rokodelnih
narodskih
reči
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
Odgovorni vrednik JDr. Jfane» ISleiweis.
Tečaj
V sredo 27. rožnika (juni ja} 1S49.
List 26.
Mresui žarki
blagorodnimu 5 visokočastitimu
Gospodu Gospodu
M
'A
«

li
starašinu c. k. akademiškiga učeliša v Ljubljani, učeniku nara
voslovja, pravimu udu krajnske kmetijske družbe i. t. d.
y
njegovim
veselim
godu
od hvaležnih slovenskih učencov
posvećeni 24. rožnika 1819.
Kjer časti se modrost, tam se imenuje moj sin.
V
Koseski.
e v času, ko pod lip Ledenostudne burje je Ko domovine
slovansko
bríla
Strup
cvetje pomladansko smertno je parila,
r
S
Ko nam je iastno Ošabna tujka, mili
Bog
velicansko
davila
y
v tistim temnim, kletvonosnim času
ska mlada Vila
molčala
T
V presladkim
y

milim, materinskim glasu
zelene vence podajala
Rasece
ledenimu P
Oj, kak sedaj bi pač ne prepevala
Sedaj, ko sme
beli dan zleteti
y
Iz
Verige duhomorne razdrobiti V višavah perutnic krepost razpeti
y
?
h žarkov nadahnutj
piti
Sedaj, ko glasno slavo sme zapeti
In Teb
b
O
počastiti
?
Ki ljubiš nas, sinove don
svetih hramih vodiš
y
Po
Nj i
nas narave,
V V *
eličanske razkazuješ čine
Učiš
dila
?
Beseda T Kot zorn(
in postave
T
oj a z lučjo nas prešine sonce hribov sive glave.
vroj um nas, Tvoje ljubljer V višave sinje svitlih zvezd De červ enako stvar je Boi
otroke
spre
7
roke
Kot
Seraf. v kimu
De clovek brez namembe ni visoke

