprl vrata, brat Luben. Jaz Sem hotel samo iti mimo, da se navo-ham sladkega vonja pečenke.«
»Sladkega vonja ... prava beseda to.«
Prepiraje se in tolažeča drug drugega, kakor sta vedela in znala, sta se napotila meniha urnih krač proti samostanu.
Od samega prepiranja in prerekanja sta našla nazadnje vendarle izhod iz svojega žalostnega položaja.
»Kaj mi je prišlo na um!« je vzkliknil brat Tibo nenadoma in se udaril po čelu. »Kaj nama je zaukazano? To, da podtakneva tiskarju Doletu skrivaj tisto knjigo...«
»Nič drugega: knjigo da mu podt.’’ a,« ie potrdil brat Luben,
.UDaUeJt
Vojna.
Po padcu Kumanova in Kirk' Kilise.
I
POMEN OBEH ZMAG.
Usoda ie hotela, da so se ravno pred zavzetjem Kirk-Killsse in Kumanova razširile po Bvetu vesti o bolgarskem porazu pri Kirk-Ki-lissi In srbskem porazu pri Komanovu. Takoj po teh vesteh so došla uradna poročila, da sta se poraza pretvorila v kolosalni zmagi. V Sofiji zvone zvonovi v znamenje zmage, v Belgradu vlada velikanska navdušenost radi zavzetja Kumanova. To so sijajne zmage za srbsko in bolgarsko armado, zmage ki so bile izvoje-[vane s silnim heroizmom in hladnokrvnostjo pred smrtjo.
Bolgarska armada je z zavzetjem Kirk-Kilisse prišla do končne točke. Padla so vsa mesta od Mustaie paše in Kirk-Kilisse doli do Viza. Glavna naloga bolgarske armade je, da razbije še Drinopolje.
Bolgarska vojska operira v več kolonah: fena pri Drinopolju, druga pri Kirk-Kilissi in Drinopolju, a tretja na vzhodu, to je ona kolona, ki je zavzela Tirnovo, Vaziliko in se koncentrira proti Vizi.
Kar se tiče srbskih kolon, so dosedaj zavzele Sjenico. Novi Pazar, Prištino in Kuma-ttovo. Operacije so torej tako vspele, da se prva srbska kolona lahko združi s Črnogorci in odreže Sandžak od Kosova, a ostale kolone zamorejo skupno operirati proti Skoplju, kjet se bo vršila odločilna bitka.
Največjo nalogo od srbskih vojsk ima glavna armada prestolonaslednika Aleksandra, fci je že najdalje upadla v turški teritorij. Predvčerajšnjem je ta armada zavzela Kumanovo, |ako važno točko za nadaljne operacije proti FTurkom.
Srbsko-turška vojna.
KRVAVA BITKA PRI KUMANOVU.
NAJVEČJA BITKA V SRBSKEM RAJONU.
NAPAD V NOČI. — TURŠKO UMIKANJE.
Belgrad, 25. oktobra. Podrobnosti, ki prihajajo z bitke pri Kuinanovu, pričajo o velikanki odločnosti srbske armade.
Boj pri Kumanovu je najhujši dosedanji boj y širokem rajonu, v katerem operirajo Srbi.
Bitka se je začela v sredo okolo pol treh popoldne. Dež je lil z Vso silo in gosta megla Je pokrila polje, ko se je ena turška divizija navalila na Srbe. ki so bili razpostavljeni 6 do 8 km pred Kumanovem.
Del srbske vojske je ta napad sijajno prestal, četudi z velikimi izgubami. Mrak je legel na zemljo in v tem času je bila turška oienzi-ya popolnoma odbita.
Okolu polnoči je dež še vedno lil, a Srbi se niso zato zmenili. Ob eni uri ponoči so Srbi pričeli bitko, kar čisto spominja na Napoleonove -Vojne. Turki so se silno utrdili v okopih, kjer so jih Srbi prebudili. Napad je trajal dve uri.
Ob šesti uri zjuiraj se je pričel krvav boj na vsej črti. Srbska artiijerija je pričela strahovito stresti. Turki so šc dosti dobro odgovarjali. Med strašnim grjnenjem topov se je srbska pehota trdnjavi približala z bajoneti. Ponovno se je morala umakniti, a naskoki so se ponavljali z vedno večjo silo, dokler Turki niso omagali.
Turki se sicer še niso udali, vendar pa so polagoma zapuščali pozicijo za pozicijo, ki so bife silno močne.
Do desete ure dopoldne je srbska armada že popolnoma očistila dolino reke Lipovke in Kumanova, a treba ie bilo zavzeti še par višin na desni obali. In tudi tu so se morali Turki umakniti pred silnim srbskim naskokom. Višine so bile zavzete ob eni uri popoldne, nakar ;so se Turki pričeli v silnem neredu umikati.
V bitki ni bila angažirana cela srbska armada nego samo del. Bitko je vodil prestolonaslednik sam, ki je bil parkrat v največji nevarnosti.
Turkov je bilo 30.000 ki so se nahajali v močnih okopih. Turška artiijerija je v začetku kar pometala s Srbi, ali Srbi so neoziraje na to prodirali naprej do popolne zmage. Boj se je vršil mož za moža, ker je bilo treba Turke iz-tlrati Iz utrdb. Srbska artiijerija se ie sijajno Obnesla. V trenotku je popolnoma uničila tri eskadrone turške kavalerije.
Srbske izgube so precej velike. Turkov je padlo nad 5000. Zaplenjenh ie bilo 12 topov. Srbi so zgubili dva polkovnika in več bataljonskih poveljnikov In oficirjev.
Sijana zmag« je v srbski armadi zbudila Velikansko navdušenje. Turki so silno potrti.
SRBI PRED SKOPLJEM.
Belgrad. 25. oktobra. Srbske predstraže so dospele pred Skoplje. Danes se je razširil glas, da je padel v srbske roke Štip, a vest se uradno še ne potrjuje.
SRBI V PRIŠTINI.
SVEČAN SPREJEM. — SLAVLJE NA MU RATOVEM GROBU. — VELIKANSKI PLEN.
Belgrad. 25. oktobra. Iz Prištine se poroča, da je bil sprejem srbske armade v Prištini sijajen. Musa je pričakovala poveljnika generala Jankoviča, katerega so pričakovali tudi fTurki. škof je osebno pozdravil osvoboditelje
General Jankovič Je odgovoril, da prlna §a Srbija s seboj svobodo in red vsem brez razlike na njih versko prepričanje. Priporoča
8,08Narod je neprestano klical: Živela Srbija! Zlvel kralj Peter!
Srbska vojska se ie na potu ustavila na grobu sultana Murata in na mestu, kjer je sedanji sultan lansko leto izvedel veliko vojaško parado, kot nekako grožnjo In opomin Srbiji: Tu se ie vršila slavnostna služba božja.
