Naj večji slovenski dnemil^^ i Združenih državah Velja za vte leto - . . $6.00 $ Za pol leta - - - - -Za N«w York celo leto > Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in B the United States. issued every day except Sundays □ and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 SO. Its. — ŠTEV. 188. NEW YORK, MONDAY. AUGUST 12, 1929. — PONDELJEK. 12. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL ANGLEŠKE PRIPRAVE ZA IZPRAZNENJE PORENJA ANGLEŽI BODO ŠE PRED BOŽIČEM ODPOKUCALI VOJAŠTVO IZ PORENSKE Franci j* se strinja z angleškim odlokom, datuma pa noče določiti. — Angleški zunanji minister je pojasnil Stresemannu svoj načrt. — Natančno poročilo bo podano na zborovanju Lige narodov meseca septembra. LONDON, Anglija, I avgusta. — Dočim je kritično vprašanje glede izpraznitve Porenja stopilo skoro v ospredje na haaški reparacijski, je angleški zunanji minister Arthur Henderson informiral nemškega zunanjega ministra, da bo angleška okupacijska armada odpoklicana še pred Božičem iz Po renja. ODMEVI STAVKE V RUMUNIJI Romunski premogovni baroni se nočejo ukloniti vladi, ampak delujejo na svojo pest. — Bratia-nova klika v ozdaju. LUPENI, Translvanija. 11. avgusta. — Vsa znamenja kažejo, da so premogovni baroni v Lupeni o-kraju s pomočjo krajevnih oblasti in orožništva nastopili na lastno pest, ko so zapovedali v torek streljati na štrajkujoče preino-garje. Romunska centralna vlada je kaj malo informirana o teh dogodkih. Ministrski predsednik Maniu je poslal svojega privatnega tajnika na lice mesta, da se informira glede vzroka spopadov. Vlada je zahtevala od lastnikov premogovnikov, naj plačajo odškodnine vsem vdovam in sirotam mrtvih teh obnove takoj obratovanje rovov. Premogovni baroni pa niti ne mislijo na to ter izjavljajo, da bodo rovi zaprti cela dva meseca, da u-ničijo v delavcih vsak odpor. Lupeni premogovniki si last sku- VSE SME BITI SAMO VINO NE Iz grozdja in drugih sadežev je dovoljeno delati pijačo za lastno uporabo. Toda ta pijača se imenovati ne sme no . a VI- Henderson je tudi rekel, da bo Anglija podala lo svojo izjavo na zasedanju sveta Lige narodov meseca septembra. Nadalje se je izvedelo, da se Francija popolnoma strinja z Anglijo v tem pogledu, edinole natančnega datuma še ne more določiti. Datum bo določen šele tedaj, ko bo odboren Youngov načrt. Ne oziraje se na francosko stališče, je Anglija' Pine bank- ki so spojene z Bratia-■ lil * . _Jil* i vi j ' novo liberalno stranko. To je stran- izdelala vse načrte za odpoklic angleške armade veieindustri j cev in veiepodjeuii- kov. Eden ravnateljev teh premo-kovnikov, ki se je posebno odlikoval pri vseh nasiljih, je Tatarescu, . bivši minister za notranje zadeve v i kabinetu Bratiana. Vsledtega je , povsem jasno, da nima stavka ekonomskega, pač pa politično ozadje i in da si liberalci na ta način prizadevajo otežkočati vlado kmetske-. ga ministrskega predsednika Maniu. iz Porenja. Armada se lahko umakne najkasneje v dveh tednov. teku Socijalni demokratje in strokovne organizacije izjavljajo, da ko- ac- Snovvdenovo stališče je podprl Ramsay M Donald s sledečo brzojavko: — Ker so se začele širiti po kontinenta govorice, da Mr. Snowden bluffa oziroma, da gre predaleč v nekaterih ozirih, moram resnici na ljubo ugotoviti, da njegove zahteve niso pretirane in da je tla Anglija v svoji popustljivosti do skrajnosti. — Anglija je voljna prenašati bremena, noče pa prenašati več bremen kot drugi narodi. Vsa politična opozicija, angleška javnost in angleško časopisje podpira to vladno politiko. Ugleden list "Manchester Guardian" pravi: — — Glede Porenja je angleška politika čista. Ce bo zavzel tudi zakladniški tajnik tako stališče kot je ga zavzel zunanji minister, ne bo koncem tega vi - i«. i i vi . munisti zavajajo delavce in pripi- ieta na nemški zemlji nobenega angleškega voja-j sujejo slednjim glavno krivdo radi ka vec. i izbruha stavke. Do presenetljivih prizorov je prišlo, ko so pokopali žrtve romunske soldateske. Kot znano, so vojaki hladnokrvno streljali na premogarje, ker niso slednji dovolili obratovanje v premogovniku. Tekom pogreba je kordon vojaštva obkolil bolnico, v kateri leži več kot dvesto ranjenih. Trupla so peljali na pokopališče v surovo obtesanih krstah ter jih položili v skupen grob. Krste so vozili na gnojnih vozovih. Vsled tega bilo vse mesto razburjeno. Po pogrebu so prečitali častniki proklamacijo. ki je ukazovala vsakemu biti ob osmih zvečer doma. DRUŽINSKA TRAGEDIJA ZEPPELIN V NEMČIJI WASHINGTON, D. C.. 11. avgusta. — Dr. J. M. Doran, prohibi-cijski komisar, je rekel danes, da ni njegovo zadnje povelje dajalo dovoljenja, da smejo ljudje izdelovati vino. Postava prepoveduje izdelovanje, prodajo in transportacijo vina. Grozdni sok se pa ne imenuje vino ter je dovoljen. Doran je nadaljeval: — Vsako vino je prepovedano po Volsteado-vi postavi, ^ostava pa nikomur ne brani izdelovati grozdnega soka. ki vsebuje manj kot pol procenta alkohola. Noben agent nima pravice stopiti v stanovanje, v katerem izdelujejo tak sok. Edinole v slučaju, da ljudje ta sok prodajajo, si sme agent preskrbeti preiskovalno povelje ter hišo preiskati. — Agentom bomo prepovedali vdirati v stanovanja. Pojasnilo dr. Dorana pomenja, da lahko vsak človek preša grozdje, ter imenuje sok kakorkoli hoče. edinole z "vinom" ga ne sme nazi-vati. ZADNJA POT W.L.BERGERA Več kot petdeset tisoč ljudi je prišlo v občinsko hišo, kjer je ležalo truplo pokojnega delavskega voditelja. SPOR MED FRANCIJO IN ANGLIJO Snowden je označil Che-ronove številke kot smešne. — Zahteval je odločitev, češ, da ne namerava do smrti ostati v Haagu. SPORAZUM MED ŠTRAJKAR JI IN DELODAJALCI LETALEC SCHILLER IZGINIL i Strajkarji v Gastoniji so Znanega letalca pogreša-se zadovoljili s 55 urnim jo v bližini arktičnega HAAG. Holandska. 11. avgusta. Kontinentalne sile so vprizorile danes velik napor, da rešijo Youngov načrt ter obvarujejo konferenco pred popolnim polomom. Finančna sekcija konference je imela včeraj sejo. na kateri je prišlo do ostrih spopadov med angleškim finančnim ministrom Snowcle nom ter francoskim finančnim ministrom Cheronom. Po zaključenju seje so se posvetovali zastopniki Francije. Belgije. Japonske in Italije celo uro. da premotre položaj ter se zedinijo o skupnem nastopu. Domneva se. da bo Snowden v pon-deljek zahteval zaključno odločitev glede treh angleških osnovnih zahtev. Snowden je rekel ob zaključku včerajšnjih debat: — V Haag nisem prišel, da bi tukaj do smrti c-stal. Zahtevam hitro odločitev komisije glede treh angleških zahtev, da se bom lahko v par dneh vrnil v London. Francoska delegacija je vložila danes protest proti besedam, katerih se je poslužil Snowden Rekel je namreč, da so Cheronove števii-ke smešne in groteskne. PRESTRAŠITI JE HOTELA MOŽA -TER ZGORELA TRENTON. N. J., 11. avgusta. — Da prestraši svojega moža, je Mrs. Agnes Ketts, po domačem Drepiru zažgala svojo obleko. Danes* pa je podlegla dobljenim poškodbam. Družina Kets je stanovala v Mor-risville. Ko se je njen mož včeraj vrnil domov, je našel, da je elektrika zaprta. To je povzročilo prepir, ker ni žena pravočasno plačala računa. delovnim tednom. — Delali bodo samo pet dni na teden. GASTONIA. N. C.. 11. avgusta.