Modrost nam Tvoja Ljubezen sveto k dom
dokazuj
mili
y
V cep De n
mlade serca, Tebi vdané
Solz britkih
Slava bi na nje gomili
y
točila, de bi rane
Ji stare zvesti sini zacelili
Od tuj covj lastnih sinov ji zavdané
Pol
na oltar si domov
Zaklade
nepre
y
Za sadil v rahlo zemljo dragotine
Ki dalj terpé kot zid terdnj
sive
Zato pa tudi tisuč sere prešine
y
Do Teb
Poštuj
T
rahli O če<
z ah
v i
zive.
f v
moz
Ki Ti si peljal jih v zavetje varno
Kim
>
podala
?
Voditi r večni dom Slovence marnoj Na ktere zdaj Slovanstvo se opera, Ko sil nevihta mu proti viharno.
In naše serca, kak bi dans molčale 1 In ne ovile Ti krog sive glave Scer revni, tode serčni vene zahvale.
O sprejmi v znamnje ga Ijubezni prave, Ki gnala v sercih nam bo krasne kale Dokler pojí nas voda bistre Save.
Scer zdajci bo ločitve ura bila
y
y
y
Locila nas na vedno vecne case Osoda nas v široki svet pahnilaj Pa v sercu tleča iskra žive glase Zahvale, poštovanja bo budila, Dokler življenja luč nam lesketá se.
Gospod, ki viža
sveta harmonije,
?
Ki vsim stvarém je Oče Ijubeznjivi Naj pusti, de veliko let še sije Rumeno sonce Tvoji glavi sivi
V SI oven je blagor, ktere glas Ti vpíjet
»Mladencev skerbni Oce, Bog Te zivi!«
Mmelijshe sHusnje
gospodarjem in gospodinjam na znanje.
Kuhinska sol nar boljši pomoček zoper strupene
%eliša.	1 1
V
Ceravno živina po svojim notranjim občutku zdrave
zeliša od strupe ni h na paši pràv dobro loci, se vun der večkrat zgodi, de lačna in izstradana živina
po
stru pen i h séže in po teh zboli. Navadne znamnja taciga ostrupenja so: Poprej zdrava
živina je po paši
nekoliko omotčina, se sčmtertj
maja
?
se trese
, je ver
toglava,
oci so vpadene in stekljene (glažovnate) ali pa
so rudece in kakor s kervjó nalité, gobec je vroč in
suh
y
y
sapa tezka, zeja velika, živina je večkrat napeta
ali jo pa driska
po trebuhu jo kolje, blato ne gré od nje
zêne
y
ne more scati, merzel pot
njo stopa i. t. d
Nevedni in lahkoverni ljudj £zacoprano} , jo
de ji je
rej
kadé in mnoge druge
reči ž njo vga
/
njajo, ki ji toliko pomagajo, de pride konjodercu gotovo
v pest
V tacih boleznih ni bolji
a sol
močka, kakor je kuhinska lizati, ali seji pa — kar je še bolj
y
ij
v gobec vliva, ako bi
živina
a in gotovsi ktera se da v v o d i ras
te osoljeni
a po-
živini op-vode
sama piti ne hotla. Sol hladi živino, jo odprè in po-končá zelišni ojstri strup v želodcu in čevih. Kdor po-slednjiga ne verjame, naj vzame štupe navadniga ali
turskiga pôpra v usta ;
kakó
ga
bo pêklo ! Ce pa vza me potem en šnofek soli v usta in jo da v ustih raz
stopiti, bo cutil večkrat ponovi,
y
de
ga kmalo manj péče
pékljína do dobriga jenja
in ako sol Ravno to se
y
zgodi tud
ko se požirk zlo osolj
merzle vode v
ustih derži.
moček za Vašo živino v imenovani bole
Kmetovavci ! zivo vam priporocimo ta posni. Zamerkajte
si ga
r
110
v
z
v
Z
apno
in no.é zoper napenjanje Uvine
pito in nož ftrokár) sta dva pomocka v zadnjim
in z brano pod zemljo zavlečejo, zató se tukej spodej
pove
>
kakšne lastnosti imajo semena
zlatiga denarja vredna,
ce poleti živino po zel
si
kdaj jih je tréba sejati
y
in
rovi (fri sni) klaji napenja. V Novícah m tudi v pratiki kmetijske družbe smo popisali na
17) Desiravno zgorej imenovana nárédba zmirej
tanjko, kakó
ostane, de kjer se je vgojzdu enkrat začelo sekati,
naj se
se imata oba pomocka rabiti. Zdej se bliža čas, ko bo od leta do leta zaporedama zmirej daljej seka, dokler živino večkrat napenjalo. Opomnimo Vas tedej, kmeto- se do konca ne pride, se vender le marsikteri daljni
vavci ! se ob pravim času soznaniti s tema pomockama, gojzdje najdej
so nar lep

hoj
za skodle ali
de se ne boste prepôzno za ušesi praskali. Živo apno , derva zbraně, druge pa predolgo pušene azstopljeno
v vodi
vini v gobec vlito ,
de je kakor mléko, in napeti zi prežéne napenjanje, če že ni pre
silno postalo; po tem pa pomaga noz
9
ki se trok
9
imenuje, s kterim se napeti vamp nabôde, de po noznici v vampu zasačeni, vetrovi iz njega izferčé.
Kakó AngleÁi pridelk na travnikih p o m nok uj ej o.
Znano je, de ga ni boljšiga kmetovavca na svétu, ki bi vedil za svoj dobiček bolj skerbeti, kakor so
9
ti storé, ka
Angležki najérnniki (stántarji.) Kaj pa dar je travnik pokošen? Pokošeni travnik pokrijejo s slamo, ali z maham, ali z rčsjem ali s kako drugo
drugo
nasteljo
in si tako ob kratkim napravijo
bogato kosnjo. Nar raji se posluzijo v ta namen kér se da nar lože sèmtertjè prekladati. Ce tudi slama po storjeni rabi ni za nič druziga, je vunder se zmirej za steljo dobra —•

— in zguba na travi se bogato splaca z obilnim novim pridelkam na travniku. Ceravno zemlja in podnebje ništa pri nas taka, kot na Angležkim, bi vunder to toliko hvaljeno ravnanje morebiti posku-šnje vredno bilo, kar bi se lahko takó storilo, de bi
se en velik kos travnika s slamo ali rèsjem pokril
9
drugi ravno takó veliki kos pa
ne. Druga košnja
bo
pokazala razloček. Ljubo bi nam bilo, ako bi kak kmetovavec to poskusil in skušnjo potem v Novícah na znanje dal.