1 V Prištini se zbirajo Albanci z druge strani reke Laba in izročujeio orožje. Le nekateri so zavratno streljali na srbsko vojsko.
Sedaj je vojska v polnem redu odšla naprej. Nikdo izmed domačih v Prištini ni oškodovan. Srbi plačajo vse sproti z denarjem. V Prištini so napravil! Srbi velikanski plen. Dobili so velikanske zaloge municije in hrane. Vse hiše in cerkve so polne orožja in hrane.
VUČITRN IN G1LJANE PADLI
Belgrad, 25. oktobra. Danes so Srbi brez-posebnega boja zavzeli tudi Vučitrn in Giljane.
Vučitrn je važna točka na progi Mitroviča Priština. 20 km oddaljena od Prištine. Giljane leže 25 km jugovzhodno od Prištine.
Bolgarsko-turška voina.
TURŠKE VESTI O PADCU KIRK-KILISE.
VELIKANSKE TURŠKE IZGUBE. ANARHIJA V TURŠKI VOJSKI.
Carigrad, 25. oktobra. Tukajšnji diplomati so mnenja, da je poraz pri Kirk-Kilisi za Tur-čijo velikanska nesreča in nenadomestljiva izguba. Turške čete so silno zanemarjene, slabo oblečene, sestradane, brez municije in hrane. Vojaki so se v masah predajali Bolgarom. Zaplenjenih je zelo veliko število topov in municije. Turški vojaki so odrekli vsako pokorščino svojim oficirjem.
Carigrad, 25. oktobra. Turške vesti iz Dri-nopolja poročajo, da je padlo pri Kirk-Kilisi <6.000 turških vojakov. Tudi bolgarske izgube so velikanske.
40.000 TURKOV VJETIH. PRINC ABDUL IIALIM VJET.
Sofija, 25. oktobra. Listi v posebnih izda. jah poročajo, da je bilo pri Kirk-Kilisi vjetih 40.000 Turkov. Med vjetnlki se nahajata tudi Muktar paša in princ Abdul Halim.
VELIKANSKO VZNEMIRJENJE V CARIGRADU.
Carigrad, 25. oktobra. V Carigradu vlada velikansko vznemirjenje radi lažnjivih turških poročil z bojišča. Posebno veliko razburjenje je nastalo, ko se je izvedelo, da so vse turške uradne vesti o srbskem porazu pri Kumanovu popolnoma izmišljene, ampak da so Turki doživeli strašen poraz.
TURKI O BOLGARSKI AKCIJI.
Carigrad, 25. oktobra. »Hadzumani Haki-tot« poroča, da se hočejo Bolgari z dveh strani navaliti na Drinopolje. Prva kolona je prešla mejo pri Bugaj-Derbenti severozapadno od Dri-nopolja v smeri proti Demir Koi. kjer se jc spopadla s Turki.
Druga bolgarska armada je prešla mejo zapadno od Tundže, tako da je Drinopolje tudi od te strani ogroženo. Moč bolgarske armade pri Kočani ceni list na 45.000. Ta armada ima namen potolči vardarsko turško armado in nato oditi proti Solunu, ter se združiti s srbsko in grško armado. Ako se turški vardurski armadi posreči potolči to bolgarsko armado, potem bi Turki lahko ogrožali Sofijo in Niš.
BOLGARSKA ARMADA PRED DRINOPO-LJEM.
London, 25. oktobra. Listi poročajo, da se je bolgarska armada približala Drnopolju že 4- 5 km. Tu v vojaških krogih splošno prevladuje prepričanje, da Turki sploh ne bodo branili Drinopolja, ampak bodo svojo glavno armado zbrali na prostoru med Eski Babo in Lule Burgasom. Vojaški krogi govore, da se Drinopolje tako ne bi moglo dolgo držati. Drinopolje bo najbrže že v nedeljo ali ponedeljek v bolgarskih rokah. Odločilna bitka se bo vršila med Eski Babo in Lule Burgasom.
OGROMNO ŠTEVILO V JETNIKOV PRI KIRK-KILISI.
London, 25. oktobra. Kaj je s posadko v Kirk-Kilisi in koliko Turkov so Bolgari vjeli, še sedaj ni znano. Vendar jc gotovo, da je število vjetnikov velikansko.
ZAKAJ SO TURKI IZGUBILI BITKO PRI KIRK - KILISI.
Konstanca, 25. oktobra. V rumunskih krogih se zatruje, da je glavni vzrok strahovitega turškega poraza pri Kirk-Kilisi nesoglasje med vojnim ministrom Nasini pašo in vrhovnim poveljnikom Abdulah pašo. Našim paša je polagal največjo važnost na Macedonsko, Abdulah paša pa na drinopoljsko bojišče in je zahteval vedno nova ojačenja. Toda Nasi paša mu ni dovolil nobenih ojačenj, ampak je nove čete večinoma pošiljal v Macedonijo.
BOLGARSKE CETE ZAVZELE NEVROKOP.
Stara Zagora. 25. oktobra. Pozno v noč ie došlo poročilo, da so bolgarske čete danes popoldne zavzele Nevrokop.
Nevrokop je večje mesto v dolini reke Meste, 25 km južno od Mehomije, katero so bolgari zavzeli včeraj zjutraj in leži 60 km od bolgarske meje, odnosno od Džume, odkoder so Bolgari udrli v Turčijo.
CAR FERDINAND IN TURŠKI VJETNIKI.
Stara Zagora, 25. oktobra. Danes je došel semkaj transport 360 turških vjetnikov z več oficirji. Car Ferdinand je pregledoval vjetnike, ki so bili goli in bosi in takoj zaukazal, da se jim napravi potrebna obleka. Turškim častnikom Je car segel v roko in je izrazil svoje priznanje za junaški boj turške vojske pri Kirk-Kilisi.
KDO JE ODLOČIL ZMAGO PRI KIRK-KILISI.
Sofija, 25. oktobra. Zmago pri Kirk-KHisi so z hajonetnim naskokom odločili oni bolgarski polki, ki se rekrutirajo iz balkanskega pogorja. Ti poLki so bili celih 28 ur y boju in so se zagnali obupno na Turke, ne meneči se za življenje In smrt in zapreke. V bolgarskem gene-
ralnem Štabu so slino iznenadeni vsled zavzetja trdnjav Kirk-Kllise, ker so bile utrdbe silno močne. Tudi terer sam je bil za Bolgare silno nevaren, dočim so imeli Turki vse udobnosti za uspešno obrambo trdnjave.
BITKA JE TRAJALA SKORO 100 UR.
Sofija, 25. oktobra. Boj za Kirk-Kiliso je trajal štiri dni. Bolgari so morali zavzeti 18 utrdh, predno so zamegli razobesiti na glavni trdnjavi ziragonosno bolgarsko zastavo. Bitka je trajala skoro 10(» ur in se je vršila tudi ponoči. Bojno polje so razsvetljevali reflektorji.