— V tekstilnih tvornicah Gaston o-kraja bo uveden petinpetdeset urni delovni teden Delavci bodo delaii le pet dni na teden. Pogajanja so bila dolgotrajna. Delodajalci so dali delavcem na izbiro, da delajo pet dni po enajst ur na dan ali pa pet dni in pol po deset ur dnevno. Delavci so se odločili za pet dni. S tem je bila končana stavka tekstilnih delavcev v Gaston okraju, pri kateri je bilo prizadetih 25,000 delavcev. AEROPLAN "DEŽELA SOVJE-TOV" DOSPEL V KRASNO JARSK KRASNOJARSK. Sibirija. 11 avgusta. — Aeroplan "Dežela sovje-tov", ki se nahaja na poletu iz Moskve v New York, je pristal voeraj zvečer tukaj. Njegova zadnja postaja je bila Novosibirsk. ozemlja. — Nahajal se je na poizvedovalnem poletu v canadske divjine. TORONTO. Canada. 11. avgusta. C A. Schiller, prvi pilot, ki je poletel nad Greenly otok. da reši letalce 'Bremena", pred več kot enim letom, je izginil v canadskih divjinah, skoro ob arktičnim krogu. kot je objavila posebna brzojavka na list Star". Schillerja in njegove spremljevalce pogrešajo že dva tedna in iskalci so letali preko celega okraja v aeroplanu. ne da bi zasledili kako sled o njem. Schiller se je dvignil z Becker jezera na poizvedovalni polet \ seve-rozapadno stran Hudson zaliva Okraj v katerem izginil, je oddaljen tristo milj od arktičnega kroga. V pondeljek ga bodo šli iskat z nadaljnim aeroplanom. BOGAT LOV MILWAUKEE, Wis., 10. avgusta. Danes popoldne se je završil na Forest Park pokopališču svečan pogreb Victor L. Bergerja. Pogreba se je udeležilo na tisoče oseb. Vse ceste, po katerih se je pomikal žalni srevod, so bile polne gledalcev. Lahko se reče, da takega pogreba še ni videlo to mesto. Ko so dvignli rdeče drapirano j - krsto na voz, je začelo deževati. Ker ni bilo pravočasno kosila, se Na stotine avtomobilov je pelja- ] je unel včeraj prepir med John lo udeležence pogreba na pokopa- Johnsonom, železninarskim delav-lišča. cem ter njegovo ženo. Tekom pre- Na grobu poKojnika je govoril dr. i pira je potegnil britev ter prerezal ŽENO UMORIL POCAŠČENJE GENERALA PULASKEGA WASHINGTON. D. C., 11. avgusta. — Podadmiral Blllard je odredil. da bo patrulni čoln obrežne straže "Pultaski", obiskal Savannah, Ga., dne 9. oktobra, da se udeleži narodne proslave na čast bri-gadnega generala Kazimirja Pula-skega. General Pulaski je bil eden visokih tujerodnih častnikov, ki je dal svoje življenje za ameriško stvar tekom revolucije. Radi tega dej-stvar. je obrežna straža Združenih držav vedno imenovala tekom 120 let. enega svojih patrulnih čolnov na čast poljskemu domoljubu. SPLT. Jugoslavija, 1. avgusta. — Lov jadranskih sardin najboljše kakovosti je bil letos bogateiši kot kdaj poprej ob Jadranskem morju. Posledica tega je bila. da je bil prenapolnjen trg in da so prodajali sardine za manj kot en cent funt. dočim so jih ribiči pometali pio; na stotine funtov. PREMALO PROSTORA ZA BLAZNE ALBANY. "N. Y., 9. avgusta. — Governer Roosevelt se je sporazumel z republikanskimi voditelji v zakonodaji, da bodo postavili 6000 nadaljnih postelj v državne umobolnice. Več kot 3000 jih bo odpadlo n t Pilgrim State Hospital. Nova oprema umobolnic bo stala skoro osemnajst milijonov dolarjev Potrebna dela se bodo tak•>} začela. ; Eustace Haydon, ki je poudarjal 75 letni moški je ustrelil Iz Lakehursta v New Jer- svojo ženo, ko je spala. Poročena sta bila nad petdeset let. — Ona je bila vedno bolehna. LAWRENCE, Kansas, 11. avgusta. 75-letni Frcd Erb je ustrelil svojo ženo, ko je spala v postelji. Izjavil je. da ni mogel več gledati njenega trpljenja in se je bal. da bo on prej umrl ter jo pustil br?z pomoči. Erb se Je poglasil krivim umora ter je bil obsojen na dosmrtno ječo. Možak je skušal ustreliti tudi samega sebe. kar so pa preprečili sorodniki. Poročena sta bila nad petdeset let. Zadnje čase je začela njegova žena bolehati. Bila je paralitična in bolezen je v zednjem času močno napredovala. — Dve leti sem je- gledal, kako je trpela, — je rekel Erb, — slednjič pa nisem mogel tega prenašati. S tem. da sem jo ustrelil, sem ji izkazal največjo dobroto. sey je poletel v Nemčijo v 55 urah. — Prihodnji del potovanja—v Tokio—bo najtežji. FRIEDRICHSHAFEN. Nemčija, 10. avgusta. — Po rekordnem poletu preko Atlantskega oceana iz Lakehursta v Friedrichshafen v 55 urah in 20 minutah se je pričel včeraj zvečer "Graf Zeppelin" pripravljati na najtežji del potovanja — v Tokio. Ker razen pošte ne bodo vzeli s seboj nikakega tovora, bodo vse zaloge uporabljene za kurivo. Poveljnik Hugo Eckener, ki je povsem zadovoljen s sijajnimi uspehi "Zeppelina" na poletu preko o-ceana je določil odlct za torek zjutraj. Eckener, ki je slavil danes svoj 62. rojstni dan, je bil deležen pozdravnih brzojavk iz vseh dciov sveta. Vsi hoteli in restavranti so bili. , . , . ... .. „ . ,, zasluge pokojnika, kojega življenje zaprti. Vojaštvo je zasedlo vso oko- I . . lico. Kljub navideznemu miru pa domnevajo oblasti, da bo prišlo do velikih neredov. SKORO 350 MILIJONOV FUNTOV "ICE CREAMA" CHICAGO. 111.. 11. avgusta. — Tajnik Icecream Institute. Hammond. je sporočil, da se po njegovih računih konsumira v Združenih drž. skoro 350 mili j. gal. sladoleda. To pomenja, da pride skoro tri galone sladoleda na vsakega prebivalca. GLAVNI SKAUT SI JE . IZBRAL NASLOV LONDON, Anglija, 11. avgusta. t Sir Robert Baden-Powell, ki je bil pred kratkim imenovan baronom, je objavil, da si je izbral naslov lorda Baden-Powell of Gilwell. Gillwell park je stara lovska koča v Epplng lesu, katero je podaril skavtom leta 1918. Tam so ustanovili vežbališče za vse skavske mojstre Iz celega sveta. i je teklo vzporedno z narastkom so-cijalizma v Ameriki. — Niti pret- j nja. niti denar, ni mogla vplivati nanj. — je rekel govornik. Pred pogrebom je nekako 50.000 ljudi obiskalo ranjkega, ko je ležal na mrtvaškem odru v rotundi mestne hiše. Berker je namreč imel mogočen j vpliv na občinsko upravo ter jo je j zrevolucijoniral. Na stotine vencev • je krasilo krsto. Vence so povečini j svoji ženi vrat. Dva otroka sta bili priči krvavega dejanja. Mož je mirno čakal prihoda policije ter se pustil čisto mirno aretirati. POINCARE BO KMALU OKREVAL PARIZ. Francija, 11. avgusta. — Druga operacija, kateri se bo moral podvreči prejšnji ministrski predsednik Raymond Poincare, se prispevale delavske organizacije in j bo najbrž 2avršiia sredi septembra, posamezni delavci. Največji venec mu je poklonil časopis "Milwaukee Leader", kojega urednik je bil pokojni. ECKENER SE JE ZAHVALIL NEWYORSKEMU MESTU Dr. Eckener je poslal newyorske-mu županu Walker ju s krova svoje zraune ladje brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za prisrčen sprejem, ki ga je nudilo newyor-ško prebivalstvo "Graf Zeppelinu" in njegovi posadki. Rekel je, da upa srečno zaključiti svoj polet okolu sveta ter zopet videti New York iz zraka. ■ '.IjHHU 1 i " , <2E i '.. . .• ..-J DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in-lirah po sledečem 1 ceniku: §1 v Jugoslavijo s Din. 600 ........ 1 »SO Us 100 m M 1,000 ........ $ 18.40 M too *« S,500 ........ $ 45.75 M 800 m. M 8,000 ........ $ 90.50 M 500 i M 10,000 ........ $130.00 M 1000 v Italijo f » 7» $64.28 — je izjavil danes dr. Marion, ki je izvršil uvodno operacijo. Bivši ministrski predsednik bo najbrž zapustil kliniko sredi prihodnjega tedna, da se poda na svoj dom. VHONDURASUSONAŠLI STARODAVNE RELIKVIJE TEGUCIGALPA. 