Iz postav
za
ohranjenje gojzdov
od cesarice Marije Terezije danih.
(Dalje.)	' „	;
15) Kadar se pa v posékanim kraji dosti mladih drevésc zaseje, ni dobro semenskih drevés, de podrašine
ampak tréba jih je skerbno
predolgo pušati,
ne zadušé,
in pre vidno posé kati. Tréba je okléstiti, po tem še le deblo posékati, de mladih dre
drevésa, dokler se stoje,
vésc preveč ne potare; to je pa treba storiti, dokler so mlade drevésca še šibke , de se pod drevésam ne sta-rejo , ampak le na tla všibé, in potlej spet same vsta-nejo; če so pa podrasliki že debéli, jih drevó. kadar se
?
na-nje poséka, potare ter veliko škodo storí.
Sekáči naj pa skerbé, de se jim drevó na tisto stran
podere, kjer zalégi nar menj škodva ;
kar se tako da
hočejo, de
se jim
nasekajo, na drugo stran pa naza-potlej pa v špranjo leséne ali železne zagojzde
storiti, de naj na tišti strani, kamor drevó podere, deblo gajo
zabijajo in takó drevó na uno stran poderó.
Zraven naj tudi skerbé, de bodo od drevésa odsékane véje in razraslike iz gošave iznesli de z vozam in vpreženo živino mladih drevésc ne polo
posékaniga
y
míjo;
naj pa tudi skerbé, de hitro
kar je mogoce, derva
i z gojzda s pravijo
16)
Kjer so pa goli lazi, kteri niso ne za njive
y
ne za nograde , ne za kaj druziga,
in se tudi mlade dre
vésa, kjer
j i ni semene
manjka, ne morejo
zarediti, naj
take laze zorjó , kjer se da; kjer se pa orati ne da, naj pa s krampi skopajo, potlej naj pa sémena vsejejo
V
Ce se ne motimo, ravná. nek gosp, fajmošter blizo
Od tod tedej pride , de se veliko lepim drevésam
po tem jih véter
véje posušé, deblo razpoka in

y
in takó niso take drevésa k
med drugo drévje podere nobenimu pridu in še drugim drevésam škodvajo.
Ko bi takim gojzdam spet hotli pomagati, bi ne moírli dru
£ae kakor de bi veliko mladih drevés poterli, kadar bi stare predolgo pušene drevésa iz gojzda iz-pravljali ; ko bi pa hotli mladim drevéscam, dokler ne
cr »
odrastejo, perzanesti, bi mogli stare drevesa pustiti kar je pa vender le zmirej velika škoda ; nar bolj bilo, kakor skušnja učí, take stare drevésa za oglj za pepél na městu soŽ£
9
njiti ši bi
ati, in tako mladim drevésam k
slame	prostor storiti; per sékvi pa naj, kakor je
rej v
15. povédano, z vso skerbjo in previdnostjo ravnajo, takó tudi kakor derva iz gojzda spravljajo, de mladih drevés ne potarejo.
(Dalj
sledi.)
krajnske
Zedinjenje
?
goriske
in istrijanske dežele v eno
kronino deželo.
Po novi avstrijanski vladi
vstavi ali konstitucí i— se bojo vstáno vile tudi nove dežele avstrijan-ske cesarske krone, ki se zató kronine dežele imenujejo. Nektere dežele bojo ostale, kakor so dosihmal
bile
y
druge
pa se bojo iz
noviga
sostavile. Veliko
gla
sov iz slovenskih dežel se je sicer slišalo, ki so iskreno želeli, de bi se slovenski narod štajarske, koroške krajnske, goriške in istrijanske v eno têlo