Grško-turška vojna.
AKCIJA GRŠKE VOJSKE.
GRKI V SERFIDŽI. 600 VJETNIKOV.
Atene, 25. oktobra. »Agence d’ Athemes« javlja: General Danglis poroča:	600	turških
vjetnikov iz Serfidža sem odposlal v Elasono, odkoder jih bodo poslali na Grško.
NAPREDOVANJE GRŠKE VOJSKE.
Atene, 25. oktobra. Radi vspehov grške vojske vlada na Kreti nepopisno navdušenje. Vsak čas prihajajo nova poročila generala Ko-pundakisa in Danglisa o novih uspehih grške armade. Prestolonaslednika Konstantina je grško prebivalstvo v Elasoni svečano sprejelo.
Atene, 25. oktobra. Prestolonaslednik poroča, da je zveza turške armade v Macedoniji in one v Solunu popolnoma pretrgana. Grki so turško vojsko tako obkolili, da nima nikjer poštenega izhoda.
GRKI NA TENEDU.
London, 25. oktobra. »Standard« poroča iz Carigrada: Grki so izkrcali čete na otok Te-nedos in otok proglasili kot okupiran.
GRŠKI GUVERNER ZA KRETO.
Atene, 25. oktobra. Bivši grški ministrski predsednik Štefan Dragumis je imenovan guvernerjem Krete in je že dospel na lice mesta.
POZDRAV KREČANOV GRŠKI VLADI.
Atene, 25. oktobra. Ministrski predsednik Venizelos je prejel od upravnega sveta Krete brzojavko, v kateri krečanska vlada čestita Grkom na njih zmagah pri Elasoni in Serfidži.
Crnogorsko-turška vojna.
BOJ ZA SKADER.
Podgorica, 25. oktobra. Črnogorci so Ska-der od vseh strani obkolili. Bombardiranje se neprestano nadaljuje. Turki so dvakrat poskusili izpad iz mesta, a so bili vedno z velikanskimi izgubami odbiti. Skader mora vsak tre-notek pasti Črnogorcem v roke.
BOMBARDIRANJE IN ZAVZETJE TARABOŠA.
Cetinje, 25. oktobra. Turki so iz Taraboša pričeli streljati ob sedmi uri zjutraj, a so prenehali že čez eno uro. Turške kroglje niso imele nobenega učinka. Črnogorci so ob desetih pričeli trdnjavo z vso silo obstreljevati s trdnjavskimi topovi. Neprestano so padali na trdnjavo šrapneli in granate. Bombardiranje je bilo strašno. Ko so Turki uvideli, da je vsak odpor zaman, so trdnjavo zapustili in se umaknili v Skader.
ČRNOGORCI PRI PLEVLJU.
Cetinje, 25. oktobra. V četrtek ob 11. uri dopoldne so Turki naskočili vse pozicije, ki so v naših rokah. BiH so odbiti na vsej črti. Proti večeru so se z vso silo vrgli na našo armado, ki ie Turke konečno po strašnem boju pognala v beg. Turške izgube znašajo nad 200 mrtvih.
TURŠKE VESTI O SKADRU.
Carigrad, 23. oktobra. Turški listi poročajo, da so Črnogorci prenehali z ofenzivo pred Skadrom z vzhodne strani in skušajo napasti mesto od zapada. Turške čete so dobile pomoč. Mesto samo ni v nobeni (!?) nevarnosti.
GENERAL MARTINOVIČ ZAHTEVA NOVIH INŠTRUKCIJ.
Podgorica, 25. oktobra. Brigadir Martinovih je sporočil kralju v glavni tabor, da je Ta-raboš padel in Skader obkoljen od vseh strani. Prosi za nadaljne inštrukcije.
DNEVNI PREGLED.
Danes smo priložili listu za naše cenjene naročnike čeke poštne hranilnice.
Danes Slovan — jutri kristjan. Pišejo nam: Baš te dni se je naš »Slovenec« kar cedil od slovanstva in pel je v prozi cele davorije o jugoslovanskem bratstvu. Kri ni voda, Slovenci smo isti narod z Jugoslovani, na Balkanu se bijejo »za krst i slobodu zlatnu«, naše srfce kipi in vre za junaške boritelje, proti turškim krvo-iokom. Tako je pisal »Slovenec« v raznih vari-jantah, a mi nismo verjeli. »Slovenec« je Slovana le glumil, ker v istini ni imel in nima prav nič slovanskega čuta. Klerikalec je le toliko Slovan, v kolikor mu je ta maškarada koristna za klerikalne cilje. Še se ni »Slovenečevo« črnilo posušilo, ki je naznanjalo njegovo slovanstvo, že se je izpremnil »Slovan« v — »kristjana«. Turki, kleti sovragi krščanstva in slovanstva, so mu prav toliko vredni, kolikor Srbi, Črnogorci in Bulgari. Zdaj vidijo bratje Hrvatje, koliko je vredno »Slovenčevo« bratoljubje. Bosanski mohamedani zbirajo za turški rdeči polumesec, Slovenci pa ne smemo zbirati za brate. Naj gre »Slovenec« kar h Turkom!
»Slovenec« za Turke. »Slovenec« poziva svoje somišljenike, da naj ne podpirajo balkanskega rdečega križa, ampak da naj prispevajo za avst. rdeči križ, ki podpira tudi Turke. S slovenskim denarjem naj torej podpiramo največjega sovražnika krščanstva. In zakaj, Zato ker so klerikalci užaljeni. Daleč je prišel katoliški »Slovenec«, da je na strani Turkov.