9. avgusta. — Relikvije, ki izvirajo oeividno iz časov plrecr španskim zaVoj evan jem. so našli na starem pokopališču v mestu Dulce Nombre v departmentu Co pan. Našli so brohasto glavo ter veliko posodo iz medi. Izkopavanja se vrše še naprej v istem kraju. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-s ar jam o, da tmo Rima je še šla sled za njimi, tam je bila pa nenadoma zabrisana. Zaradi malenkostnih pregreškov so obsojeni na dolgoletne jeee. O njih ni nobenega sledu. Povpraševanje pri oblastih je brez uspeha. Na Liparskem otorju je zaprtih petsto italijanskih političnih jetnikov. Tisti, ki poznajo razmere, pravijo, da se francoskim kaznjencem na Hudičevem otoku nič slabše ne godi. Teli petsto jetnikov straži štiristo stražnikov. Hrana je neužitna in nezadostna. Med kaznjenci strahovito gospodari malarija. Pred par dnevi se je posrečilo trem uglednim Italijanom pobegniti iz Mussolinijevega pekla na Liparskem otočju. Teh treh ni v nobenem oziru smatrati za radikalne oizroma za revolucijonarue politike. Samo eden med njimi. Carlo Rosselli, se označuje za sorijalista. Pa še celo on je pri padal najbolj desnemu krilu roformskili soeijalistov, ki so bili celo staremu konservativnemu Turatiju premalo bojeviti. Ostala dva Emilio Lussu in Francesco Nitti, sta Člane! * abstinenc0- ne *zgubi f ^sar. ze- j lo pa je mogoče, da vendarle pndo- ; one nieščaiisko-liberalne skupine autifašistov. ki se bore proti fašizmu, ker zanikuje vsako svobodo in demokracijo. Nitti je nečak bivšega italijanskega ministrskega predsednika Nittija, dočim le Lussu sin voditelja meto-distovskih protestantov. Kaj sta zakrivila i Podpisati nista hotela izjave, da se ne bosta borila proti fašizmu, ampak da ga bosta podpirala. Najprej sta bilo olisojena na dve leti ječe, katero st i odsedela nekje v Italiji, nato sta bila pa poslana za ne" določen <*as"na Liparsko otočje. Vkovali so ju v verige ter ju pahnili v ječe. Da se jima je posrečilo pobegniti, se imata zahvaliti dejstvu, da imata vplivne sorodnike, ki so jim poslali na pomoč rešitelje, kateri so znali paznike zvoditi za nos. * Begunci poročajo v Parifcu o strašnih mukali, ki so jih morali prestati. Pripovedujejo neverjetne At vari: o jetnikih, katerim dajo le vsak teden po parkrat jesti; o nesrečnikih, katere potapljajo v vodo in jih le toliko dvigajo iz nje, da lahko.pridejo do sapej'O zverinstyih, ki jih ni zmo žen noben šadist. In pri tem apelirajo na kulturni svet, naj nastopi proti Mussoliniju t^r naj napravi konec nečloveškim razmeram. Apel pa ne bo dosti zalegel. JKulturni svet ne bo zrušil Mu&solnija. Zrušil ga bo kvečjem fašizem. ozemlje. toda vsi — so se sprožili na kitaj sko inicijativo. Ako premotrimo sedaj vrsto teh konfliktov, kakor so jih objavili te dni nekateri svetovni listi, imamo popolnoma jasne __j sliko pred seboj: Kitajska se čuti v Šolo v Salemu (država Oregon) i u6oclni P^iciji napram Rusiji, ču-obiskuje kakšnih 58 šolarjev in So-1*1 nieno slabo mednarodno pozici- MODERNA MLADINA lark, in sicer najbolj napredne vrste, kakor dokazuje naslednja zgodba. Ko so se te dni dobili na šolo novo predstojnico, se je mladi go- spodi zdelo zelo zamalo, da ne nosi dama na kratkih las ne kratkih kril. Bržkone je bila pristašinja modnih nazorov naših babic in tudi njene vzgojne metode niso bile po okusu mlade generacije. A ta si je znala pomagati in je kratkj-malo sklenila — stavko. Stavkala jo in hoče izkoristiti priliko ter iz-pedkopati njeno postojanko v Mandžuriji. Vsi konflikti, ki jih proži Kitajska v zadnjih letih so členi premišljene, sistematične akcijc - katere končni cilj je: Ruse izriniti Rusija poleg oslabljene oclaosno slabe Kitajske. Kakor hitro bi se pravno v severni Mandžuriji kaj sprejemenil v rusko korist, bi smatrali v Tokiju to za ogrožanje njihovih interesov in hiteli bi v Moskvi vladati svoj veto, tako da bi ga sovjetska vlada ne mogla preslišali. Glede Anglije in Amerike se more z gotovostjo trditi, da bi nastopili v precej istem smislu. Vrh tega pa se ne sme prezreti, da spričo sovražnega stališča do sovjetske Rusije nikjer ne bi hoteli pristati na ruske uspehe in se sprijaznit.' z njimi. v bojaani, da se s tem ojači na splošno pozicijo boljševizmo. Spričo tega je skoro izključeno, da bi mogla Rusija svoje eventualne vojaške uspehe v toliki meri izkoristiti, da bi se ji vsa akcija obnesla. Pri vsem tem pa se ni niti upoštevalo. da notranje razmere v Rusiji ne prenesejo tako lahko vojnih zapletljajev. Država s toliko notranjo napetostjo, z gospodarsko krizo. s krušnimi kartami šele obnavlja jočo se industrijo, itd. itd., si nikakor ne more želeti vojnih avantur. Ves veliki poletni industrij alizaci j ski program, na katerem gradi sedaj Stalinova vlad?, svojo gospodarsko in politično bodočnost, bi se z vojnim podjetjem izpodkopal. čc r.c celo izjalovii. Ker tudi v Nakingu poznajo vse navedene pogoje in okolnosti, si u-pajo mnogo, čeprav so si v svesti svoje vojaške manjvrednosti. Zato so bili napram Rusom tekom zadnjih let naravnost arogantni in zato so se lotili sistematične ofenzive. Da sovjetske« časopisje nastopa zelo bojevito, prav nič ne pomeni. Ta taktika je znana in nastalo je že pravilo, da se je takrat sovjet-popolnoma iz Mandžurije. So v je t- gkc Rusijc najmanj bati kaclar so njeni organi videti najbolj hudi in ska, država je tedaj v defenzivi; akr se ne bo enerpično postavila v bran. bo v Mandžuriii zgubila pravdo. Marsikje so te dni tehtali, kako bi bilo, ako bi Moskva riskirala o-borožen spopad. V vojaškem po- , j , je tako enotni in tako trdovratno, ni. Svojemu odporu zopet narodno- ; . .... , , . .. , „ gledu se stvar niti ne zdi tako pro-, . , . .. : vztrajno, da so se višji faktorji kon. ^ ...... cnrornstic in nnrivnn ripfrnt m 117H - I Cni e« />oln Hr»liCAVilfT»m čno odločili osrečiti šolo z novo predstojnico in sicer s takšno, ki je ostrižena na bubi in sovraži dolge kiklje. I blematična. Saj so celo boljševikom zelo neprijazni komentarji, ki so te dni trdili, da bi vojaško Kitajci prav gotovo podlegli. Kitajska je j še vedno razdejana od državljan-! ske vojne: njene vojske so bolj va-I jene avanturističnih pohodov kon-i tribucij. maršev križem po provin- __j cah nego modernega bojevanja Tudi vodstvo berlinske državne1 bitk in sploh nastopa v disciplini-knjižnice je postalo navdušeno ža lnih oblikah. Tudi železniške zve-vitko linijo .Nakopičlo se je toliko ze bi bile za ^vjetske armade u-knjig. da bi morali prizidati novo' godnejše nego za kitajske. Skrat- PRITUKAVE KNJIGE bojaželini. Njihovo za drža vanj" je treba le prečesto motriti in preso- ^ jati s stališča - notranje politi- ; ke, zakaj najče.