9
v
eno
v
kronino deželo združil; kér pa so Slovenci na Štajarskim in Koroškim obstojni dél štajarski-
in koroškiga vojvodstva, so ostali kakor so do-
cr a & a
sihmal bili nerazcepljeni v svojih vojvodstvih in v svojih kroninih deželah; prebivavci krajnske, goriške in istrijanske dežele pa imamo, kakor nam deželna osnova, od ministerstva tudi v Ljubljano v prevdark poslana, pové, v eno kronino dežele zedinjeni biti, kar bo gotovo vsim previdnim in rodoljubim Slovencam
nove trijêdne kronine dežele práv po volji. De La ha m téh deželá to zedinjenje ni všeč in de so clo poslance k Cesarju na Dunaj poslali, to zedinjenje razdréti, nas žali, zakaj v tem edinstvu nobeno ljudstvo ne bo svojih narodskih pravíc zgubilo , tedaj tudi Lahi ne svojih; Slovencam istrijanske in goriške dežele pa se bojo na vsako
vižo
njih narodske pravíce veliko bolje obva-rovale in lože spolnovale, ako so s slovenskim narodam na Krajnski m v družbi. Kakor pa v ti družbi Krajne ne bo podložnik svojih sosedov, tako tudi Istrijanci in Goričani ne bojo v nobeni reči podložniki Krajncov vsi bomo sa most oj ni v svoji deželi, in le v prijazni bratovski zavezi pod enim deželnim poglavarjem v en im deželnim zboru veni precéj mogočni kronini deželi.
9
Nadjamo se, de se bojo
naši
bratje po rodu na
Istrijanskim in Goriškim ravno tako serčno za zavezo
z nami
potegnili,
kakor smo se mi za-njo
potegnili
v
zboru
9
ki
ira je
nas deželni
poglavar
unidan skup po
Ljubljane s svojini travnikam takó, de ga v jesení po- klical, de bi se od ministerstva poslana osnova ilirske krije s slamo čez zimo — in kar vémo, je pràv zadovoljin kronine dežele, ktera ima krajnsko, istrijansko
z obilnisim pridelkam mèrve. Poseb no tam, kjer huda zmerz ljina pozimi ali huda vročína poléti koj po pervi koš nji nježne
ravnanje dobro biti.
in
go risko
deželo z Gradiško vřed obseči, prevda
travné koreninice lahko pokoneá, bi utegnilo to
rila in presodíla.
Vredništvo.
Gospodu vitezu Mirosla vu Kr eueber g u
9
c. k.
ill
deželniga poglavarstva svetovavcu v L j ub 1 j
?
je bila
perva beseda (referat) v ti reci od poglavarja izroćena
Gosp. Morlot, rudarske družbe komisar iz Grad

c a
?
je
zbrani množici razložel
cêmo, de je pi
in z veseljem jo re zedinjenje imenovanih deželá. N připustil svoj rokopis v slovenskim jeziku v Novícah
krepko podpiral svetovavec gosp
prošnjo

de bi nam
H a i d i n g e r

kako
je rudarski
na Dunaji zbirališa za
znanje dati

nam je prijazno podal
i
beríte ga,
rodoljubi tudi po Istri janskim in Gori s kim! takole časopisih razglašene brati.
učene pogovore in razklade natoroznanstva vvodil; kakó so se tudi taki shodi začeli v Gradcu, Celjovcu in v Lineu, de je veselje njih pogovore slišati ali po
se glasi nekoliko okraj
V)
Sedanji okrogi Primorski
ki imajo svoje kre
na
5
in Go
sije v Pazni jenje, ne obstoje edint Istrij an s ke in pokne
De bi tudi poglavno mesto naše domacíje, Ljublja-v natoroslovski učenosti in vednosti memo drugih
in od kterih je tukaj govor- mést ne zaostalo, je tedej vec posebnih prijatlov nato-
nedeljo ob dvanajstih opoldne
m
iz ki
m ej ne grofnij
roznanstva
tr
rofnije Gorišk
?
zakaj
sklenilo, vsako
v spodnjih izbah muzeuma v gori razloženi pomćn sku pej priti. Kér pa imajo ti poménki občno koristili biti
A) V Istrii:
Pazniška kresíja (Mitterburg, Pisino) obstojí zató so vs ak i m u vrata odperte in vsakimu je
1) iz nekterih obstojnih krajev krajnsk
j vod- pristop dovolj en
t
?
namrec
stelnuovo)
in
ce li sedanji kanton Novigraski (Ca tišti kos sedanjiga Kopriškiga kan

toroznanstvu slišati

tona
iz ktei

sta nekdanja kantona F u nf en b
rr>
in
S. Servola obstala, grésta h krajnsk i deželi;
k t pri en nrau n
2) iz
kteriga veselí, kaj umniga v na-
ali kaj modriga povedati v rečéh,
ktere muzeum iše in shranuje v poduk in razširjenje vednosti.
Nadjamo se, de znanje domacíje, domaćih krajem
taro a vstrij anske Istrije, kteri so prav za prav kaj se tukej posebniga vidi, najde, ali kaj se je poseb
til in tam v starih časih godilo, tudi imenitne zdej
i
ime mejne grofnije Istrijanske dali in ktera je bila kraj n ski deželi že v létu 1374 vdružena in je tudi do léta 1809 vdr
niga šine
stala in takó se zdej v tovo vsaciga
prigodbe nabirati in jih pozabljenju otéti
bo

