ČAS MINEVA IN VENDAR JE EDINI, Kl OSTANE
V mesecu decembrn smo v ccntrn interesnih dejavnosti mladih po osnovnih šolah v naši občini razpisali natečaj za najboljši literarni prispcvek in najlepšo novoletno čestitko. Odriv je bil velik, saj smo prejeli kar enaintrideset literar-nih prispevkov in 203 čestHke. Po tehtnem razmisleku smo ugotovili, da so se s peresom v roki najbolj irkarali tile učenci:
Tamara Smolič, OŠ Božidarja Jakca, Tomaž Juvančič, OŠ Zadobrova, Nina Mihelič, OŠ Zadobrova.
Najboljši obtikovaki novoletDih če-stitk pa so bili:
Alenka Petelin. OŠ Vide Pregarc. Katarina Petrič. OŠ Sostro. Marko Černe, OŠ Sostro. Alenka Knišič, OŠ Sostro, Špela Kozamernik. OŠ Polje.
Podelitev nagrad najboljšim. hkrati pa tudi presenečenje za vse sodelu-joče (vsi prispevki so bili skrbno izde-lani) smo izvedli na OŠ Božidarja Jakca. Obiskovalci - poleg udeležen-cev našega natečaja smo na prireditev povabili tudi njihove mentorje in rav-natelje, naši gostje so bili še predstav-niki občine - so bili nagrajeni z ži-vahno igro »Ne čakaj na maj« v iz-vedbi dramske skupine. ki pod vod-stvom Suzane Golubov deluje v ok-
viru našega centra, radovednim očem pa smo predstavili tudi mladega, a priznanega slovenskega pisatelja Andreja Blatnika, ki je najboljšim li-terarnim ustvarjalcem podelil na-grade.
Z namenom, da utemeljimo svojo izbiro, smo najboljše spise prebrali, novoletne voščilnice pa so govorile sarne. Željne oči so v njih videle mla-dost, voljo do življenja, in vse tisto skrito. kar je lahko videl le posamez-nik, ki jih je gledal s srcem.
Vsi literarni prispevki so bili napi-sani s posebno odkritostjo in prisrč-nostjo. ki ju morejo zapisati le peresa otrok, čeprav je bilo v njih čutiti tudi živtjenje, gledano tudi s temne plati;
iz gosto popisanih listov papirja so vrele globoke misli in tiha pričakova-nja, ob tetn pa tudi neka še ne do konca izoblikovana nadarjenost, ne-kakšen velik kos gline, ki čaka na nekoga, ki jo bo natančno in pravilno oblikoval. Morda bo kdo izmed sode-lujočih na našem natečaju zares kdaj postal pisatelj, če ne, pa jim želimo, da se naučijo gledati na življenje z večjim optimizmom. A ob tem po-mislimo še na znani izrek, ki njihovo črnogledost opravičuje: »Kot otrok imaš tisoč in eno željo. In če se ti jih izpolni tisoč, boš jokal zaradi ene same neizpolnjene...«
Naj končamo z lepo in prisrčno mi-slijo Gorana Vojnoviča z OŠ Nove Fužinc; ob naslovu, ki smo ga naka-zali kot tnožno temo pisanj, je svoje razmišljanje takole zaključil:
»... in res, čas mineva in vendar je edini, ki ostane. V obliki spominov. In če se nekoga rad spominjaš, ga itnaš rad!»
Urša Pondelek