Hf l J NARODA JHLJi\f\jF MJJoL £ist:slo?en8Kini3elayce?'T AmerifcL Tke largest Slovenian Dady fat the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELJKFON: CORTLANDT 2876._Entered ss geeand Olsss Mattsr, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congrsss ot March 8, 1879. TELETON: CORTLANDT 2876. NO 241. - ŠTEV. 241. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 13, 1923. — SOBOTA, 13. OKTOBRA, 1923. VOLUME XXXL — LETNIK XXXL ZAKLJUČEK KONVENCIJE A. F. OF L Nazadnje se je bil Gompers silno razčeperil. _Napadal je komuni- ste, posebno pa delegata Dunne-a. — Prihodnja konvencija se bo vršila v El Paso, Texas. — Gompers je bil soglasno izvoljen predsednikom Ameriške Delavske Federacije. — Kakšne zahteve bedo stavili na republikanski in demokratični narodni konvenciji? Portland, Oregon. 12. oktobra. — Na današnji seji konvencije \ < • < !*» t »-deration •# Labor je bil Samuel Gompers soglasno iz-voljen predsednikom organizacije. K. n Mj-ga leta. je Gotnjter* že izza leta 1881 predsednik American Federation of Labor. Zn angb iki obrtni in unij^ki kongres sta bila imenovana dele-BE®: Peter Brady iz New Vorka in Bdward Gainor iz Washing-tona. — V«'|.k;j d'-bata se je unela glede vprašanja, kje naj se vrši prihodnja konvencija. Vpoitev -ta prišli dve mesti: Detroit, Mich. in El Paso, Texas. Izv« ljenh je bilo osem podpredsednikov. Nanovo >ta bila izvoljena Frank Morrison iz Wa»hingtona kot tajnik in Daniel Tobin iz Indlanapolisa kot blagajnik. N«d 14.000 glasov j.- bilo oddanih, naj se vrši prihodnja konvencija v El Paso, Texas. Da bi konvencija vršila v Detroit, Mich., je glasovalo nekaj nad 12,000 članov. Istočasno »e bo vršila tudi konvencija mehiške delavske federacije v Juarez u. Po glasovanju je imel dolg k govor podpredsednik Federacije Mat hew Woll. Tzjavil je. da bo organizacija sestavila važne predloge, katere bo pr. ll v !a demokratični in republikanski narodni konvenciji. Xa.iuj trovor j«. imel Samuel Gompers. Nesramno je napadal so-e i j a 1 s t»• iu komuniste ter delegata W. F. Dunne-a. ki je bil pred kratkim izključen iz konveueije. Fmevno je, da je napadal tudi bankirje, toda napadal jih je z rokavicami. Kot je že njegova navada, je nazadnje napadel prolubicijo ter ^vrčano izjavil, da se ho Federacija "borila'' proti nji. PRODAJALEC STRUPENEGA ŽGANJA POD KLJUČEM. Pana, 111.. 12. oktobra. — Danes so aretirali tukaj Johna Tokolvja, lastnika nekega salona, ker jo prodajal pijačo, vsled katere je umrlo pet moških, pet jih je pa nevarno zbolelo. • Tokoly taji vsako krivdo. Pravi. da se dotičnvki drugje na-pili. HIRAM JOHNSON BO SKUŠAL KANDIDIRATI. MUSSOLINI BO ZMANJŠAL ŠTEVILO SVOJIH SVETOVALCEV. Rim, Italija. 12. oktobra. — Danes je imel tukaj ministrski predsednik Mussolini govor, v katerem je rekel, d^je treba reorganizirati fašist o vsko stranko. Pred vsem se mora zmanjšati število njegovih svetovalcev. Dosedaj je imel dvajset svetovalcev, v pri-h od nje jih hoče imeti pa le dvanajst. Predvsem se je zavzemal za večjo disciplino v svoji stranki. Lincoln, Nebraska, 12. oktobra. Večina tukajšnjega prebivalstva je izjavila, da bo pri prihodnjih predsedniških volitvah glasovala za californijskega senatorja Hira-ma Johnsona, če bo nastopil kot kandidat. Johnson namerava kandidirati na republikanskem tiketu. VELIKANSKI POŽAR V ASBURY PARKU. IZPREMEMBA V SASKEH MINISTRSTVU Zaenkrat se še ne ve, če bo nemški državni zbor zadovoljen z gospodarsko diktaturo. — Stresemann bo pa kljub temu diktator. Novo ministrstvo na Saškem. — Turinski radikalni socijalisti in komunisti so sklenili zvezo s Saško. — Važna kabinetna seja. — Nova ponudba glede reparacij. Pred kratkim je izbruhnil v Asbury parku požar, ki je uničil pet gascev se je zahvaliti, da se ni požar bolj razširil. Povzročena škoda znaša dvestotisoč dolarjev. hotelov. Le vztrajnosti ognje- KAJZER WILLIAM BO IZGUBIL POSESTVA Zahteva, naj se zadeve glede njegovih posestev čimprej uravnajo. — Šestdeset posestev bo pa kljub temu obdržal zase. ADVOKATI ŠTRAJKAJO. Palermo, Sicilija. 12. oktobra. Odvokati v Caltanissetta so za-Atrajkali. ker jim je vlada naložila preveč davka za izvrševanj« njihovega poklica. KOV NAPAD KITAJSKIH ROPARJEV. Peking, Kitajska. 12. oktobra. — Kitajski roparji si napadli neki ameriški parnik. ki je bil v Teng Nunk pristanišču. Napad je bil pa pravočasno odbit. Berlin, Nemčija. 12. oktobra. — Ker se draginja na Holandskem neprestano veča in ker nemški kajzer baje ne more več vzdrževati svoje družine, je ponovno naprosil nemško vlado, naj čimprej mogoče uredi vse zadeve, ki se tičejo njegovih posestev v Nemčiji. Pruska vlada je izdelala pred par meseci natančen proračun, toda kajzer ne 1k> na velikem dobičku, ker je nrarka vsak dan manj vredna. Včeraj je pa stavil bivši kajzer Viljem konkretni predlog. Zahteva šestdeset posestev, enajst gozdov in trinajst palač zase. 33 svojih palač je pripravljen izročiti nemški vladi. Vse kajzerjevo premoženje cenijo na tisoč milijonov dolarjev. V nemškem denarju bi bilo to 400 trilijonov nemških mark. * Bivši nemški kajzer izjavlja, da je pripravljen prepustiti državi t javne svrhe vsa poslopja, vse pa-1 lače in vse muzeje, ki imajo kako zgodovinsko vrednost. Ohraniti pa hoče zase med drugim tudi grad Kaninen. grad IIo-henzollern ter več svojih lovišč. ANGORSKA VLADA SESTAVLJA SENAT Tudi glede predsedništva si še niso Turki na jasnem. — Turčija je baje snovala močan blok proti mali antanti. Carigrad, Turčija, 12. oktobra. V Angori se o ničem drugem ne razpravlja kot o formi nove turške vlade. Nekatere stranke predlagajo, naj se osnuje senat, ki bi tvoril del novega vladnega načrta. Ponovila se je splošna agitacija, ki se zavzema, da bi imel predsednik turške republike pravico svojevoljno razpustiti parlament, če hi se mu zdelo to potrebno. Tukajši zastopniki angorske vlade izjavljajo, da ne vedo ničesar o navzočnosti italijanskega poslanika v Carigradu ter da je neresnično poročilo o močnem bloku. katerega je baje skušala u-stvariti Turčija z Italijo proti mali antanti. "Si Angorska vlada preiskuje ustav organizacije Young Men Christian Association. Te organizacija ima v Turčiji že več podružnic. JUGOSLAVIJA BO DOBILA IDRIJO IN POSTOJNO? Reka naj pripade Italiji. — Jugoslavija naj dobi v nadomestilo velike koncesije. — Meja na Triglavu se pomakne proti jugo zapadu. nihče glede do- ŠVICA PROTESTIRA. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI« ITALIJI IH ZASEDENEM OZEMLJU M potom safe banks izrrinjejo lanedjivo, hitro In po nUkJh ssnah* JngMkdJt: RupoUlJ* na ndnje poftts te teplaEoje "Kr. poštni Sekovnl •rad" la "Jadranski banka" t Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dabrornlko, Splita, Btnjtni aH drugod, kjer Je pai m Utn Igplafflo najugodneje. ____ t 1000 Din.......$12.50 2000 Din.......$24.80 5000 Din....... $61.50 Prt nakazili a, ki niaiaja manj kot «n tfao« dinarjev ra£unlm« »mM mm 11 centov U pattnln« In iruo« Mre«k«. Italija ta urnim* «acmljt: ■utMVJ« na aaonj« poŠta ta l^/liim -Jadranka feaaKa" ▼ Trat«, Opatiji te Zadri. — 200 lir ................11050 300 lir ................$15.00 600 lir ................$2150 1000 lir ................$48.00 Prt nakasillft, m mmUja manj *t M Ur ratunlm« paaabaj 9* « .....* W »eMalao la iruf« atrOfca. Vrednost dinarjem ln llrtn aadaj nI ototna. menja mm re&rtt In napfi-takovano; la tega raMoga nam m mogoče podati natanGna cena maptnJ. BaAmamo po eenl onega dne, ko nam dospe poolanl denar t raka. Glede tofimiU v a—rHtefc dolarjih glejte poeebm aglaa v Um Brta. Denar nam Je peelatl najbolje pa DnmieHi Mimey Orta alt pa m&rn tak Bank Draft. tramk RAiraint stats BANK IS Oartfaadt Street Hew Tacit, Mt T, CRavno enatonsUtro laAramke Banke Bern, Švica, 12. oktobra. — Švicarski zvezni svet je poslal francoski vladi odločen protest, ker je odpravila prosto zono na Savoj-skem. Zadeva bo najbrže prišla pred svetovno razsodišče. PROTEST FRANCOSKIH KOMUNISTOV. GLASOVANJE GLEDE PROHI BICUE V AVSTRALIJI. Sydney, Avstralija, 12. okt. — Parlament je danes sprejel predlogo, ki določa, naj se leta 1928 vrši v deželi splošno glasovanje j glede prohibieije. In potem letu naj se vrši podobno glasovanje vsakih pet let. IZŠEL JE SLOVENSKO-AMEJUKANSKI KOLEDAR za leto 1924. Vsem tistim, ki so ga naročili, ga bomo odposlali te dni. Koledar je tiiimsliVfeiic, poročne iro zabavne vsebine, ter ga bi moral vsak imeti. Naročit« ga se danes! CENA 40 CENTOy. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Pariz, Francija, 12. oktobra. — Francoska komunistična stranka je izdala povodom dogodkov v Nemčiji na francoski proletariat proklamacijo, v kateri protestira proti razkosanju Nemčije in proti oboroženemu vmešavanju v nemške notranje zadeve. V komunistični proklamaciji, ki jo je priobčila "Humanite", se govori, da naj bo francoski proletariat radi mogočega revolucionarnega pokreta v Nemčiji pripravljen na eventualno generalno stavko, čsš, da bi bilo na ta način mogoče podpreti delavsko-kmet-sko republiko, ki bi se utegnila ustanoviti na sedanjem kaosu političnih razmer v Nemčiji. Vspri-co nemškega komunističega gibanja naj bo francosko delavstvo sploh pripravljeno za vsak slučaj. Vsak član komunistične stranke mora smatrati, da je v službi revolucije mobiliziran. DEKLICA JE USTRELILA NEZVESTEGA FANTA. Philadelphia, Pa., 12. oktobra Danes je umrl v bolnišnici Harry Kabernachle, dijak kiroprakticne šole, katerega je včeraj obstrelila 17-letna Katarina Miller. I>eklioo so aretirali ter jo obtožili umora po prvem redu. V svojem zagovoru je izjavila, da ga je ustrelila zato, ker ji je postal nezevst. "Rekel mi je, da me noče več, in -zato je sem oddala qpnj tri strele". Pred tremi dnevi je objavil neuyorš.ki 'World'' brzojavko iz Londona, v kateri se je glasilo, da je reško vprašanje na pragu rešitve in da je Italija pripravi j ei/a. dati Jugoslaviji v zameno za Reko Idrijo, Postojno ter razne druge koncesije. V brzojavki je citiran, ljubljanski dnevnik 41 Slovenski Narod", ki je pisal 27. septembra naslednje : — Po informacijah iz Beograda se žili. da se nahaja reško vprašanje neposredno pred končno rešitvijo. Po teh informacijah sta se naša in italijanska vlada sporazumeli na tej-le podlagi: 1. Jugoslovanska vlada privo-Ijuje v to, da ostane Reka pod italijansko okupacijo. Na Reki se ima uvesti sličen režim, kakor je bil v Bosni in Hercegovini leta 1878., ko je Avsfcro-Ogrska okupirala to pokrajino. Ta režim bi naj organiziral general Giardino, kateremu bi bil na pomoč višji orožniški častnik kot šef reške policije. 2. Italija privoljuje v to, da preide pristanišče Baroš z Delto takoj v suvereno last in posest kraljevine SHS. 3. Italija daje svoj pristanek, da se meja pri Idriji in Postojni popravi na korist Jugoslavije, s čemur bi kraljevina SHS. na novo dobila teritorij, kjer je 15 do 20 tisoč prebivalcev. 4. Italija izreka svojo popolno neinteresirano&t v odnošajih kraljevine SHS. napram Bolgariji in AJbaniji. Te informacije se v bistvu krijejo z onimi, ki jih je priobčil "Zagreber Tagblatt". Ta list izjavlja: "Na podlagi doseženega sporazuma priznava Jugoslavija aneksi j o Reke po Italiji, za kar dobi kraljevina SHS. teritorijalne koncesije v Istri, Sloveniji in pri jZa-dru. Idrija in Postopna pripadeta Jugoslaviji in meja na Triglavu se pomakne bolj proti jugoza-parlu. Dotični načrti se baje že naha-jo v rokah polkovnika Kalafatovi-ea, jugoslovenskega člana razmejitvene komisije. Italijanska vlada je prevzela nase obveznost, da v javni seji parlamenta izjavi, da je zanjo črnogorsko vprašanje rešeno. Nadalje ima Ifussolinijeva vlada kategorično proglasiti svojo ne-interesiranost v naših odnosa jih napram Madžarski, Bolgariji'in Albaniji. Zanellina stranka, ki i se nahaja na jugoslovanskem a Berlin, Nemčija, 12. oktobra. — Danes ne more še mnevati, kakšno stališče bo zavzel nemški državni zbor spodarske diktature, ki jo zahteva kancler Stresemann. V slučaju, da ne bo državni zbor zadovoljen s predlagano diktaturo, bo postal Stresemann diktator, ne oziraje se na stališče in mnenje raznih nemških strank. Medtem so se pa na Saškem pojavili nepričakovani razvoji. Ministrski predsednik Zeigner je danes predstavil saškemu parlamentu nov kabinet, sestoječ iz komunistov in radikalnih soeija-listov. Po njegovem mnenju je to vlada "za obrambo republike in proletarijata'\ Državnim tajnikom je bil imenovan znani komunist Brandler, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije. KancleT Zeigner je imel značilen govor, v katerem je napovedal odločen boj bavarskemu diktatorju von Kahru. Rekel je, da so bo Saška z vsemi silami in z vsemi sredstvi borila proti vojaški diktaturi v Nemčiji. Namen nemških militaristov, ki so le slepo orodje v rokah nemških kapitalistov, je "enkrat za vselej oropati delavce vseh sadov, ki jih jim je prinesla revolucija". Turinaki radikalni socijalisti in komunisti so sklenili močno zvezo proti Bavarski in proti Pruski. Zeigner je rekel svojim poslušalcem, da bo dospela iz Rusije velika množina žita in krompirja, in njegova izjava je dosegla svoj namen. Danes popoldne ob štirih se je sestal Stresemannov kabinet. Ministri so ugibali, če bi bilo dobro imenovati novo reparacijsko komisijo, ki bi imela več svobodščin kot vse dosedanje. Nova saška vlada je prekinila vse diplomatic ne zveze z Bavarsko. Izdala je tudi dosti odredb, med katerimi je najznačilnejša tista, ki prepoveduje gospodarjem odpuščati delavce. Zveza saških industrijalcev je poslala v Berlin odločen protest ter zahtevala, naj Stresemann te odredbe razveljavi. Ko je izvedel za to ministrski predsednik /eigner, je izjavil: — Če se bodo kapitalisti in njihovi hlapci vmešavali v naše notranje zadeve, bo izbruhnila državljanska vojna. Posledice naj si potem sami sebi pripišejo. Duesseldorf, Nemčija, 12. oktobra. — Nemiri, ki so\se začeli včeraj zvečer v Solingen (v angleškem okupacijskem ozemlju), so se danes nadaljevali. Dosedaj je bilo vsega skupaj mrtvih enajst oseb. Med mrtvimi je tudi policijski komisar. Štirideset oseb je bilo ranjenih. Angleške čete dosedaj še niso poskušale prepoditi demonstrantov. Proti temu mestu prodira na tisoče in tisoče brezposelnih, ki svečano izjavljajo, da bodo pomagali svojim tovarišem. V mestu Hoecht je 2000 brezposelnih obkolilo mestno hišo. Zahtevajo delo oziroma podporo. Policija je streljala na ljudsko množico, pa se je morala kmalu umakniti, ker so brezposelni odvrnili z ognjem. Kolin, Nemčija, 12. oktobra. — Lačni in brezposelni so začeli danes pleniti po tukajšnjih trgovinah. Policija je brez moči. zemlju, mora likvidirati in Zanel-la sam se izseli v Ameriko. Jugoslovanska vlada bo izgradila pristanišče v Martinščici in v Bakru in jih zvezala z železnico ..." Ako sodimo po teh informacijah, moramo domnevati, da stojimo v istini neposredno na pragu končne rešitve reškega vprašanja. Ker govore vse te vesti v bolj ali manj odločni obliki o rektifl-kaciji meje pri Postojni in Idriji, končno vendarle ni izključeno, da bi se na temelju reškega sporazuma ne združil lep del naše kršne Notranjske s svojo materjo zemljo. Kakor se bomo v tem slučaju veselili, da zašije tisočerim naših zasužnjenih bratov in sester po več letnem robovanju žarko solnce svobode, tako se bomo topili v tu-gi in žalosti nad nenadomestno izgubo Reke. Uteho najdemo pri tem v nad>, da se tudi nam zjasne še vremena in da tudi Reki enkrat zašije — veliki dan! HARVEY SE BO VRNIL V AMERIKO. London, Anglija, 12. oktobra. — Ameriško poslaništvo je danes naznanilo, da bo odpotoval poslanik George Harvey koncem tega meseca v Ameriko. č'e je to njegovo odpotovanje v , « , zvezi z njegovo resignacijo, se zaenkrat se ne ve. RUSKI ROPARJI SO OPLENILI DIPLOMATE. Vsak pevec bi moral imeti no?ro izdajo *' PESMARICA GTiAZBENlS MATICE" Za Štiri moSke glaaove Uredil Matej Sated Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 zucjbolj&ih in najnorejiih pesmi s notami. Oeoa m poštnino $3.00. "GLAS HJJtODA" as Cortlandt York. K. * Moskva, Rusija, 12. oktobra. — Danes so napadli pri Orši band iti ekspresni vlak. ki vozi med Var šavo in Moskvo. Na vlaku je bilo nekaj angleških, italijanskih in poljskih diplomatov. Diplomatom so vzeli denar in druge dragocenosti. Izginili so l>rez vsakega sledu. ZAPBXJ SO GA, KER JE NOSIL KtTKLUKSKLANSKO MASKO. Amarilo, Tex, 12. oktobra. — Tukaj so aretirali nekega T. W. Stanforda, ker je bil ograjen v belo rjuho ter je nosil kukluks-klansko masko. Sodnik ga. je obsodil na dve leti ječe. NEMCI PLAČUJEJO S KROMPIRJEM GNOJ. Berlin, Nemčija, 12. oktobra. — Ker se nemški kmet zadnji čas sploh ne meni več za nemško marko, je sklenila neka gospodarska organizacija, da bo dobivala od kmetov krompir ter jim dajala v zameno umeten gnoj. Kmetje so a tem zadovoljni. Največji iltunilri ilminiili v Združenih državah Velim za wbc leto • - - $6.00 Zm pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 m >?s7kl OI.AS NAHODA. 13. OKT. 1923. "GLAS NARODA" »w>n an< pubiimm ■vhla^nmiatefl^o^iimi M*clctl—'jtwut ''»f^MinhrtU.. ' Nwr ^Jt'cnyf'lt'T k a • naroda* **"* _fVmtmm — ix _ ,.._ tMMrt^wnr P«y ta-Pt mw*m __ 14 l>M 1MB >.