krajnskih gosposkih bukvah (Landtafel) zapisana sto
praviga domorodca serčno veselilo.
w ¥ J1
?
sedaj obseze ta
Pomenki in sklepi téh prostovoljnih zbirališ

pri
in P
pod
3) iz
kantone Belaj, Volosko kterih ni nič plačati, ki nimajo
kdanje Beneške Istrij
posebniga
5
ki je
strijansko cesarstvo se le po razrušeni Beneski pisih na znanje dajani.
« •	i f.	J lA/^mi	• V ,	v	•
predstojnika
pa tudi posebniga pisarja ne, bojo v Ljubljanskih časo

republiki v letu 1797 pr

eeravno so se nadvojvodi
a vstrij anski, ki so bili ob enim tudi vojvodi Krajnski
Gosp. Morlot je v pervim shodu ob kratkim po
davno popřed mejne grofe Istrijanske pisali
ta
kd
Beneška Istrija obstojí iz eniga kosa sedanji
Buj
nja
kantona Kopriškiga, po tem iz kantonov P
vedal, kar mu je od naše dežele znaniga, kakó se kamniša na Krajnskim eno za drugim versté in lo-čijo. Pred 60 léti je Dr. Hacqnet našo deželo přehodil
i
i
m
Mont
Pinguenti, P

Ro vigno,
D
pre«*

gnano, Pola in Alb
ui« i« Aiuuua, — in 4) iz kvarnerskih zna, in lerja ooij na lanjKo se ozirau po sivarjenui re
ki sedaj iz 3 kantonov obstojé : Kerškiga čéh in misii zastran posebnih prigodb vedno bolj raz
rajtane. žila
Od
lega
popisa so močno ob
tok
ledal. Njegove bukve
tistiga časa pa se je učenost silno pomno in terja bolj na tanjko se ozirati po stvarjenih re
5
o-©
lia), Kre ski ga (Cherso) inLosinjsk
CL u
jasnovati. Nekoliko je
že
gosp. Haidinger v obrazu
sin), ki po zgodovini in zemljopisu nikdar niso bili Istrii zemljiša našiga cesarstva z naznanílam vsih rudnih jam pris te ti.	in kamnitniga krila naše dežele odkril. Naša Krajnska
dežela je pa, kar to učeno znanje vtiče, še zlo v tami
se v zemlji
B) Na G o ri ški m :
Goriška kresíja obstojí
?
gré krajnski m u voj vod
tudi iz nekterih
krajev vojvodstva Krajnskiga, namreč cel i nek danji Tibajnski kanton stvu; iz nekdanje Beneške okolice Monfalkone, ktera je še le po miru, ki je bil v Fontaineblau 10. kozoperska 1807 z Napoleonam, tadanjim Laškim kraljem, sklenjen, k Gorici prišla; takrat so to majhno
draziga blagá
skrita ostala. Koliko zakopaniga in neznaniga leží! To z umnim pod ukam in trudam na dan spraviti, ni lahka reč, in po terbuje pametniga raziskanja in veliko veliko truda pol nih stopinj po hribih in dolinah.
(Konec sledí.)
okolico Gorici pridružili, veliko veći Goriško okolico na desnim bregu Soče so pa Laškimu kraljestvu pridjali, ki je pa v letu 1814 pri novi vredbi od ce- j
Novičar iz IJubljane.
V saboto pred krésam sta dva posebno ljublj
sarja Franca zopet pridobljenih ilirskih deželá od on
Kerstnika v Ljublj
k svojimu
godu
pre
jela ocitne znamnja serčne ljube
in resnicniga spo
dot zopet odpadla; 3) iz okolice nekterih nekdanjih štovanja. Eden téh Janezov je gosp. profesor Ker s nik
i
Bene skih omejís (Enclaven) , ki so bile Primorju kterimu so
še le v létu 1814 pridjane , in 4) iz lastovitne okolice
njegovi
dali
nekdanje grofnije Goriške in Gradiške takraj mn0žice v šoli gosp. profesorju slovesno govoril
ki jo je gosp
učenci krasno natisnjeno
i v * i • • v zlozil in
gnar
pr
pesem poći zbrane
j
in unik raj Soce, tode brez Raz der ti ga in Vbel skiga, ki sta Senožeškimu kantonu pridjana, brez St.
drug
ske
J
P
je visoko spostovani
»»iituuu	VAWJ K^i. gKe narodske straže, gosp. Bauuiganuci, ivici
Vida, ki je Ipavskimu kantonu pridjan, in brez tistih národski stražniki ravno tišti dan pod okni nje
1 1	iN	• v 1 • 1	* f V	« •	-, f .	m ^ m M	* «	__v .
gosp
Baum£:art
dja Ljubljana
kterimu so
nek danjih Goriskih omejis, ki so v létu 1814 pri Be- stanovanja slovesno veselico napi
neškimu deželnimu poglavarstvu ostale.
(Konec sledí.)
Bog
živi
obá
se mnogo lét! in ohrani p
še
dolg
šolski mla
f
ki ga kot svoj
Wabílo h učenim naloroslovshim
pogovoram v JLjubljani•
dosti
Ljubljanski tako gorečo ljubeznijo vdana, de
očeta ljubi
d r u z i g
pa
odski straži, ki mu je po večim delu s
kakor pregovor prav
gre
za-nj v
»nj