Poparjeni nemški šmoki. V nemškem »kulturvolku«. vlada sedaj že nekai dni sem
strašna poparjenost. Nemškonacijonalni list? od židovske »Ncue Fjeie Presse« pa do umazanega »Grazer Tagblatta« so doživeli zadnje tri dni tako strašne 'blamaže, da sami ne vedo, kako bi jih prikrili. Napitali so svojo turkofilsko publiko s celo vrsto sijajnih turških zmag nad slovanskim orožjem. Nemci so kar divjali samega veselja. Sedaj pa naenkrat tako strašno razočaranje. Zanimivo je, da so v četrtek, ko so graški in drugi nemški listi prinesli uvodnike o kolosalni turški zmagi pri Kirk-Kilisi, Bolgari Kirk-Kiliso zavzeli in pognali turške »zmagovalce« v divji beg. V petek so morali nemški listi na svojo strašno žalost poročati, da niso bili pri Kirk-Kilisi tepeni Bolgari, ampak Turki, zato pa so dali svojim presenečenim bralcem drug obliž. Nemški šmoki so čisto enostavno popolnoma uničili srbsko armado pri Kumanovu, Grke pa pri Serfidži. Včeraj so seveda morali tudi to preklicati in konštatirati, da so bili Turki tako pri Kumanovu kakor pri Serfidži popolnoma poraženi. Ni čuda, da so že Nemci sami siti te večne foparije in farbarije od strani nemških listov. Danes jim nihče več ne verjame. Silne blamaže nemških listov nam sedaj jasno kažejo, koliko se je zanesti na nemške liste in s kako zagrizenimi sovražniki imamo opraviti. Ves kulturni svet stoji danes na strani slovanskih junakov, ki prelivajo kri za svobodo svojih bratov, Ie oni, ki se tako radi ponašajo s svojo tisočletno kulturo in se tako radi nazivajo »Kulturvolk«, stoje očitno na strani barbarskih Turčinov. Nemce je seveda strah pred vedno naraščajočo jugoslovansko močjo in zato si srčno žele zmage Turčina, kar se jim pa seveda ne bo izpolnilo. Od berlinskega kongresa se je marsikaj spremenilo in če nikdar poprej, je sedaj čas, da izžene Evropa za vedno Turčina iz Evrope v Azijo.
Češko sokolstvo je dalo za Rdeči križ balkanskih držav 50.000 K. Vsak češki Sokol in Sokolica plača 1 krono. Sokolstvo'je ustanovilo posebno pisarno, ki bo vodila pomočno akcij). K)d vseh strani češke zemlje prihajajo prispevki v lako velikih svotah — da bodo mogli Čehi izdatno podpreti balkanske brate.
Vsa slovanska mesta zbirajo za Rdeči križ. Čehi hočejo zbrati 150.000 K, s katerimi bodo poslali slcvanskim bratom na pomoč cele cksepdicijc. V četrtek ponoči je odšel znani češki kirurg dr. Jedlička s sedmimi zdravniki na Jug.
Čehi v Brnu zbirajo ogromne svote za Bolgare. Včeraj so odšli trije zdravniki iz Brna.
Avstrijski Rdeči križ se opravičuje, zakaj da je dal prvo pomoč Turkom. Pravi, da zato ker so Turki prvi prosili pomoči — potem šele so se oglasili Črnogorci. Mi tem izjavam verujemo, toda kdor jc poznal nemške in »višje simpatije do Turkov, ta bo vedel, zakaj se jc tako zgodilo. Zato bomo Slovani podpirali Rdeči, križ balkanske zveze. Brnski trgovec jim je dal vse potrebne priprave v vrednosti 3000 kron.
Klerikalci niso samo pri nas, ampak tudi na Moravskem proti pomoči balkanskim Slovanom. Član deželnega odbora moravskega pl. Kondela ni hotel dati dopust dvema deželnima zdravnikoma, ki sta hotela iti na Balkan. Sele ko sta zdravnika izjavila, da izstopita iz službe, jim je pl. Kondela dovolil odhod. To jc med slovanskimi narodi, poleg ljubljanskih klerikalcev edini slučaj, ki kaže, koliko srca imajo slovanski klerikalci za svoje južne brate — ker so -• pravoslavni.
Žalski narodnjaki so zbrali za Rdeči križ 500 kron! Živeli!
Tržaški Slovenci in Slovenke so zbrale že nad 13.000 kron.
Grška kolonija v Trstu je zbrala za grški Rdeči križ 100.000 kron.
Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnanja s puško. V nedeljo dne 15. septembra je pilo več horjulskih fantov v gostilni pri Čeponu. Oni dan je bil v Horjulu tudi velik lov. Po končanem lovu pa so prišli tudi lovci v Čcponovo gostilno. Naenkrat pa se je horjulskim fantom zazdelo, da bi bilo prav »fest«, ko bi tudi oni malo streljali. Ne zajce in srne, ampak »tarčo«. Dobro. Prosili so Čepona, naj jim posodi puško. Toda ta ni bil nič kaj pri volji in je fantom odgovoril, da ne da puške. Nato so se fantje obrnili na lovca Vrhovca, naj jim posodi svojo puško. Ta pa se je dal preprositi in je šel tudi sam z njimi streljat »tarčo«. Imeli so preče? pa-tron za zajce, pa so vse porabili. Le ena pa-trona za srne je še ostala. In s to bi bil rad vojak Anton Logar, horjulski fant, kateremu pa je šele devetnajst let iti služi prostovoljno pri vojakih v Celovcu, streljal. Oni dan je bil ravno na »urlaubu«. Da bi ne bil! Vrhovec mu je res dal puško in ostalo patrono za srne. Ker pa je bil Logar vse drugo prej kot lovec, je basal m basal patrono v puškino cev. Patrona pa le 111 hotela dobro noter iti. Cev je imel obrnjeno proti lovcu Vrhovcu. Ta je Logarja opomnil, naj puško zapre, da se bo potem nekako spravila patrona v cev. Logar je nekoliko dvignil puško in je stresel z njo, da bi se zaprla. Toda puška se je v tem hipu sprožila in ker je bila nastavljena cev proti Vrhovcu, je imel nesrečni lovec naenkrat ves strel v sebi. Sesedel se je in iz gornjega dela noge mu je začela liti kri kar v potokih. Čez deset minut nato je izdihnil m nihče mu ni mogel pomagati, ker je bila rana smrtna. Vsa zadeva se je obravnavala včeraj pred deželnim sodiščem, ki je prisodilo Antonu Logarju štirinajst dni strogega zapora gar še ni bil nikdar prej kaznovan, ker je bil drugače priden in pošten fant m ker se je nesreča pripetila le vsled njegove neprevidnost!, ie zadobil tako milostno kazen. Nauk pa je tale: Kdor ne zna s puško ravnati, naj jo pusti pri
i*	Krt lOnVn	I	a	no	7P
zadobil tako milostno kazen. Nauk pa je tale: ‘r ne zna s puško ravnati, naj jo pusti pri miru tudi brez nje bo lahko živel. Če pa že hoče’ na vsak način streljati, in to v družbi drugih ljudij, naj si zapomni, da se puškina cev nikdar ne drži proti človeku, ampak vstram. To lovsko pravilo velja pa še posebno pri basanju in kaka nesreča se lahko vsled neprevidnosti zgodi, nam je pojasnila omenjena žalostna zgodba.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana
Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
Drobiž iz štajerske. Iz sodne službe. Dr. Anton Štuhec je imenovan za sodnika v Ptuju. Za okrajnega sodnega predstojnika v Rogatcu je imenovan dr. Jož. Osvvatitsch iz 'Maribora. Za sodnika v okrožju graškega nad-sodišča sta imenovana avskultanta Alojz Neudl in Janez Kralj. Za sodnika v Šoštanju je imenovan Gottfricd Jaklitsch. — Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo dne 12. t. 111. šulferajnski (Roseggerjvi) šoli na Pragerskem in sicer že z tekočim šolskim letom.