šče se za vsem skri- | va povsem običajna — propagan-! da. Izid rusko-kitajskega spora tudi po intervenciji velesil ne more privesti do presenečenj. Končal bo pač s kompromisom, ki težko da bi mo- , gel prinesti Rusiji koriat.. Zagonetno, toda resnično. Lansko jesen je bil postal rojak Tinče nekam čudno zamišljen te: je po vslki jedi. pa tudi pred jedjo hodil v kevder. kjer se je mudil ve ali manj časa. kot je pač potreba nanesla. Če je kdo vprašal zanj. je odvrnila njegova zakonska polovica Tinca: — Kar v kevder poglejte. Se mi zdi. da je v kevdru. Vuasi se je primerilo, da ga sploh vse nou ni biio na izpregled in je kar v kevdru nekoliko zadremal. Tinca je bila pametna in se ni vtikala v njegove zadeve. Ni rekJu ne tako ne tako, mislila si je pa kot si mislijo vse preljube ženice: O ti presneti dedec! Če ga je pošiljala na korner ali k groeerju, ni hotel iti. Za kevder je bil pa koj pripravljen. Če je kdaj iskala kako stvar, bodisi knof ali šivanko. ji je Tinče koj priskočil na pomoč rekoč: — Počakaj, bom jaz v kevdru pogledal. Se mi zdi. da sem videl v kevdru knof in šivanko. Pa ni bilo iz kevdra ne knof a. ne šivanke in Tinčeta ne. In tako je bilo vso zimo in vso pomlad in dobršen del poletja. Tinee se je bil že naučil gledati v temi kot mucek ter je vcasi tudi mačka videl oziroma*mačka čutil, pa ga je zopet šel čakat v kevder. Nekega poletnega večera je pa prišel v kuhinjo in sede! za mizo. Mali sinček se je tesno privil k materi in jo vprašal, kdo da je ta mož. Otrok seveda pozabi, cc šest dolgih mesecev ne vidi človeka. Grdo je gledal Tinče in nic mu ni bilo prav. Včasi mu je bila juha preseljena, vcasi neslana, zdaj je zmerjal tega, zdaj onega, kot senca se je potikal od sobe do sobe, od kuhinje do frentrooma. pred hišo ga je bilo dovolj in na jardu, le v kevder ni šel. Lotila se ra je bila namreč tista Smrtna kesa. veliko poslopje. Sklenilo pa je. da si rajši pomaga na drug način in sicer da otvori nekakšen "filmski oddelek". Vse nove knjige bodo sfotogra-firali in natisnili na celuloidne zvit- ka: Rusom bi ne bilo pretežko, o-kupirati Mandžurijo in via facti obnoviti na železnici staro stanje. Toda vsa ta stvar ne sestoji samo iz vojaških poslov. Poglavitni ne propagande med prebivalstvom ke. ki zavzemajo 40krat manj pro- j problemi se tičejo diplomacije. Kaj V Slivnici pri Mariboru je umrl v 76. letu starosti upokojeni učitelj Avgust Živko. — V Ljubljan je ugrabila smrt Marijo Kovačič. rojeno Juh. Frrn-ca Cibesrja, Fani Vončino. soprogo sodniškega načelnika v pokoju iz Idrije in Franca Sajovica, tapetni-ka. — V najlepši mladeniški dobi 24 let je ugrabila smrt v Ljubljani Hinka Kocmuta. samim. Narodnim caranistom se je taktika obnesla. Ni mogoče reči. da bi jih hotela sedanja opozicija ravno posnemati; vsekakor pa se vidi. da računa s tem na večji efekt. Parlamentarnim potom so ji vsa-krlhi uspehi onemogočeni; ako gre štora nego izvirniki. Na isti način se bodo postopno fotografirale tudi bolj redke stare knjige in rokopisi, ki jih je treba posebno varovati. Vsa ka mizica v čitalni dvorani bo o-j premi jena s povečevalnim steklom. Bralec bo lahko čital v udobnem naslanjaču s pomočjo tega stekla svoj zvitek. bi prej ali slej. Zakaj v notranji politiki Romunije se more vedno i računati na presenetljive skoke, j Upravna reforma se bo začla pre- t izkušati in morda kljub svojim do- , brim stranem v eni ali drugi totki ne bo zadovoljila, vsaj ne vseh. Eventualne pomanjkljivosti bodo. seveda liberailci napihovali in svojo propagando koncentrirali na strmoglavi j en je stranke, ki je reformo izvedla. Vrh tega je bil v Romuniji vedno v praksi sistem dveh strank, ki sta se menjavali v režimu Sedaj so na mesto konser-vativecv stopili moderni in radikalni narodni caranisti in vrs.tni red izpred vojne dobe se lahko obnovi. J Na to očividno računajo libera-li, ki upajo s svojo krepko propa- | gando in abstinenčno politiko ero nacijonalno-caranisticncga režima še izdatno skrajšati. Za. enkrat pa ni videti, da bi se liberalni načrti kaj kmalu mogli izpolniti. Kako malo zaležejo njiho- j vi argumenti, se je najbolj poka- ( zalo v parlamentu, kjer je zastopnik madžarske narodne manjšine pokazal svoje nezadovoljstvo z u- i pravno reformo. Da je bU liberalni očitek protidržavnosti, izdajanja nacijonalnih interesov itd. u-pravičen, bi se moralo zadovoljstvo pri narodnih manjšinah pokazati vse drugače. Tako pa se samo vidi, da je reforma izvedena z vidika INJEKCIJE PROIT ZELENI MRENI • Zeleno mreno, ki je oslepila toliko oči, so do danes zdravih z operacijami. Ta metoda pa večinoma ni imela trajnega uspeha. Dr. Karel Hamburger, znan okulist v Berlinu. je zdaj uvedel dosti manj nevarno in uspešnejšo metodo. Po njegovi teoriji nastaja bolezen radi tega. ker se oko po eni strani o-trdi, a po drugi strani se očesne kožice napolnijo preko normale s krvjo. Ker pa omehčuje vsako očesno vnetje oko, povzroči takšno vnetje umetno s peklenskim kamnom. Stopnja vnetja se da regulirati in vsak čas izločiti. Za odpravo preobilne krvi v kožicah se poslužuje nekega eksirakta iz malih obisti, ki ga injecira ali naravnost naka-pa v oko. Baje so dosedanja zdravljenja po tej metodi pokazala mnogo in trajnih uspehov . pomaga sovjetski Rusiji, če okupira najboljšem slučaju severno Mandžurijo, če pa se s tem zamota v vrsto diplomatskih konfliktov. Tu je primer Japonska. O njej sicer trdijo porodila, da je izrekla svojo nevtralnost v rusko-kitaj-skem konfliktu. Do neke mere bi to moglo biti res, toda ne v polni meri. Zakaj Japonski bi mogla znova Rusiji postati opasna. ako bi se u-trdila v Mandžuriji. Njej je najbolj simpatično, da ostane dose- J danja situacija, to je oslabljena | POTRTI? Brex teka? Nervozni? Ne obupati. Pomaga naj vam Severa"« Etorka. izborna prebavna in odvajalna to. nika, k novi mofii in na pot k zdravju. Recite lekarnarju dane* za steklenico. ESORKA mtA A A^^ Samomor ali zločin. V selu Bajci pri Subotici so našli obešeno posestnikovo ženo Marijo Vestieevo. Ker se je Vestič z ženo vedno prepiral, sumijo oblasti, da jo je mož v prepirih zadavil in o-besil. Uvedena Je bila preiskava. Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- nasajo 4 obresti na leto. Vloge obrestujemo 'mesečno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ■ZZ rSMh čudna bolezen, kateri pravi Italijan "seneanijente". dočim ji pravijo strokovnjaki z učenim latinskim Izrazom -ferdamancio suha-lis". — Bom dohtarja poklicala — je rekla Tir.ca. in dohtar je res prišel ter ga preis kal od vrha do tal. — Še v grlo naj mu pogledajo, 'zospod. — je pro.sila Tinca. in dohtar mu je res še v grlo pogledal ler take j vedel, kaj mu manjka. Računal je tri dolarje za obisk in mu dal reoept. za zdravila je pa : tudi lekarnar vzel tri dolarje. Tisti večer in prihodnje jutro je bilo olrajt. Kaj pa hočete, en sam ubogi pajntek. Človek ga vencar ne bo po kapljicah <;edil. Stvar z dohtarjem je bila torej predraga. Tinca se je pa naveličala svojega moža. oh. kako strašno se je ga je naveličala, i Neprestano ji je bil na poti kamorkoli je stopila, se je obregnila oben j. Ko mu je nekoč rekla — Pojdi se malo v kevder prezračit. — jo je tako nazarensko grdo pogledal, da ji je padla posoda a rok Če je prišel gasman, mu je morala Tinca pokazati pot. — O ti presneti dedec. — se je smejala Tmca in si brisala usta. ko se je vrnila iz kevdra — o ti presneti dedec, kar mene je gledal, na mero še pogledal ni. Borno le vi-veli. koliko bo gasa Tinče se pa še zmenil ni Pri mizi je sedel, grdo gledal in nekaj na prste prešteval. Toda raj-tengr mu je unašala, ne glede na to. da stroški za gas niso bili veliki. Tinčeta ni mogoče spraviti v kevder. Niti takrat ni šel, ko je bila vodna cev počila in je stala voda tri čevlje visoko. — Nak. — se je priveril, — zai~-di vode pa že ne bom hodil v kevder. Še dober mesec bo Tinče neznosen. Potem mu bo pa polagoma odleglo in si bo zopet v kevdru ustanovil svoj dom.' Dnevi bodo postajali krajši, večeri in noči daljše, pa tudi račun za gas se bo povečal. Za vse to se pa ne bo zmenil naš Tinče. Ves se bo prerodi! in začel bo novo življenje. Torej le pogum. Tinčeti, po vsej vsej Ameriki! Saj ni še vseh dni konec. V New Yorku ga je mogoče dobiti že precej težko bakso za dolar pet in trideset centov. Ni sicer popolno, toda svojemu namenu zadošča. In to je vse po i čemur se nam sline cede. -GLAS N A K O D A" NEW YORK, MONDAY, AUGUST 12, 1929 The LABG EST SLOVENE ,QA5LY In E. A. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA FRIEDRICH A. WYNEKEN: Dan in Bili sta stopila iz cestnc železnice in šla po ulici 36. "Ali si čul, da se *je Frank ločil od žene?", je vprašal Dan. "Ni mogoče!", je začuden vzkliknil Bili. 'Ta potrpežljivi Frank!" "Saj veš, da je potoval za Spen-cerjevo Shoe Company in ostal včasih po več mesecev z doma. Nekega dne je Frank nepričakovano prišel domov. Tedaj je odkril, da je njegova žena...." "Skoda za ubogega Franka!" je rekel Dan, ko sta se poslovila. Bil je šel proti domu, ki je bil sicer od zunaj videti preprost, znotraj pa ga je bila dobra Fanny tako lepo, naravnost krasno opremila. Njegova Fanny! To je bila gospodinja prve vrste. Bili je šel proti domu, ki je bil si-šel ključ svojega stanovanja. Ni ga vzel s seboj. Sedaj bo moral zvoniti in motiti jutranje spanje svoje ljube ženke. N vedela, da bo prišel tako zgodaj domov. Kako nerodno! — Fanny spi zjutraj vedno tako trdno. Ko je prišel na stopnice, je opazil, da gori v predsobi njegovega stanovanja luč. Čudno, da jo jc Fanny pustila goreti celo noč? Ali je morda bolna? Pozvonil je z električnim zvoncem v veži. Nič se ni ganilo v stanovanju. Kaj je to? — Stopil jc na nekaj mehkega. Kaj ie spet to? Galoše. Seveda, zdravniki nosijo vedno galose. Torej je jasno, da mora biti Fanny bolna. Zdravnik je pri njej. Bili je čakal. Nenadoma se Franka. Sličnost SUM ŽALOSTEN PRIZOR jc spomnil na okoliščin je pre- i senctljiva. V obeh slučajih je pri-! šel mož nepričakovano domov. Toda pri Fanny je vsak sum smešen Nepotrpežljiv je postajal. Pogledal je skozi stekla v predsobo in o-pazil nekaj čudnega — na obešal- i niku je Visel moški p9vršnik in klo- • buk Bili se je vzrignil v ustnico in se vprašal: "Ali ni bilo pri Franku ravnotako?" Žal mu je bilo, da se ni natančneje informiral. Potem je pregledal Bili položaj s stališča detektiva. Če bi bila Fan-' ny bolna in zdravnik z galošami.' površnikom in klobukom v stano-( vanju, bi moral stati pred hišo avtomobil. Skočil je hitro na ulico 'n se ozrl naokrog. Nikjer ni bilo no-j benega avtomobila v bližini. Zdravnik toraj ne more biti. Tedaj se je spomnil, kako natančno ga je vedno Fanny izpraševala kdaj se vrne domov. Ko je šel zadnjič od acma mu je. na primer, rekla: "Ob šestih zjutraj prideš?" "Da," ji je odvrnil. "Vlak pride ob šestih Ob pol sedmih bom že čisto gotovo doma." "Torej boš zajtrkoval doma. pride vlak točno ob šestih?", mu ie rekla še enkrat ob slovesu na kolodvoru. 'Točno, na minuto točno, draga,* 'ji je odgovoril in jo poljubil. Sploh je Fanny že več let vedno povpraševala, kdaj se vrne. Ali je moral Frank tudi tako stati pred vrati, ko se je vrnil domov? Ubogi Bill l Za nos so te vlekli že Bog ve kako dolgo, ti pa nisi doslej ničesar opazil. Sest je ura. Tekmec mora toraj kmalu oditi. Bili je videl, da je klobuk še vedno v predsobi. Površnik tudi. Nenadoma je ugasnila luč. Bili je odskočil in se skril za steber. Odprla so se vrata njegovega stanovanja. Fanny se je pojavila in prijela za galoše. Nato je opazila Billa, vzkliknila in padla v nezavest. Prestregel jo je in jo nesel v sobo na divan. Spomnil se je, da je najboljše sredstvo puoti nezavesti voda. Kotel je že stopiti v kuhir.jO po-njo, pa se je premislil. Bal se je, da mu medtem tekmec ne uide.1 Bog ve, kje se je skril! Postavil se' je k vratom stanovanja in jih je zaklenil. Mora ga ujeti in obračunati z njim. Na ženo v tem trenutku niti mislil ni. Bili je čakal, čakal. Nihče ni prišel, nikar ni videl. Nič se ni ganilo v stanovan '*: Čuj' Kaj je .Lo! Nekdo noai po njegovi sobi. To mora biti on! Odprl je sunkoma vrata njene spalnice in videl — Fanny, ki se jc pravkar dvignila z divana in šla proti njemu. "Mislila sem, da je vlomilec. Ta- DRZEN BANČNI ROP ko sem se bala. Ali nisi čul, da so pred nekaj dnevi vlomili pri sosedu? Že ob petih sem čula, da se nekdo plazi okoli hiše. Najbrž se mi je le zdelo." Bili jo ni niti poslušal. Njegovi pogledali so begali po klobuku in površniku, ki sta še vedno visela na obešalniku. "Hvala Bogu, da je minulo!" je tožila Fanny. 'Res?", jo je vprašal mirno, a odločno. "Gotovo me ne boš imel več tako rad kot doslej, ker sem tako strahopetna. Prav vsake malenkosti se ustrašim." Bili je molčal in strmel nepremično v klobuk in površnik. Toda kaj je to? Za vraga! Saj je .to njegov stari klobuk, površnik pa tudi. "Če greš od doma. se tako bojim vlomilcev!" je nadaljevala Fanny. "Zadnjič pa mi je neka gospa dala dober nasvet po katerem se sedaj vedno ravnam. Pred vrata položim vsak zvečer par starih galoš, v predsobi pa pustim goreti duč in obesim na obešalnik tvoj stari klobuk in oni površnik, ki si ga za\Tgel že lani. Potem mislijo lopovi. da je gospodar doma." In konec? Poljub! (Prcvcl B. R > Mandžurska železnica. i i % Na Ellis Islandu se odigravajo žalestni prizori. Pred kratkim je hotela neka mlada Nemka, ki jc namenjena za deportacijo, skočiti v morje, pa so ji nakano še pravočasno preprečili. Slika nam kaže obupanko v družbi policijske matrone in dveh stražnikov. Koroško pismo. Pomen rusko-kitajskega konflik-i ta najboljše razumemo, ako se vži-| vimo v razvoj ruskega vpliva v Mandžuriji. Vpliva, ki je bil naj-j boljše predstavljan ravno po železnici. i V drug ipolovici preteklega stoletja se je Rusija naglo širila v cen-( tralno in vzhodno Azijo. V težnji I po dostopu do prostega morja je | ustanovila veliko pomorsko lukc Vladivostok, ki jej je bila. kakor že ime pove. odmerjena za bodočnost važna naloga, i V devetdesetih letih je Rusija zgradila sibirsko železnico, ki jej je bil namen zvezati obalo Tihega o-ceana z evropskim delom države ! Ta železnica ni ie zvezala s kulturnim svetom ogromne predele Sibirije, marveč pomeni hkrati ene največjih svetovnih tranzitnih ' prog. Toda precejšen sektor železnice ie Rusija zgradila čez zemlje kitajske province Mandžurije. Nikdar ne more biti simpatično graditi tako važno železnico čez teritorij tujo države, kakor je bila Mandžurija. Ali stvar je bila vendarle enostavnejša. Kitajska ie bila kolos brez moči. ki so ji evropske velesile Že pretekli mesec je imel biti sklican koroški deželni zbor, da zavzame svoje končno stališče k pogajanjem o kulturni avtonomiji, ki so bila prekinjena. Načelniki de-želnozborskih klubov so pred kratkim sklenili, da se skliče deželni podpiranje ponemčevalnih šol med Slovenci. Na gimnaziji v Celovcu pc bilo lansko leti 58 slovenskih dijakov, nemških 704. Koroška deželna vlada in "Land-mannschaft" sta sprožili misel, da ni je. Tu so počela nastajati ruska naselja, mesta itd. Po 1. 