•• mm.......... • • HJI M N( BSSI ___ _»iMcrtptlon V—f-—____ Adwctf—yi—it §n Aymmwt 3 _ Sn'-'O- l«ti«i< *uKI dan liwimll M> pn—Ifc—._ prmm Bi HafeDoatt m M prlobčejeje. DNU Ml M L A • NAHODA- _ M VMMfl IMA »inm> «f MtnliattMK W VMh & ma.......................art LOPO VST VO 1 Rusko gospodarstvo in Evropa. Objektivne sodbe o gospodarskih razmerah v sovjetski Rusiji. — Kljub vsem kevetam kapitalizma in njegovih hlapcev, gre Rusija z ogromnimi koraki nasp roti svoji konsolidaciji — Rusko iito na svetovnih trgih. — Francija išče stikov s sovjeti ter oborožuje Malo antanto za boj proti Angliji. Peter Zgaga 1. j.ovvtvo ni mrtvo. Vedno več ga je, vsakovrstnega in vse-struii kt^a. K«»t kaže, ga še ne bo tako kmalu konec. Lr ■ iiajte različna poročila v listih. Ni se dolgo tega, ko so na-j >.i lli h.m 11 iti v Ea^t Iti ver pri Urooklvnu ladjo ter odnesli za $111(XX) platina. Ob b> 1» m dnevu so na najprometnejši točki v New Yorku Stir-I,,Hi.lit i usmrtili bančnega uslužbenca ter ifclnesli njegov kovčeg, * kateri tu j«* bilo nad dvanajst tisoč dolarjev. Pa j., samo jxisamezniki. Tudi države ropajo. Naprimer Italija. Najpr< j je napadla otok Krt' in sedaj je odšla i njega. Navada Jt* n.:uirt-t- taka. da se piratje ne brigajo za ladjo, katero oplenijo. Vzamejo, {totem pa gredo v božjem imenu. Italija je poklicala svoje vojake s Krfa, toda šele potem, ko *o ji < • rki obljubili petdeset milijonov lir odškodnine. >» tem je bila rešena njena čast. Swt bo kmalu pozabil, da so neznani brigantje usmrtili na »K' in ozemlju pet laskih kopiisarjev. .\r h<> pa taJko kmalu |>ozab:l, da je Italija obstreljevala neutr-I r >tn ;>.«••*, pobijala ženske in otroke, in one, ki so še ostali, pridržala za talce. sv. • tudi ne bo pozabil, da je Liga narodov hinavsko dovolila i■ .ii i • . jm.čt-tje, in da zapadne velesile niso ničesar drugega storile kot da s« se obrnile vstran. Najprej so prisilile Grško, da je naložila v švicarski banki svo-to, ki jo je Italija zahtevala. 1 Mvota bi bila izplačana Italiji le v slučaju, če bi ne napela (Irhka sil. tla izsledi morilce ter jih izroči roki pravice. Mu^olini pa ni čakal tega dokaza, ampak je zahteval denai takoj. Sr.hij se bo morila kdo pojavil in rekel, da sta Liga narodov ali j .i svet poslanikov preprečila svetovno vojno, s tem, da sta pre prečili vojno med Italijo in Grško. T la to bi bila taka vojna, kot bi bila vojna med Haiti in Zdru /enimi državami. Italija ni zapustila Krfa vsled Lige narodov, pač pa zastrar i m« miv, ki jih imata Francija in Anglija v Sredozemskem moTju Časopisi večine strank vidijo v I Rusiji samo veliko razvalino in pogorišče. Nikakor nočejo verjeti vestem, ki povedo količkaj dobrega o ruskih razmerah. Tem raje pa verujejo vestem, ki se glase vse v istem tonu, da je namreč rusko gospodarstvo na robu propada. * Sem pa tja se zasveti kaka svetlejša luč o ruskih razmerah. Tako je objavil v "Vossische Zeit-ung'* par interesantnih člankov Fridjof Nansen. kateremu gotovo nikdo ne bo odrekal objektivnosti. V tej seriji člankov presoja Nansen optimistično položaj ru skega gospodarstva. Naj navedemo par številk, k' označujejo rusko gospodarstvo tekom zadnjih let. Po podatkih ru- -ke trgovske delegacije v Berlinu je dosegala produkcija v posameznih strokah industrije številke ki sicer zaostajajo za pred vojn«, doseženimi rezultati, vendar izkazujejo vedno večji napredek z ozirom na najnižje stanje. Produkcija premoga v letu 1920., je dosegala 26.9 odstotkov predvojnega stanja, v letu 1921 30.8 odstotkov. v letu 1922. 36.0 odstotkov. Za nafto so navedene številke sledeče: 41.1 ndstot., 42.7 dost. 51 odstotkov. Najnovejše številke pri nafti izkazujejo za 1. polovico gospodarskega leta 1922 — 1923 celo 53.6 odstotkov. Situacija v posameznih strokah tekstilne industrije se stalno izboljšuje. V letu 1922. je dosegla volnena industrija 30.6 odstotkov predvojne produkcije, bombažna 23.2 odstotka, lanena pa celo 56 odstotkov. Jako počasi napreduje metalur-gična industrija. V prvem polletju 1922—23 je plavljenje železa doseglo 7 odstotkov predvojnega stanja. Med industrijami, ki izkazujejo veliko produkcijo napram predvojnemu času, je omeniti industrijo kavčuka z 76 odstotki, papirno 52 odstotki itd. Tudi zunanja trgovina sovjetske Rusije napreduje. Vrednost uvoza in izvoza v letu 1913. je znašala 2894 milijonov rubljev. V letu 1919 je dosegla zunanja trgovina komaj vsoto treh milijonov rubljev v zlatu. V letu 1922 pa je bila vrednost zunanje trgovine, to je uvoza in izvoza Rusije 540 milijonov rubljev, ne vštevši trgovine republike Daljnega vzhoda. Stevike zunanje trgovine v letu 1923 kažejo velik napredek. Že v letu 1922. je začela Rusija izvažati žito, v še večji meri pa se je pojavilo rusko žito na svetovnih trgih t tekočem letu. In ruska bilanca zunanje trgovine je bila od marca do maja že aktivna. Kakor govore najbrž pretiran^ poročila, bo bilanca aktivna za celih 200 — 250 milijonov zlatih rubljev v teku letošnjega leta. Ruska žetev je po najnovejših poročilih dobra in eksport žita se bo kmalu začeLr Objektivni statistiki pravijo, da bo ruski izvoz gotovo i po vrednosti, se bolj pa seveda po teži presegal uvoz tujega blaga. To bo najjasnejši dokaz konsolidacije ruskega gospodarstva, ki pod okriljem nove gospodarske politike napreduje z velikimi koraku « Evropski trgi že računajo z ruskim gospodarstvom in že cela vr sta držav, predvsem Anglija, za stopnica najčistejšega kapitalističnega sistema v politiki, je obnovila trgovske stike z Rusijo. V zadnjem času se čuje, da je tudi Jugoslavija na poti k navezanju stikov z Rusijo. Kakor pa postaja vedno bolj jasno, je to, če je že storila, storila najbrž na izpodbu do Francije, ki v zadnjem času išče stikov s sovjeti, seveda samo za to, da si pridobi zaveznika v boju proti Angliji. Jugoslavija, ki je. kar se tiče zunanje politike, popolnoma v interesni sferi Francije, bo šla skupno z ostalimi državami ma le antante v boj ža franeoske in terese proti Angliji. Da i« temu tako, dokazujejo tudi posojila, ki jih daje Francija svojim za vezni kom v mali antanti za oborozeva Koroške novico. i nje. Evropska situacija ni rožnata. Medtem pa Rusija nadaljuje svoje delo na obnovi gospodarskega življenja. Jugoslavia irredenta. Smrtna nesreča. v soboto 15. septembra pomoči ie na most-ču v vnsici Kanuio pri Kobaridu smrtno ponesrečil s kolesom učitelj France So vdat. Smrt zadnjega slovenskega uradnika na polit čni oblasti v Gorici. v Gorici je umrl 60letni Anton Teščut, adjunkt na tamkajšnja podprefekturi in zadnji slovenski uradnik pri goruki politični oblasti. Šolska reforma m verski pouk v novih pokrajinah. ^ Kakor je že blo por;čano, uvaja nova ljudsko šolska reforma v šole verski ]>oul:, ki ga doslej v italijanskih javnih ljudskih šolali ni bilo. Za stare pokrajine itali janske kraljevine znači zato pre-osnova v verskem pogledu vseka-ko napredek. Nasprotno pa bi verski pouk na šolah v novih pokrajinah po reformnih določbah padel na mnogo nižjo stopinjo od sedanje, v teb pokrajinah veljajo doslej še bivši avstrijski predpisa: verski pouk izvršujejo duhovniki, zanj «o določene po 2—3 ure na teden, viiši tudi na srednjih šolah in po vseh šolali so vpeljane obvezne verske vaje. Po sedanji reformi bi pa verski pouk izvrševali učitelji (ki po veliki večini takega pouka sami niso bili nikdar deležni), verouku bi bila odmerjena le ena ura na teden, v srednjih šolah bi verski pouk sploh odpadel, odpadle pa bi tudi p< vseli šolah verske vaje. Razve!**-Ijivo je dejstvo, da se je proti temu poslabšanju verske vzgoje pa šolali v novih pokrajinah dvi^niil soglasen odpor. Na Tirolskem st je tako med Nemci kakor med Ita iijani začelo močno gibanje za ohranitev do^lanjega verskega pouka v šolah. Italijani so v tc »v rh o ustanovili Zvezo družin skill očetov (po fra.neo*ike 8 člani ali članicami. Enotna fronta proti Slovencem. I V./adr*v anja za moten nastop \-»t!i avstrijskih n«->*K?ijalLst ienlh strank »>ri b>>d<»čih volitvah v državni zbi.r in deželne jlure, ki se \ rdne 21. oktobra t. l.t so *e po-vsod dni£"d razbila, le na Ko-ro-r- ko s«' zedinili za, e«iotno kan-»iidaVi ■ list", da g«rt Slovnice in jilt oropajo vsa-kftr.i zastopava v zakonodajnih .> :!». V lepi dogi se bodo znaAli v fronti proti Slovencem krščanski > rijiilei ter kulturne »boju i nenici in buuernbundovci. Celo !iar.'