ako bi treba bilo
Kér so se od
jatlo^ jazin
V nedelj
?
10
dan t
m
poldne se je več pri
de bi se svetovavci národske
muzeumske družbe in natoroslovstva
po©
srovor v muzeumu zbralo
pri
več strani zelje oglasile,
straže vnovič volili, so v petek vsi pri séji pričijoči
odborniki prostovoljno odstopili ; bo tedej nova volitev.
Tudi
Ljublj
so tukajsnji vojaki po vst
*) Od Lj ubljansk
pih reci

posebno d
in zeli štva, so »N
daj, de bi
vse hvale
muzeuma, kije bogata shramba le-macih, iz rudarstva, živa 1st v a více« že v létu 1843 çovorile. Bog
vredni poménki učenih mož
tudi km
k
pot
dperli, de bojo lepi muzeumski
zakladi prišli v obeinski prid in korist posebno ukaželne
in ukapotrebne mladosti.
Vredništvo.
112
ukaza pris égo storllí Cesarju in vstaví. Vojakam je cozam, de je clovek smel denar na rokí po gojzdu
zdej sploh
kdor
nagla
so db a (Standrecht) napovedana, de
nêsti in se mu ni bilo bati, de bi

bil kdo obropal.
p o b é g n e
in v 24 urah prostovoljno nazaj ne Posebno po dezeli ze davnej zdihujeje ljudjé po taki
«	..........._	J v ♦ Tk * •	* 1	1	1	« 1
pride, bo berž vstreljen. — Ze dvakrat so peljali skozi strazi. De bi se pac kmalo vstan~vila.
?
Ljubljano za Benetke take balone, ki se bojo bombami previđeni, v zrak nad Benetke spustili kjer se bojo razpoči in kamor bojo padle, vse pokon-
z
?
čale.
Ti baloni so nova znajdba za take města
i
do
kterih se po drugi poti blizo ne more, kakor po zraku. Benetke se bojo zdej mógle podati, če nočejo po téh bombah razdjane biti. —
líralkoóasn ica.
Veka kmetica se lanjsko jesen pritoži, de se je lan grozno slabo obnesel in de je silno kratek. „Nič ne marajte mati
•AC
ji njena hčerka reče
srajce bo že dosti
dolg
cc
»
za otrocje
— Tisti 2 kompanii, ki ste marširale unidan proti Kam niku, kjer so se Madžarskih
Wa
nanje
Gosp. Op arnik, doveršeni pravnik v Ljubljani, nam je
pobegunov bali, ste prišle kmalo nazaj, kér ni bilo od razodel, de je on prevzel delo, iz dozdaj izdanih listov Slo-
Huzarjev ne duha ne sluha.
V petek so prišli Lju
bljanski škof in knez iz Dunaja domu.
res
gosp
venije za slovenski slovnik manj znane besede izpisati.
Odbor slov. družtva v Ljubljani.
Pogovori rrednisira.
Vaš dopis, častiti gospodi zastran »zamaknjene naJa-**	, iujuu.jui.1 » iioAuini, uu nežki Gori« smo přejeli, pa nam ne boste zaměřili, de ga ne
Bernbaherja začeti pravdi je 20. dan t. m. denemo v »Novice,« kér se s takimi praznimi řečmi ne moremo
Zdej je se le
kar je unidan „Novičar" oznanil zastran gosp. Babnikove tiskárně pravde. Razsodo zoper gosp. pisateija Babnika, izrečeno v Ljubljani v tiskarni
od
vikši sodništvo na Dunaji ovčrglo. (Slov.)
mm
Noriêar iz mnogih Urajer.
Jak in (Ankona), imenitno Papeževo mesto s terd-
nad jadranskim morjem, se je po hudim
armadi vdal.
?
gradam
bombardiranji 18. dan t. m. zvecer
?
naši
ki je drugi dan mesto in terdnjavo posédla. S premago bolnim stanu tega města je Papežu posestvo Rimske dežele spet
avstrijanski vladi pa je oblast na jadrijan-
pećati. De 14 lét staro dekle ni goljufica, kakor je po mno g ih skušnjah več tacih zamaknjenih, Vam hoćemo verjéti, de pa nič druziga ni, kakor bolna reva,( kteri se v magnê-tiškim s panj i mnoge reči sanjajo, to nam pa morate Vi ver-jeti. Vsi ceravno čudni prikazki, ktere ste nam popisali, so taki kakoršni so večidel pri vsih tacih zamaknjenih, in nam poter-dijo njeno bolezin pod močjó živalskiga magnetizma. Kdor pozná lastnost človeških čutnic (Nerven) v zdravim in
kdor pozná neizrečeno moč elektro-ma-g net iz ma, ta ne bo podlagal takim prikazkim nobenih svetih