1906 so v južni Mandžuriji iste pravice prešle na japonske o-kupalerje. Toda zgodilo se je nekaj, na kar poprej ni nihče mislil. Rusija odnos no na jugu japonska kolonizacija se je vršila v razmeroma zelo majhnem obsegu. Kakorhitro pa je stekla železnica, so se pričeli ob njej naseljevati — Kitajci. Ne morda stotisoči. marveč milijoni Kitajcev se je odtlej naselilo v Mandžuriji in danes je to po prebivalstvu kitajska provinca, kakor ni bila še nikdar. Železnica je tedrj odprla vrata v deželo onemu, zoper kogar je bila namenjena. Razumljivo je tedaj, da nacionalizirana Kina povsem drugače gleda na to provinco nego nekdanji pekinški ccsarji. Sovjetska Rusija se je napram Ki tajski prostovoljno odpovelala vsem političnim pravicam, ki si jih je bila pridobila carska doba. V pogodbi s Kitajsko si je leta 1924 obdržalo le »ne upravne pravice na železnici, ki so bile zares upravnega značaja in v zvezi s finančno osnovo železniškega podjetja, jemale primerne province. Ko je i i Rusija zgradila železnico čez man-j Sedanja kitajska ofenziva pome-I džursko czemlje, seveda nikomur i važno reakcijo zoper rusko po-niti na um ni prihajalo, da bi mo- j ziciJ° na Daljnem vzhodu in če ho-glo biti drugače, kakor da bo ta TEKOČE ZLATO zbor šele peseni in da bo prva toč- : se vsem kmečkim družinam, ki so ka razprav kulturna avtonomija. ] že dve sto let na enem in istem po- ' sestvu, izroči častna listine. Takih diužin bo okoli 500. I V pisarni bančnika Pavla Guil-lerta v Le Havru sta se pojavila dva mlajša človeka, baš ko ni bilo v njej nikogar drugega razen lastnika j Na njegovo vprašanje kaj želita je eden med njima hipoma izvlekel i revolver in mu ga nastavil na prsa. drugi pa mu je s bliskovito kret-; njo vrgel s kloroformom prepojenej ruto okoli glave. Guillert se je zgrudil nezavesten na tla, roparja pa; sta začela mirno odpirati blagajniške predale in jih prazniti. Polastila sta se 31.000 frankov in 20.000 dolarjev. Med tem se je priplazil v pisarno šofer avtomobila, s katerim sta se bila razbojnika pripeljala. Zdela sta se mu sumljiva. Ko je zagledal Guillerta na tleh, je skočil na ulico in začel vpiti na! pomoč. Tudi roparja sta planila na, ulico in se spustila v beg, ljudje in i policija pa za njima. Ves čas sta J streljala nanje in ranila tri osebe.! med njimi neko žensko. Končno je zadela krogla iz policistovega samokresa enega izmed roparjev, drugega so pa kmalu nato ujeli. Ranjeni ropar, ki je čez kratek čas umrl, se je imenoval Leon Uuy in je štel 20 let, drugi je 271etni Avstrijec Robert Keller. Pošljite nam || 1! II « in mi vam bomo pošiljali 2 meseca S jj "Glas Naroda" J H L prepričani smo, da boste potem U slabi naročnik. Listi so poročali pred kratkim o žalostnem koncu eskpedicije ameriških geologov in inženierjev v vc-nczuelskem pragozdu, kjer so iskali novih petrolejskih vrelcev. V teh krajih, Kolumbiji .Ekvadorju in drugod , cvete tudi v naših treznih časih plava cvetka romantike. Morje in solnce, pragozd in moskiti o-grožajo življenje pustolovcev prav tako kakor v dnevih španskih kon-kvistadorjev. Toda dandanes iščejo nemesto zakladov Inkov samo nafto "tekoče zlato". Prve vrelce ob jezeru Marakaibu blizu kolum-bijsko-venezuelske meje so našli že leta 1896. Od tedaj stalno raziskujejo deželo strokovnjaki iz Zedinje-nih držav. Vrtati morajo svet Db neznosni vročini. Inženjerji in delavci morajo pred kosilom stalno zaužiti dobro mero kinina. Velika nevarnost pomenijo tudi indijanski domačini, izmed katerih so nekatera plemena še vedno ljudožr-ska .Posebno prežijo na bele ljudi pritkikavci z imenom Motiloni, ki so povzročili tudi letošnjo dramo. Pritlikavci imajo orjaške loke. Sprožijo debelo zastrupljeno puščico z eno nogo, dočim stojijo samo na drugi. In vendar imajo ameriški petrolejski kralji vedno dosti prostovoljcev za to nevarno raziskovanje. Eni hrejpenijo po naravi in divjem življenju, druge zvabi zopet izredno visoka plača. Nekateri podjetni mladeniči so že veliko zaslužili v teh deželah , ker slovijo po svojem pogumu ali zaupanju, ki ga uživajo pri divjakih. Voditi raziskovalce, jim priskrbeti nosače in jih obvarovati pred napadi, utegnejo samo maloštevilni, pragozda dobro vajeni ljudje. Revija "Karntcn" trdi v svoji junijski številki, da tvorijo Karavanke dižavno in jezikovno mejo med Nemci in Slovenci. Sklicuje se pri tem na plebiscit, ki je grda potvo-ra resnice, pa vendar ni mogel prikriti dejstva, da je prebivalstvo ob Karavankah, razven nekaj priseljenih Nemcev, slovensko. Revija "Karntcn", se je s svojo trditvijo izognila resnosti. • Nemci v Jugoslaviji imajo 171 nemških ljudskih šol, na katerih poučuje 56G nemških učiteljev. Na Koroškem sploh ni slovenskih šol V okolici Radgone v Avstriji je pet čisto slovenskih vasi, ki danes nimajo nobene slovenske šole in svojega materinega jezika ne slišijo niti v cerkvi, v Apaški kotlini na drugi strani Mure imajo Nemci šole z nemškim poukom, svojo duhovščino in nemško bogoslužje. Na Koroškem bo zavrgli odredbo kne-zoškofa Adama iz leta 1317. ki nalaga duhovščini dolžnost, da v slovenskih župnijah pridiguje in vrši vse dušno pastirstvo v slovenskem jeziku! Schuiveren-Suedmark ustanavlja po deželi nove podružnice, katerim ukazuje, da morajo biti pozorne na slovensko ozemlje in nabirati imajo ob vsaki priliki prispevke za V Slovenskem Plajbcrku so imeli "Keimatsehutzlerji" svoj ples. na katerem so prodali žganja za celih tri sto šilingov poleg drugih alkoholnih pijač. Bila je nedelja in ob provinca v kratkem ruska last. Ko je sredi devetdesetih let Ja-j ponska premagala Kitajsko in ji j vzela nekaj teritorija, jo je Rusija prisilila, da ji jc morala kratko-malo odstopiti del plena, namreč Ljaotung, kjer je bra nato zrastla mogočna pomorska trdnjava Port-Artur s trgovsko luko Daljnij. V Ljaotung je bil že na južni meji Mandžurije. Zdaj je bilo še bolj o-čitno, da postaja Mandžurija ruska provinca. Rusija jc bila med tem zgradil? če Moskva vztrajati na Tihem o-ceanu. ne sme in ne more resignl-rati svoje dosedanje postojanke. Vprašanje pa je. ali jc to v vili pogojih še mogoče. 110- Ua čitatelj natančno razume ru-ško-kitajski položaj, bi moral imeti naš Stenski Atlas. Stane samo 51.— Za Canado $1,25. — Dobi se ga pri "Glas Naroda". 216 W. 18th Street, New York City. Adv. nedeljah je točenje žganja prepo- od sibirske žclc/nice v Harbinu. po- , DEBATA GLEDE CARINE VELIKA PONEVERBA V VRBASU V Novem Vrbasu je vzbudila veliko senzacijo aretacija uglednega trgovca Roberta Seidla, zastopnika avtomobilske tvornice 'Essex' in bivšega delničarja veletvrdke Bischoff & Company. Seidl je bil aretiran na zahtevo bivšega solastnika omenjene tvrdke Kleiner-ja, ki trdi. da je Seidl vknjižil v tvrdkino knjigo slepe postavke in ji zaračunal razna plačila. Na ta način je tvrdko oškodoval za 250 tisoč dinarjev. Tvrdka je morala radi velike izgube likvidirati. Na ukaz državnega pravdništva je bilo vse Seidiovo imetje zarubljeno. Mož je priznal poneverbo, zagovarjal pa se je z nesrečnimi špekulacijami. Baje je Seidel zelo razkošno živel In prirejal svojim prijateljem in prijateljicam sijajne pojedine. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoj eč iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. m BKiiiOKi-rjsumsa Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . BirasHKifflffinR'ii CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK vedano! V Hodišah je imela tamošnja hranilnica in posojilnica pred kratkim svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila velika in pokazalo sc jc. da zavod dobro deluje. Treba pa mladino bolj navajati k varčnosti, da bo število malih vlagateljev že prihodnje leto večje. Orožniki so se doslej mnogo preveč pečali s politiko. Zato pa so se množile z dežele pritožbe proti v primerih na varnost nec uvenemu postopanju orožnikov. Sedaj se vrši resno gibanje za depolitizacijo o-rožništva, kar bi moral vsak razsoden človek toplo pozdraviti. V Hraščah pri Mariji na Žili so pokopali 72-letno Uršulo Paher. ki je bila poštena in zavedna slovenska žena. Med plebiscitom in po plebiscitu je zaradi tega mnogo trpela blaga pokojn;ca in vsa njena družina. ŽENE NE SMEŠ TEPSTI, MOŽA PA NE ZMERJATI sebno progo proti Vladivostok!!. Ta železnica jc zvezala s sibirsko črto tako Port-Artur kot kitajski sever s Pekingom. Ruska pozicija na Daljnem vzhodu se jc zdcia dovolj utrjena in v njeno interesno siero je prehajala že Korea. Ali rusko-japonska vojna le t Ji 1904—C, je situacijo temeljito pre-vrgla. Rusija je morala Koreo pre-pustitn japonskemu vplivu, odpovedati se popolnoma Lajotungu s Port-Artur jem. ter prepustiti svoje pravice v južnem delu Mandžurije Japonski. Železnica, ki vodi na Peking, je pripadla Japonski. Rusom jc ostala železnica v severni Mandžuriji in zveza med Sibirijo in Vladivostokom je ostala nedotaknjena v ruski posesti. Tako je ostala situacija v Mandžuriji do ruske revolucije, odnos-no pravno do nove pogodbe med Moskvo in Pekingom v 1. 1924. WASHINGTON, D. C., 9. avgusta. Dne 3. septembra bodo v poslanski zbornici razpravljali o reviziji carine. Bcbata je bila prvotno določena za dan 19. avgusta. VDOVEC star 19 let. sam. lepega in mirnega značaja, delaven, imam nekaj prihrankov. Vse lahko dokažem z najboljšimi spričevali, seznani! bi se rad z vdovo ali samico v starosti 45—60 let. Farmarcam in tudi drugim bom odgovoril na vsako pismo. Vsa pisma pošljite na: €«LAS NARODA. 216 W\ 18, St.. New York. N. Y. 1 3x 12—-14. Toda na razumevanje sedanjega položaja v Mandžuriji je potrebnih še nekaj pojasnil. Ko so Rusi gradili železnice v Mandžuriji, je bila ta dežela zelo slabo poseljena. Rusija je seveda mislila na kolonizacijo dežele. Zato je napravila s ki- --\ tajsko vlado, ki ji je morala dati Neka madžarska kmetica je za-'koncesijo za železniške zgradbe, te-htevala razporoko, ker jo je mož mu primerno pogodbo. Kina ni opetovano nabil. Pred sodiščem je to( prepustila Rusom v upravo samo priznal, rekoč, da pri kmetih ni nič j železnico, marveč na obeh straneh nenavadnega, če mož ženo pretepe. proge ozemlja več kilometrov na in on je storil to v svrho, da bi io privadil reda. Kasači j sko sodišče je ugodilo zahtevi žene, češ. da znači pretepanje med poročenci pomanjkanje vzajemnega spoštovanja, ki je za dober zakon neobhodno potrebno. Mož je izjavil, da ga žena zmerja vedno z roparjem in hudodelcem. Žena je odgovorila, da to zmerjanje v njenem socijalnem raz redu ne pomeni nič žaljivega, da bi mogla slediti iz tega razporoka. Sodišče ji ni dalo v prav tem pogledu, marveč je proglasilo razporoko tudi po krivdi žene. 130 LET MED ŽIVIMI. Iz Kaira poročajo, da je obhajal te dni v bližnjem Kafr-Rabijo neki Hag-Mahmud 130-letnico svojega rojstva. Hag-Mahmud je doma iz An ti j o-hije v Siriji in je služil še pod Ibra-himom pašo, ko ta hotel osvoboditi Sirijo izpod turškega jarma. Ko se je Ibrahim paša umaknil v Egipt, mu je sledil tudi Hag-Mahmud. Egiptski kedivi so mu opetovano oddajali slikarska dela« v svojih palačah, ker je bil spreten slikar. Še pred osmimi leti je izvrševal ta posel, a še danes je izredno zdrav in duševno pri polni moči. široko in sicei v popolno razpolago. Rusi so mogli tu osnovati ne le železniške objekte, marveč tvornice, vsakovrstna podjetja ter kolo- RAD BI IZVEDEL kje sc nahaja ANTON KAPLANT. Išče ga nje-rru nepoznan sorodnik. Njegov naslov v stari domovini je Frank Sternatl, Cesta št, 11. Dobropoljc, Dolenjsko. — On mu ima nekaj važnega sporočat in prosim, da ■mi se oglasi na sedanji moj naslov: — Frank Sternad. 1*. O. Box 338. Kapuskasing, Ont.. Canada. <2x 10&12.' IŠČE SE GOZDARJE za rastoči gozd. Naprodaj imam tudi par konj z vsem orodjem. Kogar veseli naj se oglasi pri: Anton Rolih. R. F. D. 2, Box 31, Kane, Pa. ah pa pri: Joe Rolih, Westline, Pa. (7x 6—13) i* Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West J8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne j | posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK j S 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. ? H «-r4— urmmz -MWX ' -.v.:« snssči "GLAS NAIOSA" NEW YORK, MONDAY. AUGUST 12, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY to 17. S. A. Mlada ljubezen ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Roumigas ac Je dvignil s stola in isto je storil tudi Silver. Skupaj : ta stopila Iz ordinacijske sobe, prekoračila čakalnico ter stopila v kuhinjo. Emilov brat je hodi! kot v sanjah, ne da bi vedel, kam. Čutil je, kako Je stopal po stopnjicah ter čutil, kako je pes*k škripal pod njegovima nogama. Nahajal se je v aleji vrta. Večer Je bil mil in sneg na daljnih vrhovih se je pričel rdečkasto barvati. Silver je odkorakal proti travniku ter dospel do Slapa. Počasi, kot fantom, se mu je bližal ter čutil na svojem* obrazu mrzel prsni dež padajočega Slapa. Obstal Je za trenutek, se nekoliko stresel ter si pogladil čelo. Njegova zavest se je prebudila. On je sedaj lahko razmišljal. Spomnil se Je razkritij Roumigasa ter njegovih nasvetov. — Jaz sem torej brat zavratnega morilca ter se moram odreči Ja-1'obinl! — Je mrmral. — Ali ni to res nič drugega, kot srašni sen, ki me muči že več ur? Napravil je par korakov pred Slapom ter čutil, kako mu ledeni kri v žilah. — O ne! — si je rekel — To ne more biti res! To bi bilo preveč strašno! Ta človek se je moral lagati! Moj brat ni mogel nikogar u-biti! Bom ie dognal, bom že dognal! Planil je proti cerkvi, skozi vas, mimo hiše Laroqua, kjer so stali radovedneži ter dospel do hiše svojega brata. Odprl je vrata ter vstopil- Nikogar ni bilo v sobi. Obrnil se je proti ovčji staji v ozadju koče in tam je našel Emila, ki je gladil svoja Jagnjeta. O pogledu na mlajšega brata se je Emil počasi obrnil. — Ti si. Silver — je vprašal — Ali iščeš očeta? Odšel je na pašnike pri Praederes ter se ne bo vrnil danes pred nočjo. Dočim je govoril ,se je Emil nasmehnil svojemu bratu. Izgledal je manj sključen, manj potrt in njegove oči so sijale prijazno. — Ne očeta, pač pa iščem tebe! — jc odvrnil brat polglasno. — Kaj pa hočeš? — Rad bi te nekaj vprašal! — Govori! — Ali sva sama? W ' ' r^^fj — Le ovce so tukaj. Z brezskrbnim obrazom je vzel jetični iz žepa sol, napolnil ž njo perlšče ter jo ponudil ovcam ki so požrešno iztezale proti njej vratove. — Kako smešne so! — je rekel Emil. — Zares so smešne. Posebno malo Jagnje tukaj! Kako prosjači! Kot otrok upije. ali se ti ne zdi? Silver Je postal neodločen. Kaj pa je hotel pravzaprav vprašati? Kako je mogel imeti le količkaj suma proti temu dobremu fantu, ki se Jc zabaval s svojimi ovčicami, dočim so zunaj, pred njegovimi vrati, hodili orožniki ter udarjali s svojimi ostrogami? Silver si je mislil na tihem: — Roumigas se je gotovo zmotil! To čutim! Ob istem času se je približal svojemu bratu z blestečim obrazom ter mu rekel: — Mene