«liii s -cijali-sti. ki nikjer ik1o -Ii na IvtMo^kem v volilni lw>j. —: 1 jiM'.o si je predstavi jat i, kako te/!;o stalile lx»do imeli v temi l h »j u Slovenci. "Koroški Sit venci in vsenemsko uradniitvo' P, hI tem naslovom prioljčuje "K.ruški Slcvenee" uvodnik, v! aterem do4:azuje, da je najhujši vra/.nik korr«kih Slovencev tu-^ j»*. vsenemiSko uradnistvo. Na Ko-i n-ikeni je .slovenska inteligenca popolnoma iitrebljeaia, Slovenci nimajo veC» n<» svojih uradnikov, ne Rudnikov, ne ztIraNiiskov, ne ueiteljfv. Vsa ta meyla je za\"zel slovenstvu in dtv.eli tuj, vsenem-£ki ura«lnik, ki oholo prebira na« nar»» bile o begu že na vse zgodaj obveščene in je upati, da spravijo be-g'liiee kmalu pod streho. Tu je Srečna Žena. "Živci in srce s.j mnogo ImljM" — pravi Mrs. Ruth Majors. < »na : "Vzela sem eno steklenico Nupa-Tone, ki ml jt- veC pomrigla ki>t vsa ilruKa zdravila. 1'oč-utirr s»> močnejšo in moji živci in srce so mno (Ztt boljši. Sedaj «lot>ro spim. Mj-s. llutl Majors. Santa <"ruz. Cat." Xaši iitatt-Iji bodo našli Nuga-Tone n» škodljivo, j»rijetno in učinkovito zdravilo. ki povečava moč in krejM^t, ilaje d( l>er tek. ojačl živce, kri in telo. Daje o-življajo^ spanec, stimulira jftra in uravna želodec in čre\-esje na prijeten način, Nun;«-Toiiti je jamčena. da vas zadovolji. ali pa lienor povrnjen. l*rl|K>ročai>a jamčena in na prodaj v vseh lekarnah, ali pa pošljite $l.iw naravnost na National laboratory, l'i4t> S. Wabash Ave., Chicago. 111. Ail v Beg mariborskih kaznjencev. Dne 1!4. st*[)t. je delala skupina kaznjencev maril>orsikega sodišča pri pivovarni. G«ti7.. Med delinn pa se je kaznjenec Mlakar, ki bi imel že čez tri mesece priti na prosto, za hip odstranil in ni ga bilo več nazaj. To je bil menda s';gnal za druge "sotrpine", krjti 25. sept. zjutraj so pogrešali v neki celici mariborskega okrožnega sodišča ie štiri druge kaznjence, ki s<> bili i vsi skupaj z:ipi*ti v eni celici. Ti i štirje, vsi ključavničarji pa so si najbrž vt'liotapili iz s.xlnijske delavnice precep za žaganje cevi in ;so v noči pre p i.lili močno železno I mrežo celičnega okna. Nato so z i vetrihom odprli vrata na dvorišču, tam prepilili eno o-kno in pri-1 >;li na hodnik okrajnega snJisča, kjer so odprli š«1 zaklenjena vrata i pisarne odvetniške dvorane in od | tam ušli skozi okno na Marijino : ulico. Med ubogiimi je Ant. Slam-l>ergcr. član tropere^ne tatinske' deteljice, ki je Kil v soboto 22. septembra od mariborske porote obsojen zaradi hudodelstva tatvine, izviKene pri spedicijski tATdki ••(Vicnt'". na deset mesecev joče. Nadalje je ušel Tržačan Ivan lie-sednjak, ki je sedel zaradi t:li<>-' tapst.va, (J)sojen od carine na eno leto, 7 mesecev in S dni. Najtežji zločinec med zlikovci pa je Vid KHštctie. lei je bil pred zadnjo mariborsko poroto dne 16. sept. obsojen zaradi vloma v klerikalno posojilnico na dve leti težke ječe.' ITbegli so l)ili baje sila razjarjeni; zaradi amnestije, katere niso bili j deležni, kakor drugi baje veliko večji lopovi, ki so imeli to srečo, j Pomnite generala Sher-manaS Posledica male bolezni v življenju ima večkrat lahko jako nevarne posledice. Pomnite slučaj slavnega unijskega armadnega generala w. t. Sherman a. On je rekel: — "Vzemimo, da bi se pre-hladil neke noči, ko bi se vrnil Iz gledališča. Dva ali tri dni bi bil bolan, in tedaj bi bilo vsega konec". In tako se je zgodilo. V prvih jesenskih tednih lahko sliške vsepovsod kašljanje. Kašijajo v uradu, v gledališču, v cerkvi, na pocestni kari, in v več slučajih se razvije pljučnica, če je kašelj zanemarjen. Trinerjev Mirilec Ka-šlja je izborno zdravilo zoper prehlade in kašlje. Nanj se lahko za-nesete ter se izognete nevarnosti nevarnih posledic. Nadalje je potrebno piti Trinerjevo Grenko Vino, ki spravi črevesje k normalnemu delovanju, utrdi oslabljena krvna telesa, ter vam da zadostno odpogpo moč v teh dneh, ko se vreme izpreminja ter je" vsakdo lahka žrtev bolezni. jZdravila in izdelki Joseph Triner Company, Chicago, HI., nikogar ne razočarajo. Vprašajte svojega lekarnarja ali prodajalca zdraviL Pred kratkim je imel jako značilen govor znani angleški diplomat lord Curzon. In pri tisti priliki je izrekel naslednje krilate besede: _ - — Vsak norec lahko napravi vojno. Toliko časa, dokler bo kaj resnice v njegovih besedah, se bodo morali pametni ljudje oboroževati. * * * _ Na svetu bi bilo veliko manj voditeljev, če bi bilo manj ljudi, ki bi jim sledili in poslušali. * * * Na trgu se je pojavila nova iznajdba. To je avtomobil, ki ima štiri zavore. Taka kara baje ne more nikdar zdrsniti, in na nobenem ovinku ji ne izpodnese. To je vse dobro in priporočljivo. Veliko boljše bi pa bilo, če bi znanost iznašla šoferja, ki bi imel štiri oči. | * * * Ko se bodo približale predsedniške volitve, bo Ford nanovo izjavil. da ne bo ronal za predsednika. Ford je tak kot so nekatere njegove kare. Nikdar ne ronajo. * * * Za marsikaterega človeka bi bilo boljše, če bi se bolj brigal za ceno drugih stvari kot se briga za ceno gazolina. * • • Ne meči kamenja v vodnjak, iz katerega piješ! * ^ * * Znanost je dokazala, da živi povprečni človek v današnjem času 31 let več kot je pa ž'vel leta 1800. To je vsekakor potrebno. Če bi toliko časa ne živel, bi niti svojih davkov ne mogel plačati. Vlada ve, kaj dela. * * • Ljubezen je spremljevalka slepote. * * * Veliko se je pisalo o japonskem j ■ potresu, o strašnih žrtvah, toda le malokdo ve, da se z ameriškimi! avtomobili ponesreči v enetn letu ■ več oseb kot se jih je pa ponesre- ' čilo pri japonskem potresu. * * * Meč rani telo, besede ranijo dušo. * ^ * * i Sedanja civilizacija je res nekaj krasnega. Tako smo človekoljub-, ni, da se kar cedimo same cloveko-. ljubnosti. i japonske žrteve je darovala i Amerika pet milijonov dolarjev, i Pretepačema Dempsevu in Firpu - je pa v enem samem večeru izro- - čila poldrugi miljon dolarjev. * * * 1 Ko bodo enkrat upravitelji slo-e venskih cerkva v Ameriki spoznali, da s teatrom, ki se vrši v base-mentu, ne morejo napolniti svoje ■ blagajne, naj naroče župnikom, naj zopet začno učiti božjo besedo. Morda bo dobiček večji. * # * Dasi je lok kriv, puščica vedno zadene svojo tarčo. * * * Debela ženska je rekla prodajalcu čevljev: — Jaz bi rada videla čevlje, ki bi prisojali moji nogi. Prodajalec pogleda nogo, se zamisli in pravi: — Jaz tudi. * * * — No, -— je rekel downtownski štapar — samo božja sreča, da so se slamniki začeli. Moja žena dela. Sedaj se bomo pa malo odpočili. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujeta ali naročate in ste z njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu ''Glas Naroda1'. S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'1 MI POZNAMO potrebe svojega naroda ter mu vsled tega zamoremo najugodnejše in najsolidnejše ustreči. ZA TOČNO IN REDNO IZVRŠEVANJE DENARNIH NAKAZIL, ZA UGODNO IN BREZSKRBNO POTOVANJE V STARO DOMOVINO, ZA DOPREMO OSEB IZ STARE DOMOVINE, kakor tudi za vsa druga brezplačna navodila glede gornjih zadev, se zamorete s popolnim zaupanjem obrniti na znano FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y. BOVA ZAHIMIVA PTJIQA NA KRVAVIH POLJANAH Spisal Waa'MatiSc — ii'T- ^Tp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. > V knjigi so popisani vBi boji bivšega slovenskega; polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polk o vem uporu ter njega zakletvi. Knjiga j« trdo vezana, vsebuje 270 strani in 28 slik is vojne. 'GUkft NABODA" 02 Cortlandt Street, Hew York, H. T. . f .i.. GLAS NAHODA. 13. OKT. 1923. Morski razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marrymt. (Nadaljevanje.) 5EVERQVA ZDRAVILA VZDR2UJEJ0 ZQRAVJl V DRUŽINAH TkucUs »•evmaficne hifro olaisafe. * če rabite 5EVERA 5 cothaROOL Zo športni prilogi v časopisih, kjer se na dolgo in široko poroča o tekmah. Kak' radoveden tujec bo sam segel po ! onih športnih poročilih in skušal prodreti v tajne onega čudnega športnega žargona (narečja), v katerem so ti članki večinoma spisani. Še bolj bi se novodošlec čudil j če bi prisostvoval eni izmed velikih tekem. Osuplo bi gledal na o- J jrromne množiee gledalcev, ki so plačali precej drapro vstopnino, da prisostvujejo eni izmed mnogih tekem tekom športne sezone. Ene same tekme se je udeležilo do 75 tisoč ljudi. Zbegan bi gledal na te množice, kako sledijo igri z na-1 petim razburjenjem in se nakriči-jo do hripavosti. pri čemer se sta-rejš ljudje nakričijo ravno tako divje kot mladi fantalini. Marsikak priseljenec .ki ne more razumeti razlogov vsega tega razburjenja, je že zmajal z glavo nad tem, v znaku graje. Kaj Klicnega ni videti bržkone nikjer drugje na svetu, izvzemši morda razburjene gledalce nogometne (football) tekme na Angleškem. Na vsak način so športni dogodki na evropskem kontinentu navadno jako mirna in trezna stvar v primeri z važno baseball tekmo v — Združenih državah. Razlog za vse to izredno zanimanje je morda ta, da je baseball, ameriška