—	V Žalcu so klerikalci ustanovili nasproti blagodejno delujoči Savinjski posojilnici konkurenčno posojilnico. Stvar je sicer brezpomembna. ker je stara posojilnica močen in soliden zavod in se ga bodo tudi klrikalci še vnaprej ravno tako posluževali ko doslej. Razvidi Se iz te ustanovitve le, koliko se sme dati na klerikalno besedičenje o konsolidaciji slovenskega zadružništva. — P o ž a r je dne 20. t. m. v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju uničil hišo posestniku Matevžu Černev-šku. Zažgal je trileten otrok. Zgorel je tudi ves živež, orodje itd. Škoda je le deloma pokrita z zavarovalnino. — Umrl je v Frankov-cih pri Ormožu posestnik Juri Praprotnik. — Na Tinskem pri Žusmu je za župana jzvoljen zagrizeni klerikalec M. Fajs. — Na 'Z d o 1 a h p r i Vi d m u je umrl trgovec in posestnik Karl Prešiček. — V ko n kurz je prišel trgovec Janez Pucher v Mariboru. — N e p rev i d n o s t. Posestnik Anton Felicjan v Dobrni je hotel namazati mlatilnico, med tem ko je bila v teku. Prišel je pri tem s prsti med kolesca, ki so mu na desni roki vse prste zme-kali. — Od porotnih sodišč za četrto porotno zasedanje v Mariboru je imenovan za predsednika Ludvik Perdo. za namestnike pa Ur. Fr. Voušek, dr. Jož. Faidl in Anton Ma-chutti; v Celju pa za predsednika dr. M. Bon-iVier, za namestnike dr. Ad. Roscahnz, Gvidon iVisconti in Ludvik Wenedikter. — Nesreča^. Dne 12. t. m. je 501etni dninar Jožef Knez IV Št. Rupertu pri Laškem vozil domov krmo. 'Nakrat se mu je spodrsnilo, padel je pod voz, ki je šel čezenj. Knez je dobil težke poškodbe. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. — Mater obkradel. Jožef Pec, delomrzen pijanec v konjiški okolici, je svoji materi vedno kradel denar, če ga je le izvohal. Nedavno je pa našel IV neki omari njeno hranilno knjižico na 1200 K. JJkradel jo, dvignil v Konjicah 500 K, nato pa brez sledu izginil. — M i 1 j o n s k a zbirka jza narodni sklad štajerske narodne stranke izkazuje doslej nad 100.000 vin. prispevkov.
Ljubljana.
t Kdo je Peganu vzor župana? V pone-
•	.1?]' sem bil v gostilni pri Kriscliu, kamor so .prišli za menoj župani s shoda, na katerega jih je sklical deželni odbor. Možje so mi čudeč jSe povedali, da jim je postavil Pegan za vzgled dobrunjskega župana Korbarja s Hrušice. To lie tisti mož, o katerem so pisali listi, da je dal Popravljati volilni zapisnik, preden ga je dal glavarstvu, zaradi česar zdaj orožništvo poizveduje, mož, ki daje ljudem namesto pobotnic prazne pole v podpis, četudi prinesejo s seboj pravilno sestavljne pobotnice. Nekomu, ki mu lie prinesel račun, da ga izplača, je sicer velel podpisati račun, a pri izpačilu mu je nekaj odtrgal, nove pobotnice pa le nista naredila. Dalje je to tisti župan, pri katerem vsi delavci, katere plačuje on iz javnega denarja, kar i I55?1? ?nano nikonmr pa ni znano, da bi jim plačal kaj iz svojega. G. dr. Pegan! Ali ste se hoteli norčevati iz županov, da ste jim stavili Jakega človeka za zgled? Če ne citate sami časopisov, idite v Sostro in pohvalite tam javno Korbarja! V Sostrem žive sami zvesti pristaši ,IS. L. S., a jamčimo Vam, da Vas mine že prvi Pot veselje hvaliti Korbarja v njegovi občini, bicer Vam pa ni treba iti niti v Sostro, zadostuje ze, če pridete na Bizovik, y Hrušico ali tv Stepanjo vas, kjer izveste tudi lahko, kako visoko« mnenje ima o Vas Korbar, ki sam trdi, da je samo zato klerikalec, ker se boji, da mu ne bi odvzel pošte Šušteršič, kajti njegova pošta je avstrijska posebnost.
’ Ježice. Nekaj mahovih čukov začelo se je zopet oglašati po Ježici in v farovški kletki »Logu v čast, bližnjemu v blagor« opra-ivljajo večerno molitev ter v strahu pričakujejo, kedaj jih bode zopet noč vzela — ali pa jih brumne marinarice z župnikom prepodile. Župnik, kateri ima vsaki dan 24 ur prostega časa, postaja tudi vedno mlajši in si išče vsakovrstne dobičkonosne zabave. Tako priredi danes igvečer učiteljica M. župniku za god takozvano >maojo godbo« s šolsko mladino — a župnik, kateri jako skrbi za svoj telesni blagor, ji bode' Za vse darove poplačal s tem, da dobi ona v -farovški kuhinji višje dostojanstvo — kajti do sedaj je farovškim ostankom muhe branila in jo bode kot tako škofu kot Posavsko mučenico gotovo tudi priporočil. Ni čuda toraj, da želi vse drugam v šolo, ako imata župnik in župan, katera nimata šoloobiskujočih otrok (?) prvo besedo pri šoli, ter se delata iz starišev naravnost norca.^Solo plačujemo vsi, ne pa župnik in župan Aleš. Ravno tako učiteljsko osobje, toraj nam gre vsem jednaka pravica. Nikakor si pa ne pustimo svoje otroke v šoli naravnost mučiti in šikanirati, da se naravnost po nepotrebnem zapirajo, uhani trgajo itd., kar se godi pri imenovani učiteljici. Isto surovost pokazal je tudi že mlečezobi učitelj Slomškar Juvan stem, da je poškodoval nekega dečka B palico na glavi. Vse take stvari bode drugič 'Sodnija obravnavala in odločevala tudi za župnikove podrepnike. Vsako leto imamo kakšne Volitve In takrat bodemo z župnikom in njegovimi katoliškimi farizeji vedno bolj obračunali za vsa ta dela.
— K včerajšnji notici z Bizovika pojasnjujemo, da se tam vrši že dalje časa boj za gasilno društvo in da je bil tudi oni prepir v gostilni najbrže s tem v zvezi. Poroča se nam, da se je cela stvar drugače vršila in da je bil spor posledica osebne mržnje, ker pa Vrbinc ni klerikalec in ima zas voje delo za napredno stvar mnogo nasprotnikov. Toliko v pojasnilo.