gotovo,
in cudeznih reci, ktere si le lahkovérni ljudjé domišljujejo in . .	..	. ... .	_	, . ktere so v nekdanjih tamnih časih toliko bolj verjeli, kolikor
skim morji vterjena. Avstrijanska armada je zdej manj je biIa moé elektromagnetizma znana. Če bi bil kdo v Livorni, Firenci, Bologni in Jakinu. — Rim nekdaj ljudém pripovedoval, de zamore iz Ljubljane na Du
v
se
ni v oblasti Francozov, kakor je unidan „Novičar" naj v eni sekundi kakošno oznanílo poslati, bi ga bili ljudjé
1 y m m H . m B I B I J J	I H H H CS Ki	Lfl WwWŘ H K^^BHM I II. NE^K BI Mr Bfm^H n â « .	«	• ^	<<■ *	w	^
povédal;
v
se
zmirej terpí huda vojska in bombardiranje
ali kot širokoustnika spodili, ali pa mu čudodelno moč pripiso
med Rimci in Francozi.
Spet gré govorica, de bo
vali
in dandanasnji letajo oznaníla
iz Laškiga
na Dunaj in
zdej in zdej mir med Sardinci in
našim
cesarjem
dogotovljen, dovanja plačali. te dni več oznanil
kamor koli bodi v malo sekundah ali trenutjih sèmtertjè po telegrafu, kteriga poleg železnice vidimo! Čuda božje rés vidimo.
in de bojo Sardinci 60 milijonov lir odško- kamor koli se obernemo, in vsaka travica je polna časti Vsiga
Iz vojske na Ogerskim je prišlo močniga, — ali »kdor veli, de vé, kje je ena duša ali
»
de je
naša
armada, zedinjena z
rusovsko, v vec bôjih puntarje premagala, pa od velike poglavitne vpjske dozdaj še ni bilo
nič
slišati.
Ru
druga rajncih, ali pa koliko svetih maš potřebuje i. t. d., ta je praznovérec, in ni za prašati, ne za poslušati, naj si bo babéla ali déd« — beremo od »krive vére« v neprecenljivih »Dro btincah«, ki na dalje ravno tam
so vskiga cesarja , ki je 15. t. m. v D U kli v Galicii pravijo, de »Ijulka so take zmote na njivi svete vére.
svojo armado
ogledoval,
pricakujejo vsaki dan na Du
ki pšenico dobriga nauka dušíjo, de se verje, kar ni
naj i. žari
Turki v Serbii se pràv dobro zastopijo z Mad-in pràv pridno barantajo ž njimi ; še le unidan so kakor „der osterreichische Volksbothe" pové
n i č«.
de veči del zamaknjenih so mlade
se nič kaj taciga ne sliši), že to
cc
Kér skusnja uci, ženske (od starih babic očitno kaže, de posebni naklon v magnetiško spanje in sanjanje
iz preobčutljivih bolnih čutnic (krankhaften
izvira
200,000 kos za cerno vojsko od njih — se vé de pràv Nerven), 2) iz na eno ali drugo vižo razbeljene domišlije
5
drago
kupili. Madžari dobivajo od te straní, kar koli (erhitzter Phantasie durch Vorstellungen aller Art, auch mora
Neki Polje, Mieroslawsky po imenu
potrebujejo.
je prevzel vodstvo Badniške republikanske armade»
?
v Vorarlbergu
lischer), ktera cloveka dostikrat takó zmeša, de cio obnori, in de mu vedno ali nebeške reči ali pa peklenske pošasti po glavi blodijo , kar zdravniki »demonom a ni a« imenujejo, in
Gotovo je, de se bo naša armada tudi
(na Tiroljskim) postavila zoper prekucije, ki se v bliz- ganov, kterih pa tukej posebno imenovati nocemo.
iz
ali pervikrat zbujenih ali sicer zdraženih telesnih or
njim Ne m š kim
godé.
V Parizu bi se bil 18. dan
t. m. kmalo spet nov punt vnél ; ali vlada s pomočjo narodne straže in armade je puntarje prehitéla , mesto Pariz berž v obsédo djala, in nektere poslance der-
Z osébami tacih lastnost zamore zvěděni magnetikar sto riti, kar koli hoče, de se poslušavci in gledavci zares čudijo, pa tudi brez magnetikarja se čudovito obnašajo, dokler ta bole zin terpí. Vsak sam lahko spoznà, de so v tacih okoljšinah go
ljufíi vrata široko odperte, čeravno nočemo reči, de bi bila
zavniga
zbora zapreti ukazala. Glava te stranke, ki ni vselej goljufija vmes; bolezin in magnetizem sta pa vse
zadovoljna s sedanjim vladarstvam
Napoljonam lej. Lepo povestico bi
zamôgli iz Dunaja povedati od nekisra
in ministerstvam
in ga torej prekucniti hoče
?
Je
zamaknjeniga pa starejiga dekleta, ki stno jo lani sami doživeli
poslanec Ledru-Rollin
?
ki
jo je pa
pobegnil,
ko je
pa pustimo te reci