narodna igra, pravzaprav mladinska igra. za katero j« treba le malo orodja, ki si ga vsak deček lahko nabavi. Vsak človek, ki se je rodi v Združenih državah — in sinovi priseljencev ravno tako — je kedaj igral to igrro v svoji mladosti. Ni čuda torej, da sezona velikih tekem oživlja v srcu vsaega. Amerikanca moškega spola sladke spomine iz mladosti in ga trenotno prešinja z mladeni-Škim navdušenjem. V svojem bistvu ni baseball različen od raznih žogrometnih iger. ki se v starem kraju igrajo z batom in žogo, ali tam le po dečkih. Glavna razlika je ta. da žogomet-ne igre evropskih dečkov niso nikoli dosegle dostojanstvenosti baseballa in niso bile nikdar urejene po strogih pravilih. V obeh slučajih je podlaga ta. da treba odbiti žogo z batom in jo zalučati tako daleč, da utegne odbijalec doteči do cilja, predno nasprotnik pobere žogo in ž njo zadene odbijalca. Da se pa sledi igri baseballa vsaj z nekim zanimanjem, treba se spoznati s temeljnimi pravili te igre. Igralcev pri vsaki igri je vsega skupaj osemnajst, to je vsaka stranka (team) jih ima po devet. Na igrišču je začrtan štirikoten prostor, čigar vsaka stran meri po 90 čevljev; ta kvadrat se imenuje "diamond'*. Na vsakem kotu se nahaja nizka vrečica, zvana 'base' ki označa dotičen kot. Kot na notranjem koncu igrišča se imenuje "home base" ali enostavno home. Prvi kot na desno od home se i-menuje "first base". Ostala dva kota kvadrata se imenujeta 'second base". Radi lažjega razumevanja hočemo rabiti nekoliko poslovenjene izraze: home baza. prva baza. druga baza in tretja baza. Obe stranki igralcev si zaporedno zamenjati vlogi. Dočim ena stranka ali team zasede polje — (field), druga odbija (bat). Prva se brani, druga napada. Igralci stranke, ki zasede pelje se postavijo vsak na določeno mesto. Lovilec žoge ali catche (izgo-[ varjaj: kecer) se postavi trk za home bazo. Metae žoge ali pit-eher (izgovori: pičer) se postavi 55 čevljev daleč od home baze, — sredi ravne črte med to in drugo bazo. Po en igralec zasede enega izmed treli ostalih kotov; tako i-mamo: f irst baseman, second baseman in third baseman. Poleg njih se med drugo in tretjo bazo postavi igralec, zvan "short Mop" Ostal^ trije igralei te stranke, zva-ni "outfielders", se nahajajo zunaj na polju izven kvadrata, šred-postavi v neki daljavi za drugo nji izmed teh (centerfieldeH se bazo; njemu na desno se nahaja "rightfielder" in na levo "left-fielder". Igro začne pitcher s tem da vrže žogo lovilcu preko home >aze. V žogometu razvija pitcher velikansko spretnost, kajti on je v stanu dajati žogi različno smer in hitrost: žoga dostikrat naprav-Ija v zraku najneverjetnejše kur-I ve. Žoga (bali) je krogla od treh ! inč v premeru. napravljena iz probke. gubija in prediva ter prevlečena z usnjem. O tej stranki se pravi, da je na polju (field), o protistranki. ki J odbija žogo z batom (v angleščini je slučajno ista beseda bat) pa, da J je notri (in) ali gori (up). Ko začne igra, nastopi le en igralec te drupre stranke: ostali čakajo, da pridejo zaporedno na vrsto. Igralec odbijalne stranke se z batom v roki postavi na home bazo. Tik za njim — kakor smo že omenili j— se nahaja catcher protistranke. h kateremu pitcher zaluča žogo. Naloga odbijaJea je. da ulovi to žogo. ko leti mimo njega, in sicer s tem, da jo odbije z batom, tako da žoga odleti v nasprotno smer. Odbiti žogo se pravi "to strike the ball". Ako se odbijaleu posreči odbiti žogo v zrak. ali jo eden ali drugi od protistranke ulovi, preden udari žoga na tla, je odbijalec ven (out), t. j., on je zaigral in drugi igralec njegove stranke pride na vrsto. Ako se mu trikrat zaporedoma ne posreči u-dariti žoge. je tudi on v tem slučaju "out". Ako odbijalec udari žogo izven črte. podaljšane do neskončnosti, med home bazo in prvn bazo ali izven enake črte med home in tretjo bazo, je ta žogomet neveljaven (foul) in sploh ne šteje. razen ako kdo od protistranke ulovi žogo. predno udari na tla. v katerem slučaju je odbijalec — "out". Ako pa se odbijaleu posreči udariti žogo na polje sredi onih dveh črt, on brž teče fruns> od home baze na prvo bazo in potem takoj, ako je čas za to, ali pa kasneje na drugo, tretjo in nazaj na home bazo. Ko se je povrnil nazaj na home bazo, dobi on, oziroma njegova stranka, en pojnt. A-ko pa kdo od protistranke zažene žogo igralcu, ki stoji ob bazi. in dotični baseman jo ulovi, predno odbijalec priteče tja, tedaj je le-ta zaigral in je "out". Ravno tako v slučaju, da ga zadenejo z žogo. ko drvi od baze do baze. Vsi igralci odbijalne stranke prihajajo drug za drugim na vrsto, dokler trije izmed njih niso zaigrali — (put out). Ko se je to zgodilo, si stranki zamenjati vloge. Odbijal-na stranka se postavi na polje in druga pride na bat. Dve partiji, pri katerih je vsaka stranka imela priliko biti enkrat na polju in : enkrat odbijalec, tvorita en ta-kozvani "inning". Devet innings tvori eno igro (game), in ona stranka, ki je dobila največ pojn-tov, je zmaga. Da ni bila ta igra komercijali-zirana. bi bila še danes ostala le j mladinska igra, ki bi jo dečki i-'Igrali, kjerkoli bi našli kaj prosto-! ra za to. Imamo sicer v Ameriki ogromno število diletantskih base-j bali igralcev, ali njihove tekme vzbujajo kvečjemu e lokalno za-| nimanje. Velike tekme, ki razgre-vajo vse Amerikance sirom Združenih držav, so one baseball zvej ■ ali lig, namreč "National League' • in "American League". Vsaka . izmed teh dveh lig obstoja iz os- ■ merice klubov, nastanjenih v raz-i nih večjih mestih po Ameriki. "V • nekaterih velemestih se nahajata • po dva kluba, od katerih eden spada pod National Legue, in dru- - gi pod American League. Vsah - klub ima svoj priimek (nickname) - ki se splošno rabi v športnih poro i čilih v časopisih. Tako se new - vorška kluba imenujeta Yankees i j oziroma Giants. Yankees spada jc "\o, Dir. Teniplemore, lepe reči uganjate! Kaj naj pomeni vse to? Kje je dekle — guvernerjeva hči :'T "Kje j«*, ne vem povedati, toda prepričan m-iii, da so jo odgnali morski razbojniki." "KdZbojniki! I'hogo dekle! Zelo si- mi smili! — lil vi tudi, Edvard! I*i idile in sedite ter mi p<»-vi-jti', kako se je zgodilo vse to." K lvard je jako dobro poznal značaj admiralov; zaraditega mu je povedal vse, kar se je bilo zgodi!" med njim in Klaro. Sporočil je. l.ako mn je uitelel "Avenger" s toi.i. da j<* prekanil fregato, ter mu o zunanjosti podobna "Enterprise' in ki je plula nekoliko dni pred njim mimo Porto Riea. Ako ravno i»i bil smel admiral pozvati Edvarda na resen odgovor, se mu je vendar smilil ter mu ni dejal ničesar radi Porto Rica. Po zajtrku je ukazal dati znamp-nje naj se pripravi še ena ladja za adhf d, "Enterprise" pa nanovo prrskrbi z živežem in vodo. "No, Edvatd, vi in pa ladja 'Conius* pojdita sedaj skupno za tem lopovskim razbojnikom in zanašam se na vaju, da prineseta d< '.»i > poro-č lo o njem, kakor tudi 0 guvernerjevi hčeri. Pogum, Ed-vnid! Zanesite se na to, da bodo poizkušali dobiti odškodnino zanje, predno ji store kaj zalega." hi zvečer s-ta krenila " Enter - 1 >i i --e in "Ccmii.s" na svojo j>ot. Dotaknila sta se Poa-to Ric-a in izročila guvernerju pismo admiralovo. nato na sta se obrnila proti sevei u in dospela prihodnjega jutra do otokov Kaikos, ravno ko ,ie "Avenger" plul skozi ozki preliv. "Tan»-le je!" je vzkliknil Ed-va»ažnjivci morajo imeti dober spomin. * . « Smejati se zasluženim in učenim ljudem, je privilegij bedakov. * . • Veliki umetniki nimajo domovine. # * • Ob njihovem rojstvu bi morali plakati nad možmi, ne pa ob njihovi smrti. • • • liedak najde vedno še večjega bedaka, ki ga hvai. • . • Kadar človek umrje, ne kliči zdravnika! Samo mrtveci ne prihajajo več nazaj. # . • Pravica je zmerom na strani zmagovitega. "Avenger" je mimo Antilakih otokov plul narmviuwt proti otoku Porto Rico. Na večer onejza dne, ko so priili že bkrzu obrežja. «*1 katerega so bili komaj tri unije, je nastala p »polna tam. Novi prvi krmar je nasvetoval, naj porabijo to priliko in se preskrbe z vodo pri nekem ^lafiu, ki ga je našel * poimM-jo daljnogleda. Ker je bilo zelo potrebno, je Kajn privolil. i Hi ladje je kmaJu odrinil čoln, naložen s sodi za vodo. Zgodilo pa se je, da je moral " A veiigf-M-" obstati ravno pred p, -.