— O razmerah v glavni trafiki nam prihajajo pritožbe. Odjemalce-trafikante se tam pusti čakati in se jih ignorira: češ, mi nismo za vas tukaj . . . Med tem pa je dovolj časa za druge nepotrebne stvari, ki ne spadajo v javen lokal. Ako dobimo še kako pritožbo, bomo več povedali. Odjemalci plačajo in niso dolžni čakati na milost prodajalk.
— Za ranjence na Balkanu je darovala »Ljubljanska kreditna banka« svoto 2000 K.
— Za »Rdeči križ balkanskih držav« je darovala Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani 200 K, ravnatelj te tovarne, g. A. Pukl, pa 10 K. — Gosp. Ivan Hrast, tajnik »Mestne hranilnice«, 5 K.
Gospod Filip Zupančič je daroval za Rdeči križ balkanskih držav 70 kron. Živio!
— Zbirka za »Rdeči križ balkanskih držav« je dosegla v par dneh nad 6000 kron. Prispevki prihajajo od vseh strani.
— Slovenski zdravniki, gg. dr. Šlajmer, dr. Oražent, dr. Krajc in dr. Polc iz Ljubljane ter dr. Premru iz Litije se danes ob pol osmih zjutraj odpeljejo v Srbijo.
— »Rdeči križ balkanskih držav.« Gospod dr. Tone Gosak prosi kot blagajnik »Rdečega križa balkanskih držav« kar najvljudneje, da se mu prispevki prinašajo popoldne, ker je dopoldne večinoma odsoten pri razpravah. Prispevki naj se donašajo: pisarna g. dr. Novaka, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica 3.
— Malokatero blago se je v kratkem času našim gospodinjam tako zelo priljubilo, kakor Kolinska kavna primes, ki je v resnici najiz-bornejši kavni pridatek. Dočim preje naše gospodinje niso imele kavnega pridatka, ki bi bil do cela ustrezal vsem njihovim zahtevani, so zdaj s Kolinsko kavno primesjo popolnoma zadovoljne, ker ona daje kavi vse tiste lastnosti, ki jih po .pravici smemo od dobre kave zahtevati, namreč izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Poleg tega je Kolinska kavna primes pristno domače blago, kar tudi prav zelo prihaja v poštev. Iz teh vzrokov naše gospodinje zdaj kupujejo samo izborno domačo Kolinsko kavno primes.
— Občni zbor Zveze dramatičnih društev se vrši danes, v nedeljo ob 10. dopoldne v restavraciji »Zlatorog« (Goposka'tilica)-. Posebna povabila sc niso razposlala, ker je vsakdo dobrodošel, ki sc za stvar zanima. Tudi društva niso dobila posebnih vabil, pač pa so prinesli listi »Dan«, »Slov. Narod«, »Edinost«, »Soča« in »Narodni lisi« opetovano notice s povabili in pojasnili. »Zveza« je nepolitična in izključno kulturna. Pristopiti more torej vsako društvo, ki se bavi z dramatiko in s prirejanjem dramatičnih predstav. Jutri ob 9. dopoldne se vrši pred občnim zborom seja pripravljalnega odbora. K tej seji se vabijo tudi vsi zastopniki društev, ki so že pristopila k Zvezi ali ki mi-slijo pristopiti. Na občni zbor imajo pristop vsi Slovenci in vse Slovenke, ki žele sodelovati v prospevanje slovenske dramatične umetnosti!
Telovadno društvo »Sokol« na Viču naznanja vsem gospodičnam in gospodom, ki se hočejo udeleževati plesnih vaj, da se bodo iste vršile vsako nedeljo in praznik ob 3. uri popoldne v salonu gostilne »pri Končanu« v Rožni dolini. Plesna šola se začne v nedeljo 27. oktobra. — Odbor.
Trst.
Slovensko gledališče v Trstu. Danes (nedelja) popoldne se ponovi Birinskega drama »M o 1 o h«. Zvečer repriza StrauBove operete »Cigan b a r o n«.
Pripravljalni odbor »Nar. soc. mladinske organizacije« v Trstu. Danes (nedelja) ob 1. uri popoldne važna odborova seja v prostorih konsumnega društva »Jadran« pri Sv. Jakobu. Prosim, da se udeleže te seje vsi odborniki in to z ozirom na važnost predmetov, ki pridejo na seji v razpravo.
 Podpredsednik.
Vo]na.
Zmagovita srbska armada. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
ZMAGOVITA SRBSKA ARMADA.
BITKA PRI KUMANOVU.
Belgrad, 26. oktobra. O bitki pri Kurna-novu prihajajo vedno strašnejša poročila. Bil je boj za žviljenje in smrt. Srbi so se morali vsled hudega streljanja turške artiljerije dvakrat umakniti, a drveli so vedno znova neprestano naprei in po nepopisnem klanju zavzeli utrdbo za utrdbo. Srbska artiljerija je docela uničila tri turške baterije. Bajonetni naskok, katerega so napravili Srbi v odločilnem trenotku, je bil tako silen in divji, da so Turki pustili vse in v največjem neredu zbežali proti Skoplju. Trijo turški eskadroni konjenice so bili do zadnjega moža uničeni. Še na begu je poginilo več sto Turkov. Uradno se poroča, da znašajo turške izgube v bitki pri Kumanovu nad 6000 mrtvih in ranjenih. Okolica Kumanova je popolnoma posuta s trupli padlih vojakov. Srbske izgube
znašajo okolu 2500 mrtvih in ranjenih. Prestolonaslednik Aleksander, ki je vodil bitko, se je izkaza! nenavadno hrabro in je bil parkrat v stnrlni nevarnosti, tako, da so mu svetovali, naj se nikar preveč ne izpostavlja turškim krogljam.
Belgrad, 26. oktobra. V bitki pri Kumanovu so Srbi do zadnjega moža potolkli močno albansko četo, ki je postopala zavratno proti Srbom.
Belgrad. 26. oktobra. Poraz turške armade pri Kumanovu je bil strašen in popoln. Turki so bili na begu tako zbegani, da so pometali vse od sebe. Srbi so napravili ogromen plen. Zajeli so 25 topov in okolu 20 vozov polnih municije in več tisoč pušk. Vjeli so tudi okolu 2000 Turkov.
PRED SKOPLJEM.
Belgrad, 26. oktobra. Skoplje je v velikanski nevarnosti. Armada generala Jankoviča, ki ie zavzela Prištino, prodira od severa z naj-večio naglico prot! Skoplju. Zmage pijani junaški srbski armadi pada kraj za krajem brez večjih žrtev v roke. Na potu proti Ferizovlču je general Jankovič docela uničil več albanskih čet, ki so nadlegovale Srbe. Sploh je padlo v boju s Srbi dosedai že okolu 10.000 Albancev.