de Bogá ne žalimo! Novice so se vedno
vidil
?
de to pot ne bo iz te móke
v
se
• v
nic
kruha.
potegovale za véro in za slavo pobozniga življenja, in so zmirej čedne in čiste bile in take bojo tudi prihodnjič. Prazne in
Namesto naših sedanjih debelih in cunjatih banknotov po krive vére pa nikdar ne bojo podpirale, marvečjo na vso moc 1 in 2 goldinarja bojo prišli novi tailjki, lični. Prihod- zatirovale, kolikor to v njih namen sega; zakaj naša ka-
toljška véra nam je sveta reč in čast in hvalo vselej skaznje-mo pravi pobožnosti, nikdar pa krivi véri, hinavstvu in terci-jalstvu. Vi, častiti gospod! ste v tém gotovo z nami enacih misel.
nji mesec bojo zaceli tište po 2 gold, nazaj jemati in
pokončovati.
Z veseljem oznanimo , de so naš Cesar
dovolili, de se ima po vsih deželah
nasiga
cesarstva
S tém odkritoserčnim pogovoram opravimo enkrat za vselej vse >,z a
straža za varnost iz konjikov in peseov napravi- maknjene« s terdnim prepričanjem, de take bolezni veliko hi , ki se žandarmarija imenuje; v vsim skupej ima trejši jenjajo, če se bolnice ne dražijo in spodbadajo z radoved
ti,
ta straža iz 13
regimentov
obstati
5
en
regiment
pa iz
1000 móz. Še zdej se spomnijo ljudjé, kako neizrečeno
koristni so bili konjiki žandarji pri nas pod Fran-
nim ogledovanjem, prašanjem in pocenjanjem vsake sorte.
Vredništvo.
Današnjimu listu je pridjan 24. do klad ni list.
Natiskar in záložník Jožef Blaznik v Ljubljani.