-st voin (km& d'Alvareza. ki je bil guvi-jnier otoka Porto Riea. Cruvcrn« rjeva hčerka Klara je ladjo kmalu opazila Ker -pa ni bilo niti zvedenemu mornarju mogoče rarločevati v taki dalji "Enterprise" «h1 "Avengerja"\ je kakor poTia\adi bjobfttila Ih*1o zaveso v znamenje, da je ladjo spoznala. * Ki hitela je k obrežju ter krenila v jHjdzt-meljsko jamo, da i>očaka Edvarda Templemore. Čoln razbojniška ladje je pristal ravno na kraj njiju sestankov m krmar je vkoeH iz čolna. Klara je pohitela, da sprejme Edvarda, krmar pa jo je zagrabil,, še predno je sp<«znala tvojo /moto. "Sveta Devica! Kdo in kaj *te vi!" je vzkliknila ter se mu poizkušala izvit i iz rok. "( lovek sem. ki ima zelo rad lep«' deklice", j^ odgovoril razltoj-nik ter j<» še vedno krepko držal. K<» ^e je krmar vrnil in spono«"il o iVoj«iti plenu, so bili razbojniki /elo vesel i. ker so se nadejali nove nugrade. Kajn jim seveda ni inoirel ugovarjati. Njegovo ravnali je bi bilo tako različno od doctf- danje^a. da V»i nanovo zbudil suan-iije ka!:..r jih je bil /Inidil Ilawk-hui>t.i. To j>.i je hotel Kajn na vsi-x način preprečiti. I kazal j«' • idfiuti dekle v kabino, vzdigniti et In in razviti jadra, ker je začel 7.i i pet pihati veter. V tem easu pa je Eraneisro tolažil n«»srečno Klaro ter ji zagotavljat, da se ji ni treba bati ni-Ob«*t«l ji je varstvo ka.pita-novo in svoje. rbogo dekle se je bridko jokalo in š«'le, ko je Kajn prwel v ka-iiirao in ponovil Franriacove obljube, s«' je nekodiko {votolažila Kraneis o jj je {M>v«.'*lal, da je na nuebojniški ladji, in na veliko toll' /bo ji je bilo, tla je naada prijateljev. ko je pri/akovala sama za-Mamovauja in zasmehovanja. Pri- .jaznos* in p strctiljivop»t hVancis-eova jo je /.»pet nekaUko umirila. PrilwKlnjejfa dne mn je povedala vzrok, zakaj je priAla lia obrežje in svojo zmoto z ottirom na obe ladji. FranciMCo in Kajn ^ta ji obljubila, da p'.w'nta odkupnmo za-njo t-i* ne ho>ta eakala (nljrov<«ra njen«*ca očeta. I hi obrne njene misli drugam, je EraneUeo mnWioru. in o tej stvari je niMgla Klara vedno govoriti. Tako je Franetsco kmalu zvedel vse, kar je bilo v zvezi f to ljubeznijo. Toda "Avenger" ni njojrel tako hitro dospeti do ».vojega skrtvali-va, kakor je *plo«Š4io misUlo. K« je plul neverno od Porto Riea,1 je srečal an p lučko fregato, pred katero je moral bežati. Ker pa] ladja |K>d vel poni plove slabše, je trajal t<*v dolge tri dni, dokler niso prišli do liahanwkih otokov. Ua/l>ojniki so mnogo trpeli in ker >•■(» imeli premalo vode, so morali dnevivo nterioo /manjšati hi4 ImiIj. Fregato je bilo »e vedno vi-«leti, dasi je bil "Avenger" že daleč pted it jo, ko je zopet ponehal veter in je nastala popolna tišina, ki je trajala dva dni. Na večer drugega dne je spustila fregata čolne v morje, da napadejo razbojniško ladjo, ki je bila kakih pet milj daleč. Zdaj pa je asopet potegnil veter od .severa. Ker je bila *eduj razbojniška ladja pred vetro«n. je kmalu puKtila svojega nasprotnika tako daleč za seboj, da ni bilo več videti ladjinega te- Sele prihodnjega dne je upal Kajn kreniti z/ii»et proti jugu, da se preskrbi z vodo na enem izmed malih otokov. Naposled so našli vodo, toda le fcolj malo m izgubili »o mnogo časa, ker je bil studenec le majhen. Nato ho se pa zopet obrnili prqti otokom Katko«. Nasprotni vetrovi in nasprotni morski toki m jih pa tako *elo ovirali, da so dospeli v navadno skrivali. L šele tri tedne potem, ko so jih bili zasledovali «b otoku Porto Rieo. * * * Vrnimo se sedaj k Edvarda T-.-iiiplenioru in njegovi "Enter-prisi", na kateri smo ga pustili ob , južnoameriškem ohrnžju, zaiiledu-jočega "Avengeriaki je ušel tako čutltio. Edvaid je preeskal vse obrežje, plul skozi preliv in okoli otoka Trinidad ter se nato napotil proti Antilskim otokom. Nagovoril je ladjo, ki jo je. srečal, pa ni dobil nobenega poro-! čila. Naposled je dospel do Porto Riea. St-daj ni bilo časa nrsliti lia! Ivlai««. Toda ker sedaj otok iri bil j i/ve.i njegove poti in ker je bilo' ravno pred veeeroin. ko je prijel j do onega dela obrežja, kjer je pre1 i val guverner, se je za nekf»-j lik*- časa ustavil ter opazoval ok-j na. Nobenega znamenja ni bido vi-j deti in potem, ko je čakal do no-| ei, je tla! malo nejevoljen zopet | raz\;ti jadra. I>al se je namreč, j da sj je vse. zvedelo. Vzrok vsemu temu pa j« b:l ta, da je prišel samo dva dni potem, ko so bili Klaro ugrabili. Zaraditega je obračal, zopet vso svojo pozornost na to, da najde razbojniško ladjo. Ko j«' pote>n še štirmajsst dni brez usipe-lia preiskoval vs»' vhode in zaliv«-otoka San Domingo in se je zalo-! na / veza in vode nagibala h kon-j c i, :-e je nejevoljen vrnil v Port ' Koval. tem je skrivnostni odhod Kla-riii razburi! ves Porto Rico. lz-1 praš -vali so njeno .služabnico, ki j je nrisled povedala vse, kar je ve- j dela o ljubezni svoje gospodinje. Ker se je onega večera 'Avenger* prikazal blizu obrežja, jih je to potrlilo v inneiyu, da je kak an-, irleš i poročni!: zatel dono Klaro. ] D'n d'Alvarez je nemudoma od-j jvsii-i ladjo v Jamaaco, da se pri-Mir.i radi razbojstva in zahteva svoj . In'-er nazaj. 'J';; Ia«lja je dospela v Port Rova' nekoliko dni pred "Enterprise" in admiral se je zelo začudil. Poslal }e donti d'Alvarezu ja-ko vljuden odgovor ter mu oldju-bil, da ukaže stvar nemudoma preiskati, kakor hitro se vrne "Entei^>rise" ter r sta le pogledala, kadarkoli .se je ladja le spitstiia na » križarjenje Ln eel o takrat, kadar ■ je imela prenašati pisma. "Svetlaj je stvar dovolj jasna", •, je l* kel adnrral. "Preklicani mla-l di potepin, da me je tako vodki ijza iu»s! Ni sicer moja stvar, ako i se h<če poročiti z deklico, toda ■ vendar ga hočem občutno 'kaznovati. ker ni bil pokoren poveljem. 1 Pred vojno sodišče postavim!" Trjnik ni odgovoril ničesar, saj 5 je d< bro vdel, da admiral ne bo - uresničil svojih besedi. • Enterprise' se je za&idfrala l J ravn danes zjutraj", je sporočil , tajnik admiralu, ko je .sedel k zaj-r trku. i "In kje jc Templemore?" "Zunaj na verandi. Spodaj so i mu povedali, česa ga dolže, m pri-t j segel je, da ni res. Verujem mu, i zakaj videti je bilo, kakor bi bil l na pol zblaznel pri tem poročilu." ij "Počakajte za trenutek. Ali ste , J/e pogledali zapisnik njegove -ladje!" " Pogledal. Iz njega je razvidno, lj da je bil na višini Porto Raca dne * ll!>. t. tu., pismo španskega guver-1 j ne1 ja pa pravi, da je bil tam 17. in i z00. Za igralca Ileln Grob so Giants plačali baje £150.000. Sov iti baseball igralei so junaki ameriške mladine, v očeh katere je Babe Ruth, ki ga zovejo Home Run King, morda največji živeči Amerikanec, ki zna odbiti žogo tako daleč preko polja, da ima on dovolj časa teči od baze do baze, dokler se povrne nazaj na home bazo. Nikar pa si ne predstavljajmo, da le turodni Amerikanei norijo za baseball. Poznamo mnogo naših rojakov, ki so ravno tako navdušeni. Na drugi strani pa je [treba le pogledati imena velikih ! baseball igralcev, pa se bo človek j prepričal, da so sinovi današnje j generacije priseljencev ravno ve-| '.javni stebri ameriškega baseballa. i Tu najdemo zraven pristno angleških. skandinavskih, irskih in pa ' nemških imen tudi taka. ki so slo-vanskega. italijanskega in druge-Iga izvora. Poleg teh pa se pod marsikaterim dozdevno angleškim i-| in eno m skriva sin kakega italijan-j skega ali slovanskega priseljenca. Profesijonalnih baseball igralcev jugoslovanskega pokolenja tudi ne manjka; jih je celo precej. Tako srečamo v športnih jvoroči-lih imena Pičinič, Genevič. Miljuš Dujmovič in druge; pekdaj je tudi slovel Slovenec Lovše iz Cleve-lanra. Ali ti nikakor ne tvorijo še vse liste. Kaj misli naša mladina^ o tem športu, to vedo najbolje naši rojaki, ki so družinski očetje; ako dobi sin v dar žogo. bat. žogolov-no rokavico in morda še športno obleko, ga ni večjega veselja pri hiši. Strahopetnost je mati okrutnosti. Prav vsakdo— kdor kaj ižče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —• mali oglasi v "Glas Naroda". ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz HkaL Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani! fl.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso avojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Ji Juan Miseria. Spisal P. Lu Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v f>ouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani, .09 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Viebuje 149 strani, .41 Malo življenje. Spisal D. IV. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter m zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. —. Vsebuje 231 strani, » Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu po- vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebnje 144 strani jo Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebnje 123 strani, .iS Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj 11am opisuje, kako je nastal kmečki pnnt in kako so se nasi očaki, na čeln jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniske smrti. Vsebnje 378 strani, ty| POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St, New York GLAS NARODA,-13.