Belgrad, 26. oktobra. Postaji Ferizovlč in Varoš je danes general Jankovič zavzel brez včjlh žrtev. General Jankovič hiti v največji naglici proti Skoplju, kjer je zbrana že cela glavna srbska armada prestolonaslednika Aleksandra. Srbi bodo mesto naskočili zaledno od severne in vzhodne strani.
Belgrad, 26. oktobra. Novi Pazar je izčiščen, slavnoznano Kosovo polje je v srbskih rokah. Srbska armada, ki bo naskočila Skoplje, bo štela okolu 15G.000 mož.
Belgrad, 26. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da se je prestolonaslednik Aleksander že združil z bolgarsko - srbsko armado pod generalom Stepanovičem. Skoplje se nahaja v največi nevarnosti. Srbi bodo mesto naskočili najbrže že jutri.. Poraz Zekki paše je neizogiben.
VELIKANSKE TURŠKE IZGUBE PRI NOVEM PAZARJU.
Belgrad, 26. oktobra. Šele sedaj je razvidno, kako krvave bitke so se vršile okolu Novega Pazarja, katerega ie oblegal general Živ-kovič. Turške izgube znašajo nad 8000 mož. Zanimivo ie dejstvo, da je število mrtvih veliko večje, od števila ranjenih, kar priča, da se je vršilo nepopisno klanje. Posebno mnogo je padlo v boju Albancev.
DRTNOPOLJE V VELIKI NEVARNOSTI.
ZMAGOSLAVNA BOLGARSKA ARMADA.
Sofija, 26. oktobra. Položaj Turkov pri Dri-tiopolju je obupen. Vedno nove utrdbe padajo Bolgarom v roke. Dosedaj je poginilo v boju že okolu 10.000 Turkov, nebroj pa je ranjenih. Bolgarski naskoki so vedno silnejši. Bolgarske čete so na enem koncu udrle že pred glavni kolodvor in ga po nepopisnem klanju zasedle. Po vsej drinopoljski okolici divjajo strašni boji, katerih ni mogoče popisati.
Sofija, 26. oktobra. Drinopolje v največji nevarnosti. Bolgarske granate neprestano padajo v mesto in imajo velikanske učinke. Na več krajih je že mesto v ognju. Turki se branijo na življenje in smrt. Izgube na obeh straneh so velikanske.
London, 26. oktobra. V dosedanjih bojih pri Drinopolju so Bolgari vjeli že okolo 4000 Turkov. Trdnjave Baratoš, Havarat in Sufilar so v bolgarskih rokah.
London, 26. oktobra. Bolgarska armada .ie napravila danes generalni naskok na drino-Poljske utrdbe. Ni izključeno, da pade Drino-Polj že jutri Bolgarom v roke.
London, 26. oktobra. Turki se že pripravljajo za odhod iz mesta, da preprečijo enak poraz, kot so ga doživeli pri Kirk-Kilisi.
London, 26. oktobra. Čisto gotovo je, da bodo Bolgari tudi Drinopolje zavzeli z naskokom. Turki so se že pričeli umikati proti Eskl Babi. Jutri je pričakovati zelo važnih poročil z bojišča.
London, 26. oktobra. Turške armade bodo doživele v tej vojni tako strašne poraze, kakor jih malo ponini zgodovina. V vojaških krogih se zatrjuje, da je tudi poraz pri Skoplju neizogiben. Vse se čudi krasnim načrtom zveznih balkanskih držav in velikanski hrabrosti balkanskih vojakov.
Sofija, 26. oktobra. Bolgari še vedno zasledujejo turško armado, ki je bila poražena pri Kirk-KHisi. V bližini Bunar-Hisarja so se Turki ustavili in poskusili zapoditi Bolgare nazaj, a so bili zopet popolnoma poraženi.
Sofija, 26. oktobra. Uradno se potrjuje, da le drinopoljska armada popolnoma odtrgana od vzhodne turške armade.
Sofija, 26. oktobra. Vse vesti, da bi si Turki zopet osvojili Kirk-Kiliso so popolnoma izmišljene.
SKADER IZGUBLJEN.
Cetinje, 26. oktobra. Skader je izgubljen. Bombardiranje mesta se neprestano nadaljuje. Mesto na več krajih gori. Vsak čas je pričakovati padca.
London, 26. oktobra. Semkaj je došlo poročilo, da se je skaderska posadka že udala. Vest se še ne potrjuje. Vendar je skoro gotovo, da pade mesto že jutri Črnogorcem v roke.
PROT1CUVAJSKE DEMONSTRACIJE V ZAGREBŠKEM GLEDALIŠČU.
Dunaj, 26. oktobra. Včeraj je zagrebško občinstvo pod utisom sijajnih zmag slovanskega orožja na Balkanu priredilo v gledališču velike demonstracije proti absolutističnemu re-
žimu na Hrvaškem. Občinstvo je stoje pelo »Hej Slovane« in klicalo »Abzug Čuvaj! Abzug Tomašič! Živela Hrvaška!« Policija je aretirala več oseb. Generalu Gerbi je občinstvo priredilo viharne ovacije.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Stanovanje s hrano, če mogoče z glasovir-jetn, išče gojenec »Glasbene Matice« s 1. novembrom t. 1. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Dve Pleteršnlkovl knjigi, čisto novi, in en slovensko-nemški Slovar, so na prodaj za polovično ceno. Več se izve v »Prvi anončni pisarni«.
KORESPONDENCA.
Tri brinetke želijo zabavne korespondence s tremi inteligentnimi gospodi pod šifro Vera, Nad, Ljubav na »Prvo anončno pisarno«.
Mesečna soba
z eno ali tudi dvema posteljama (tudi s hrano) se odda. Vpraša se v trafiki, Sv. Jakoba.
Pozor!	Pozor!
KAREL ŠTEBLAJ
vrtnar, Ljubljan. Karlovška c, 8
se priporoča slav. občinstvu za okrašenje grobov ter za izdelovanje vencev in šopkov.
Velika izbira raznih cvetlic. — Naročila se izvršujejo točno in ceno.
gprp rm
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROSNER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“.
Štampilje
v»eh vrat za urade, društva, trgovce itd.
Anton čeme
graver in Izdelovatel)
kavčukovih Stampillj.
Ljubljana, stari ug il n. HSSilis) Ceniki franko.
AT.4
O. Bračko
Ljubljana, na Dunajski cesti št. 12 priporoča prave fine francoske parfume,
bogato zalogo rokavic
In vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti. Vnanja naročila točno in solidno.
Samo K 6'- ura, verižica in prstaa
Najnovejša amerikanske »Fantazij* ura s finim Anker-kolesjem, 15 rubiš, izborno narejena, gre natančno z amerlkansko elekrro-goldln verižico z obeskom in prstan s krasnim kamnom. — Da gre ura dobro se jamči 3 leta. — Po povzetju skupaj samo 6 kron.