-OKT,-1923. ČAROVNICA. 0 potresni katastrofi na Japonskem. Spisal JEAN RAMSAU. Za "Qlas Naroda" poslovenil J. T. ? L (Nadaljevanje.) < 'e bi mogel dobiti le pet do šest tLsoe frankov. S tem denarjem bi *i kupil glasovnice in plakate. Potem bi lahko kandidiral. — Objemi me. Melanija — je rekel svoji ženi. — Pritisni me še bolj k -ebi. še bolj. Tak«., ženica moja, sedaj je konec moje žalosti in potrtosti. Tvoji objemi so mi vlili novega upanja v srce, moja dobra žena. Dokler me ti ljubiš, še nisem pogubljen. Samo oni, ki ima kaj. lahko doseže kaj. kdor ima malo, izgubi še t i*to malo, kd<;r pa nima ničesar, je izgubljen. Pascal j<- porabil svoj zadnji bankovec za obleko, da bi se oblekel kot gospod. l)a bi sklenil nova prijateljstva, se je včasih udeležil kake pojedine — l^overt dvanajst frankov — d očim je ostala Melanija doma, pila eaj in jedla črn kruh. Posili se je smejal neslanim dovti-pom starih gospodov, od katerih j e skušal dobiti nekaj protekcije in koristi. Toda vse zastonj. Po dveh mesecih se mu je posrečilo dobiti službo v upravi nekega li>>ta. Tam je pisa' naslove na koščke papirja. J'ar tednov kasneje je bil privatni inštruktor. Slednjič je dobil službo pri nekem prodajaleu koles. Kako globoko je padel! Službo je sicer sprejel, kajti skrbeti je moral za svojo ženo. /,n svojo dobro, hrabro, malo ženico, Ko se je vrnil zvečer domov, ter ga je Melanija objela s svojima mehkima rokama, je mahoma pozabil vso revščino ter je bil ves srečen. Naenkrat mu je zasijala sreča. Dobil je službo profesorja v nekem tečaju za mlade dame, kjer jim je predaval o poeziji devetnajstega stoletja. Storil je vse, kar je bilo v njegovi moči. Čital je pesmi, v katerih je kar mrgolelo "belih liLij'' in "nebeških zvezdic". (V je pa v hipu svetega navdušenja dvignil roke, se je spomnil, da so njegove manšete na robih že čisto razcefranc. Toda njegove poslušalke niso tega opazile. Vse so bile zaverovane v njegovo lepo postavo in v njegov krasen glas. Po nekaterih družinah so že govorili o plavolasem profesorju, matere so pa vabile domov, bolj za.stran sebe kot pa zastran svojih hčera. Slo je vedno boljše in boljše. Dobil je nove zveze. Pri nekem bankirju se mu je posrečilo dobiti službo za par ur na dan. Oba sta bila vesela, on in Melanija. Meanijo ni več bolel želodec, on je pa koval krasne načrte za bodočnost. Zvečer je zopet vzel Pascal papir in svinčnik ter začel risati svoj grad. No, sedaj ni bil več grad. Bila je velika lepa hiša. Vsak večer je pa naslikal na papir manjšo in ponižnejšo hišo. Nekega dne je čital v listih, da je bil njegov prijatelj George Lacq imenovan za kabinetnega podšefa v zunanjem ministrstvu. — O njen >>ui vedel, da bo nekaj dosegel — je rekel veselo. — Ko je pa zapisal na čestitko Lacqov naslov z.vsemi pritiklinami, se mu je roka tresla. Melanija ni šJa nikdar na njegovo predavanje. Ni imela spodobne obleke in tudi pri damah bi imel Pascal manj ugleda, če bi izvedele, da je poročen. — Ali ti kaj dvorijo? — Kdo mi dvori? * — Ženske, katerim predavaš. — Neumnost, kako ti more pasti kaj takega v glavo? — No, ker . . . — Kaj? — Ker se mi zdi. da me manj ljubiš, kot si me včasih. — Otrok, le pomiri se. Ravno tako te ljubim kot sem te ljubil preje. Seveda, veliko sitnosti imam in dosti skrbi. In končno ne more biti plamen vedno enak visok. V nji je pa plamen Še vedno visoko gorel, bil je morda še višji kot je bil v Malirecu. Njena ljubezen je postala še bolj globoka in preiskusila se je v letih zakona, sile in potrebe. Razen Pascala so se ji zdeli vsi drugi moški sitni, grdi, odurni, neznosni. George Lacq je bil še vedno hišni prijatelj. Prihajal je vsak teden po dvakrat ali trikrat. Melanija ga je smatrala za svojega brata. Nekega dne je pa prišel z veliko novico. Rekel je, da se je do grla naveličal samskega stanu in da se bo poročil s hčerjo nekega tovarnarja. Imela bo osemstotisoč frankov dote. Dva meseca kasneje je bil njegov minister fitmoglavljen. Lacq je bil poslan v Carigrad kot poslanik. Gospod Lacarre, bivši Pasca-lov šef je pa postal poljedelski minister. / Te novice so pogubunosno vplivale na Pascala. — Vsikkdo lahko kaj doseže — je rekel in stiskal pseti. — Samo jaz ostanem v blatu. In v blatu bom do svoje smrti. Tudi jaz bi bil danes lahko v ministrstvu, če bi si znal ohraniti službo pri senatorju I^avarre. O, ti prokleti osel! Načrti za njegovo hišico v Malirecu so bili vedno bolj skromni. Zidati je pa hotel na vsak način, toda ne gradu in ne vile, pac pa majhno skromno htšieo s tremi ali štirim sobicami. Ob novem letu je bil njegov prijatelj Lacq odlikovan. Pascal je namršil čelo in ustnice so se mu treble. — Ali me ljubiš? — je vprašala Melanija ponižno. — Seveda te ljubim. Že dogo je tega. kar sem ti povedal, in mudim, da se ie opominja*. — je ml\rnil osorao. D«. m«>j " to k meč k- i«-no? (> bi bila moja žena bogat, bi lahko vse dovegeL Kdor ima denar, ima t od i slavo. Naslednjega oročilo o katastrofi v Tok i ju, opis, ki mu ga je postal njegov poročevalec, ki se je nahajal pri prvem aemelj-skem sunku v Tokiju. To Je prvi opis očividca, ki je prispel v Evropo. "Prvi sunek," tako poroča tokijski korespondent, "je bil v soboto nekaj minut pred poldnem. Bil je sicer silen, vendar ne tako močan kakor oni, ki so mu sledili. Središče stresljajev je-bilo v bližini otoka Oshima. približno oO morskih milj jugozapadno od Tokija. Po približno desetih sunkih se je zdelo, da se je zemlja pomirila. Žalibog je bil to samo kratek oddih, kajti sledil je silovit sunek. Hiše so padale kot igralne karte in velikanske hiše. ki so bile v zadnjih letih zgrajene po amerikanskem vzgledu, so tvorile po par minutah samo kup razvalin, iz katerih so udarjali strahoviti kriki zasutih. Nemogoče je bilo uveljaviti kakršno-sibodi odredbo. Nesrečneži so tavali brez smisla po ulicah in panika je zavzemala vedno večji obseg. Cesarska palača je bila tež ko poškodovana in od kupčijskih hiš brezštevilnih trgovskih družb ki so bile večinoma zidane po modernem načinu zapada. je ostal samo kup kadečih se razvalin. Strahoviti prizori so se odigrar vali v državnih obratih. Na stotine delavcev in delavk je bilo pokopanih pod razvalinami hiš. ki so po razpadu začele goreti. Na ta način je v strahovitih bolečinah v Fuji končalo 500 mladih deklic življenje. Nikdar v življenju ne bom pozabil zadnjega po gleda, ki ga je nudilo mesto mojim očem. Bilo je v soboto popoldne ob 3. Na tisoče oseb je lirjalo semintja v brezuspešnem prizadevanju, najti si pribežališče, drufji so iskali pod ruševinami med kupi mrtvecev sorodnike m prijatelje ter so pri tem sami postajali žrtve razširjajočega ognjenega vala. Na vsaki cesti se je videlo kupe mrtvecev s skrčenimi rokami in nabuhlimi o-brazi. Fantastične govorice so krožile po mestu* in govorilo se je, da je ministrski predsednik umorjen, cesarska dvojica mrtva td. Cesar in cesarica sta ostala kot 'udežno pri življenju. Cesarski nar se je nahajal v neki podeželski hišiei v kraju Nikko, ko je nastal prvi sunek. Komaj sta oba zapustila hišo, se je ta popolnoma zrušila. Pretresljiva tragedija se je odigrala tudi pri železniški postaji Uvero, kjer se je trlo na tisoče beguncev, ki so zasedli poslopje do vrha. Nenadoma je v bližini stoječa plinarna eksplodirala in plamen je objel tisočglavo množico. Nastal je divji beg. Ženske in otroci so padali po tleh in kmalu so se kopičile gore človeških trupel, ki jih je skušala zadaj pritis kajoča množica prekoračiti. Strahoviti (kriki do smrti pohojeirfh otrok in žen so napolnjevali ozrač- Med uničenimi palačami so nahajajo Narodna banka, cesarski muzej, univerza Meiji. vojna akademija, del vojnega ministrstva, poslopja francoskega in angleškega poslaništva, gljedališči Juro-ku in Kaduki in Kvanon-tempelj. rezidence princev Highashi in Fu-shimi itd. VeČina teh poslopij je ležala v osrčju mesta. Poškodovani so bili tudi vsi kolodvori z izjemo centra1nega. Gnnza-cesta. ki je ponos in dika vsakega -Japonca, je danes kup razvalin. V ( skupnem je bilo uničeno 200,000 hiš, med temi jih je polovico upe-pelil požar. . * 1 Iz Jugoslavije. Zopet aretacija madžarskega vo- i huna. Novo&adska policija je dne 22. ; septembra v nekem osebnem vlaku aretirala že dolgo iskanega madžarskega vohuna 1st van a Sza-1)6. Za prijetje njegove osebe je bila razpisana visoka nagrada. Avdljenca vojnega ministra. Kralj Aleksander je 17. sept. v daljši avdijenei sprejel ministra, vojne in mornarice, generala Pe-šiča. Še vedno je razširjena vest o demisiji vojnega ministra. Za njegovega naslednika imenujejo} generala Zečeviča. Pašič študira hrvatsko vprašanje.^ Kakor beogradski listi poroča-i jo se ministrski predsednik Pašič v zadnjemu času intenzivno bavi s hrvatskim vprašanjem. Pouče-j ni krogi zatrjujejo, da je ministrski predsednik prišel do prepričanja. da je treba čimnajpreje to vprašanje rešiti. Že v dogled-nem času se bo ministrski svet izčrpno bavil s tem problemom ter skušal najti način in sredstva, da se hrvatsko vprašanje spravi s sveta. Zemljoradniki in druge stranke. Beogradski listi javljajo, da se je že izvršila fuzija med srbsko zemljoradniško stranko in Samostojno kmetijsko stranko. Vstop poslanca Ivana Pucija v zemljo-radniški klub je izvršena stvar, vendar pa baje obstoji v bem-ljoradniškem klubu struja, ki deluje na to. da bi poslanec Pucelj odložil svoj poslaniški mandat. Kolikor smo informirani poslanec Pucelj nima namena, da "bi se umaknil iz političnega življenja. V zemljoradniški klub baje nameravata vstopiti tudi radič ev-ska dLsidenta Kordič in Mlinare-vič. ki sta bila izvoljena v Hercegovini. ROYAL MAIL Pooblaščena parobrodna črta od jugoslovanske vlade Neposredna služba med New Yorkom in Hamburgom Cherbourgom in Southamptonom "OHIO" "ORCA" "ORDUNA" **0RMTA" Ti paxniki so v vseh ozirih novi in moderni. Priljubljeni so prekooleanskim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, izborne službe, in kar je najvažnejše vsled udobnosti. L'ljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost je posvečena ženskam ln otrokom. Za podrobnosti vpraSajte agenta v vašem mestu ali pa pri: ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK. N. Y. Kretanje parnikov - Shipping News Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled na£e dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priiioročamo vedno le prvovrstne parnike, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na oliisk. toda potrebno je. da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščeni brez vsake neprilike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojcu iz starega kraja, naj nam T>iSe za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev. Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadranske banke. novembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg. 10. novembra: Leviathan, Cherbourg: Martha Washington. Trst: Olympic. Cherbourg; l»erf-flinger, Bremen: Orca, Cherbourg, Hamburg; Albania. Cherbourg. 13. novembra: Aquitania. Cherbourg; Reliance, Cher, bourg. Hamburg. 14. novembra: Paris, Havre: Zeelaml, Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg; Yorck, Bremen. 15. novembra: Westphalia, Hamburg. 17. novembra: America, Cherbourg. Bremen; Orduna, Cherbourg, Hamburg: Chicago, Havr*-; rtyndani. Boulogne; Muenchen. Bremen. 20. novembra: Duilio, Cenoa, 21. novembra: Canpoic. Cherbourg. Bremen; Pres. Van Bun-n, Cherbourg, 22. novembra: Mount Clay, Hamburg. 24. novembra: Majestic. "Cherbourg; Bochambeau, Havre: Ohio. Cherbourg, Hamburg; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: New „ . .Amsterdam, Eourogne; Tyrrhenia. Cher men, Bremen; America, Genoa; Bevede- |fa.»irtr re. Trst. 17. Omuuii; Muenchen. Hamburg; Pres. Adama, Cherbourg; Tyrrhenia, Cherbourg, Hamburg. 18. oktobra: Albert Ballin, Hamburg; Bochambeau, Havre. 20. oktobra: La Savole, Havre; Olympic, Cherbourg; Ohio, Cherbourg. Hamburg; New Am eterdara, Boulogne; Leviathan, Cher, bourg. 23. oktobra: Aquitania, Cherbourg; Pre«. Roosevelt. Cherbpurg, Bremen. 24. oktobra: Paris, Havre; Prea. Monroe, Cherbourg. 25. oktobra: Thuringia, Hamburg: Colombo, Genoa. 27. oktobra: Homeric, Cherbourg; Orbita, Cherbourg Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg. Bremen; Vendam. Boulogne. 10. oktobra: Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauretanla, Cherbourg. 31. oktobra: Pittsburgh. Cherbourg. Bremen: Bremen, Bremen; America, Genoa; Bevede-re. Trst. ___ 1, novembra: llansa, Hamburg, 3. novembra. Majestic, Chfrbaurg: Rotterdam, Boulogne; Pres. Fillmore, Bremen. 6. novembra: Berengaria, Cherbourg. 7. novembra: Belgenland, Cherbourg: Suffren. ITav-r: Pres. Polk, Cherbourg; Seydlitz, Bremen; Conte llosso. Onoa. BiVNOKAl JM BftLA MJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI ^ajnoTjjU iluatrovanm ixdaft Vsebuje 808 itrud. ^gr Gona ■ poštnin« $1. ■ U QLOVENIO PUBUSHQIt M« ts Oortlaadt »treei, Xrg Torb City, H. T, 27. novembra: Bercngaria, Cherbourg. 28. novembra: Pres. Garfield, Cherbourg. 29. novembra: Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg; Mongolia, Hamburg. C. novembra: President Wilson, Trst. 1. decembra: Leviathan, Cherbourg: T„t. Savole, Havre; Olympic, Cherbourg; Veendam, Boulogne. AOVERTISK IN "OLA1 NAPOOA" DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DIN! BLOVKNWI «OVOM&l »RAVNIH ipiciMLirr koški n bocizni. Meja atrtka ja ctfravtjonja okutalh In kronlinlh Mini, •am ft« rtrivhn mi SS tat tor imam akuinjo v wah botaanlti in kor nam alavanako, aato vaa aarf popolnoma razumeti la apacnatf tall bol wan. 4a vaa ozdravim In vrnam mo4 In zdravja. Ikasl t> 1st Man prMabll poaebnc akuinja pri »zdravljenju metkih talamL Sato mm mania popolnoma caneet! na maw, moja afcrfc pa Hi H «aa pepolnoma arira-vim. No odloiojto. ampak prldtta ClmproJO* i as aiiravtm zastrupljamo kri, maautjo la llaa po taloau, baraanl v grl*. Ia> padanj« laa, aaMlim v kaoioti,otaeorano;ootoaploot»Hvftno In boionnl v maHu* lulMIcaHk lotrah, ftolodcu i rmonleo rov nr. at Iz am; katar; zlata Utaj naduha ltd, Uradno uro; T ponedeljek: arodo tn petek od ». dopoldaa do B. popoldmtl v tarok. Četrtek tn oobota o« L dopoldne do I. araiari v maiaUall m prma&lklk a« U. dopoUae de I. p ep al ima. V IN IZ JUGOSLAVIJE 14 ogromnih hitrih potniških parnikov plove a progo Canadian Pacific Neposredna služba HAMBURG £heii>OUrSL _ Antwerp Southampton Glasgow Liverpool Kadar potujete v Jugoslavije, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov aii prijatejev k sebi, obrnite se na CANADIAN PACIFIC KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU Za potne liatke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki se ns-hajajo v vsakem večjem mestu. CamflianPacific Steamships r— __ prihodnji*.) L^, velikega tlevm. Za vtmto'* te milico Zoper bai«-'ini T peril* in hrlrtm. Če spnvi r~\ n.. t»»ai rue irr:- širf v .-topei." Za pomirJerje haU^^mK ekota- fili abMdljajev r.^rOabe. Za tapKkke in odrrnonia. Zc>per Werti In VdrcblLe ga —- prepodite bole. Imejte pri rokah ateklerieo — nikdar ne veste, kdaj Jo boste ntiH. M te 7«c. oteklenlcm v lekarnah F. AO. BCHTDI A CO. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA 6LAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUB AD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli blSicl; 8. Prošnja; 9. I>an slovanski; 10. Tilii veter od morja; II. Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, polnilce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. ProSnja; 22. Imel sem ljubi dve: 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska roa. 27. Hercegovska; 28. Ljnbezen in pomlad ; 29. Božiča i slavulj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Poti noč; 33. Kaj bi te prašal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. CsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ni« def-lh rož: 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak fal.«stiia: 56. Slanica: 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam ▼ rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat: 60. NaSa zvezda; 61. V slovo; 62. Is-gubljeni cvet; 63. Kan nt spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj. 67. Hey Slovenl. 7L Domovini ; 72. SokoLska: 73. Jadransko morje: 74. Popotnikova pesem: 75. Domovina: 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. U boj: 78. Ve^er na Savi; 79. Zrinsko. Frankopanka: 80. Sto Pati*. Srtrine tužni?: 8L Pot>ratimija: ^2. Pomlad in jma; 84. V tihi no«- 83. Milica : SC. Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom: 89. Prva ljul-lvanije IiarrisSjurg za $2500.00. Vsa dru-! ga p^jaTiila daje -Jos«ph Maizel. j 1 liox Enhaut. Pa. 1 POTOVALNI ZASTOPNIKI, j kateri so pooblaščeni nabirati na i roenino za "Glas Naroda", so Joseph Cernep Anton m Joseph Bmninel. Upravnistvo. Prave pristne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONB s rogom ali bres roga, Ceno od $22.50 do $480.00, kakor tndi prave Slovenske Victor in Co-hnnbia ploiče dobite le pr| IVAN PAJK Victor Ooolor M Mita St., Oonemangh, Pa. Cenike ssatonj, pilite panj. sff ^ f^j-lr i