Urarna „FAMOS“
Dunaj 209-XVI/2, Lerchenfelderg&rtel 5.
Zamenjava dovoljena. Iščejo se zastopniki. I09
GOBE.
Kupimo čiste, bele, dobre, suhe gobe. Ponudbe z vzorcem in navedbo cene za 100 kg franko Praga na naslov
!f#ova tovarna hranil
Praga VIII.
B.
- lire* koifenrence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov d©* iiiačegH izdelka. Za naročila po mer! največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Najntžfe	cene.
nssrv
KLOBUKI
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : modistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	tožno in najceneje. :
AT
S Ueniscfi
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljSega 2'40 K; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 5' 10 K; velefinega a snežnobelegn, puljenega, SjT) 6'40 K, 8 K; puha sivega —	—...j--- j ^ 7 K, belega, finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene posteč
ali rumenega nankinga, pernica 180 era dolga,
120 cm Stroka, ? dvema zglavnicama, 80 cm dolgi,
60 on 5ir.. polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10Ii, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 8’50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5-20 K, 5-70 K, spodnja pernic* iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
•	-	  m
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
—— Specialna trgovina .......
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
Paul Šimenc
preje Jakob Šimenc umetni in trgovski vrtnar Gradišče št. 12.
Priporoča svojo veliko zalogo svežih vencev in šopkov, kakor tudi vse vrste rastlin za dekoracije v sobah, salonih in na grobeh.
Zunanja naročila se sprejemajo točno in najceneje.
Tvrdka Bilina&KaSch nasl. Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih
drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo,
MfS _ l	ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
r L k? kor tudi v?? Uirurgične potrebščine kline pasove, *	J>‘ ravnog^jge	najnižjih	cenah.	Snaženje vseh
Ljubljana, ZidnvcV- U1* *>in Mlidna. Vnanja naročila^te . Po^r;ga toČ,^
20°!o do 30
0
o
znižane cene radi preogromne zaloge oblek, raglanov in zimskih sukenj za gospode in dečke, najmodernejših damskih kostumov, plaščev,
paletotev, bluz in kril.
V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke.
»Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Prostovoljna javna dražba premičnin.
Dne 30. oktobra t. 1. ob	10 uri	dopoldne in	naslednje dni se	bodo	v	kleti
hiše št. 95 v Spodnji Šiški in v	hiši št.	21 na Tržaški cesti prodajali
- na prostovoljni javni dražbi
razne premičnine in sicer različni	kletni	in transportni	sodi, okolo 20 hi	raznega	vina,
vinski kis, razno kletarsko orodje,	sesalka	za pretakanje	vina i. t. d.
Dražba se prične v Spodnji Šiški in ko bodo stvari tam prodane, se nadaljuje v hiši št. 21 na Tržaški cesti. — Kupnino je plačati takoj. — Kupljene stvari se morajo takoj odstraniti.
Ljubljana, dne 24. oktobra 1912.
Dr. M. Pirc, odvetnik v Ljubljani Cigaletova ulica št. 7.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana ■
Pariz »851.
®
Urinim
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj večjo zalogo lerasnib.
nagrobnih vencev in trakov
se napisi.
 i— Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno, ——m—
::	Cene brez konkurence. ss
FB. IGLIČ
----------------
MAČEK & K2S, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke.
  3>Ta,ročiia, pc meri se izvrše točno in solidno, -
Strogo realna postrežba.	Najnižje	cene.
JULIJA ŠTOR  Ljubljana
~	*	v-r m	Prešernova	ulica	Stev. I.
največja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
golssersklh gorskih čevjjev.
Elegantna In jako skrbna tzvriltev po vseh cenah.
v§)
Zaradi prevelike zaloge blaga, razprodajam 15°!« ceneje, vse kar je v moji trgovini.
Za obilen obisk se priporoča’
Viktorija Strniša,
ZELij ■u.Tolj a/i3»st,
Pod TranCo — JurCiCev trg štev. 3.
•J?:
Zadetek ob l). nrl *ve£er.
mm.- Kavarna »Central^
Danes in vsak dan predstava pri-^ ljubljenega na novo pridob-ljenega ::::::::::::::::::
&
glasbenega instrumentalnega in hu-:::::::::::: morističnega kabareta.
S spoštovanjem
Stefan Miholič. kavarnar.
Zaselek ob ». uri zvečer.
Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža.
Velecenjenim damam se vljudno priporoča
modni salon za damske klobuke
Alojzija Vivod - Mozetič.
Sprejemajo se vsa popravila.
Ljubljana, Pred Škofijo 21, II. nadstropje, zraven rotovža
Moderne krasne bluze
iz svile, gaza, čipk, etamina, volne in barheta, vrhnja in spodnja krila, pletene jope, vse v naj-veeji izbiri po zelo ugodnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
I
J
Priloga „Dneva“ z dne 27. oktobra 1912, št. 300.
Turki zbežali iz Skoplja. - Skoplje v srbski oblasti. — Skader padel. - Veliki srbski plen
v Kumanovu.
SKOPLJE PADLO.
Pozno ponoči smo dobili še sledeča poročila z bojišča, ki bodo gotovo
vzbudila povsod veliko veselje:
Beiffad, 26. oktobra. Okrajni prefekt iz Vranje poroča, da so Srbi danes ob 2. uri popoldne zavzeli Skoplje.
BdffPSlli 26. oktobra. (Uradno.) Ob pol osmi uri zvečer je došlo semkaj iz glavnega srbskega tabora uradno poročilo, da so Srbi zavzeli Skoplje. Vsi evropski konzuli v Skopi ju so šli poveljniku srbske armade nasproti in ga prosili, naj srbska armada vzame prebivalstvo v svoje varstvo.
Belgrai, 26. oktobra. Tukaj vlada nepopisno navdušenje radi zavzetja Skoplj a. Celo popoldne in ves večer se vrše v mestu velikanske demonstracije in ovacije za urimuk*
smislu padel.
l 26. oktobra. (Uradno.) Skader je danes popoldne padel v črnogorske roke. Črnogorci so že mesto zasedli.
SBBSKI WWM PRI KUMANOVU.
Bdlttradi 26. oktobra. (Uradno.) Srbi so v bitki pri Kumanovu zaplenili 55 poljskih topov, 6 gorskih topov in 6 mitraljez, vrhu tega še velikansko zalogo smodnika in pušk
„ /RASNE TURSKE IZGUBE PRI KUMANOVU.
BGlgjr&dj 26, oktobra. (Uradno.) Srbske izgube v bitki pri Kumanovu znašajo 2000 mrtvih in nad 900 ranjenih. — Turki so pustili na bojišču nad 8000 mož.
(Po sklepu lista. — Več jutri v „Dnevu“.)