veseli, Emil. videti te tako brezskrbnega sredi svoje črede. Če bi vedel kaj so ml pripovedovali pred komaj eno ufo! — Kaj pa? — Nekaj strašnega, moj ubogi brat! — Glede česa? — Glede umora Laroqua! — Kaj pravijo ljudje? — je vprašal bolnik živahno in njegove oči ao se zasvetile od napetega pričakovanja. Silver ni mogel storiti drugega kot zreti v te oči in nenaden pritisk je legel na njegovo srce. Počasi se je umaknil nazaj, s še vedno namerjeniml očmi na brata ter nalahno zakričal. — Torej Je res, nesrečnež? — Kaj neki? Silver je skušal dati izraza svojemu sumu. a ni mogel tega. Besede so mu obtičale v grlu. Medtem pa je bolnik zopet pričel božati jagnjeta in Silver je vprašal s trcsočJim glasom: — Ali bi ml hotel posoditi svoj nož, Emil? — Kateri nož? — Navaja..,, saj veš? Jaz sem se ga vedno posluževal za kolovrate. Rezal je vedno tako lepo. ostro. .. V očeh Emila se je pojavila naenkrat groza, dočim je odgovoril s pritajenim glasom: — Nimam ga več! — O, moj Bog! — je zajecal Sillver. — Ti ga nimaš več?.... In tvo-jr modre obleke iz cvilha mogooe tudi nimaš več. Ti veš vendar, hlače in jopič, katere si nosil še prejšnji teden? Emil nI ničesar odgovoril. Obstal je z odprtimi ustmi pred Silver-Jem. — Ti nesrečnež, torej je resnica? Ti si torej umoril LarTia? — Molči! — Je godrnjal Emil ter mu zaprl usta z roko. ' Oko v oko sta si stala nekaj časa nasproti. Silver pa ni mogel še nadalje prenašati fanatičnega pogleda bolnika. Obrnil se je vstran ter saše petal: — Ah, jaz bi hotel biti mrtev! Zakaj nisi rajše umoril mene? Umaknil se je v kot hleva, si pokril obraz z rokama ter se pričel trpko jokati. Tedaj jc čutil, kako se jc sklonil Emil preko njega ter rekel z nc-skočno milim glasom: — Raditega ne smeš biti hud, brat! Jaz nisem slab. Izvršil sem le delo pravičnost ter ubil njega, ki Je moril mene, To je vse! — Kaj praviš? — Pravim, da sem ubil Laroqua, ker jc hotel mojo smrt! — Kaj misliš s tem? — On me je začaral. Silver, in če bi mu jaz ne vzel življenja, bi cn vzel moje! —O, svota priprostost! V take stvari *orej veruješ? — Človek mora pač vrjeti, če vidi s svojimi lastnimi očmi. Laro-que me je skušal že dve leti uničiti. Če bi ga jaz ne bil, bi bilo po me-' ni! Ti veš, kako zelo sem bil bolan še prejšnji teden. Poglej sedaj, kako boljše se ml godi. To pride od tega, ker je sovražnik mrtev In ker ne tlvi več moj zasledovalec. V osmih dneh bom že zopet pei pri maši v Algues-Viyes In v dveh tednih bom zopet pričel delati v kamenolo-rnu. Oproščen sem zlega duha ter bom živel. Ko je rekel to, se je tresel od veselega razburjenja ter mahal z rokama kot blaznik. Pričel je hoditi med ovcami gorindol ter dostavil: — Kaj mi je konetno na tem, če se izve ali ne? Ničesar hudega iitsem storil. Oprostil sem deželo volkodlaka. Noben sodnik me ne more obsoditi! — Molči, nesrečnež, molči! Ne postavljaj se s tem umorom, kajti t.iccr ne bodo Imeli nobenega sočutja s teboj. Videli so, kako si umoril laroqua in kako si zakopal obleko in nož. Tebe lahko aretirajo že jutri, že danes ob vsaki uri dneva ali noči in končal boš na galeri ali celo na kjvniškem odru.... Tvoj oče bo umrl od sramote! Mi vsi bomo Gnečaš4eni| Kaj storiti? MoJ Bog! Ničesar ni mogoče več storiti! Nobenega izhoda ne vidim! Pobegniti na Špansko?.... S tem bi obrnil po-: ornost oblasti nase. Izkopati obleko? Zakaj pač? Tebe so vendar videli!.... DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita urno vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE — Kdo me je videl? — Gospod Roumigas! — Ah! Emil je postal zamišljen. Silver ga je ostro pogledal ter uganil, kaj se je odigravalo v njegovi duši, ki je bila tako nedolžna kot otroška. — O, sedaj razumem vse! On je! Roumigas je kriv vsega! On ti je liatvezil. da si začaran ter ti je rekel, da je storil to Laroque! — Ne govori tako! — je zakričal Emil preteče. — To ni res. To n Roumigas! Nesrečnež! Ne govori nobene besedice" več o tem. Ali hočeš mojo smrt? — Nočem tvoje smrti, ubogi brat, pač pa bi te rad rešil. Prisezi, lotim te v imenu najine pokojne matere! Ali si se v zadnjih par dneh sestal z Roumigasom? Ali si koga vprašal radi svoje bolezni? O, vidiš, na kolenih zahtevam od tebe resnico. Emil, na kolenih! Govori, prosim te! — Ne, idi proč! Ti si slab brat, pojdi! — Ti si videl čarovnika! Po naglasu tvojih besed uganem! — Ne, lažeš, Roumigas mi ni rekel ničesar, to bi prisegel pri peklu. Ne stavi mi več sličnih vprašanj, ali pa gorje ti! -t:. — Potem smo izgubljeni!! — je vzkliknil Silver ter obupno zmajal z glavo. — Vsi smo v oblasti tega moža, ti, Jaz, oče in Jakobina! Mi vsi smo izgubljeni! O, moj Bog! Opotekel se je ob zidu, v sobo svojega brata. Tam se je spustil na pručico ter jokal dolgo, z glavo, stisnjeno med roki. dočim so se jagnjeta gnetla krog njega ter proglasila soli. Napočila je noč. Silver je dvignil glavo ter videl bledi mrak vstajati za Pic de Gargosom. V vasi ni bilo čuti ničesar več kot žuborenje studencev. Silver se je odstranil. Na slepo srečo je korakal med pokojno ležečimi hišami. Kmalu pa je zapazil, da se nahaja na poti v duplino ter jc ubral v drugo smer. Tjakaj ni hotel več iti. Kdo ve, če ga ne pričakuje tam Jakobina? Sedaj pa je ni hotel več videti! Bog, kje naj izvede vse to in kje naj vzame moč, da doprinese vse te žrtve? Vsak sestanek bi bil lahko nevaren. Najmanjše pojasnilo bi lahko spravilo resnico na dan! — Da, — si je misilil, — bežati moram iz njene bližine! Ne imel bi poguma prikrivati ji to, kar se godi tukaj .Priznati ji zločin, bi naju ločilo in jaz bi strepetal od sramote!.... Bežati moram. Kaj se bo zgodilo. ko bo izvedela, da sem brat morilca? Ona bi me sovražila in to bi bilo pretežko zame, ali pa se hotela, kljub vsemu poročiti z menoj, in nato bi dal Roumigas aretirati mojega brata! Za vedno moram bežati iz njene bližine ter se delati kot nezvestega ali norca! In to se mora zgoditi po zaroki danes zjutraj!.... Moj Bog, usmili se me! Ihtel je naglas. Čutil je. kako se je pogreznil v prepad in življenje se mu je zdelo kot pusta pot sredi puščave — Moj Bog, usmili se! — je ponavljal od časa do časa ter vil svoji roki. (Dalje prihodnjič.) HOTEL ZA PRITLIKAVCE V Berlinu Imajo najrazličnejša zavetišča: židovska, muslimanska In druga, a pritlikavski hotel je zadnja novost: Nahaja se blizu Kur-fuerstendamma. Zdaj nastopa toliko pritlikavcev v Luna Parku in po različnih revijah, da so bili res potrebni svojega doma. Od zunaj je hotel navadna hiša. a znotraj je slična marijonetnemu gledališču. Vratar v lilasti obleki vam odvzame površnik in klobuk: zdita ?e pošastno velika med drobno garderobo, ki visi v veži. V jedilnici so majhne mize in stoli, smešne igra-čice v obliki nožev, vilic in žlic. Omare in postelje po spalnicah so tudi kakor iz Andersonovih pravljic. In vendar je ta samo trgovsko podjetje, navaden hotel, kjer se lahko naseli kak pritlikavec, če lahko plača hrano in sobo. V salonu stoji majhen klavir, igra gramofon. in pleše parček. Starček z očali čita dnevnik, ki mu sega od nog in do glave. Ob pisalni mizi. ki je manjša kakor navaden stol. nekdo piše pisma. Drugi umetniki se pogovarjajo 6 svojem težkem poklicu, neprijaznih ravnateljih, hinavskih tovariših in slabem zaslužku. Vse je kakor v navadnem hotelu, in vendar se vam zdi. da ste v otroškem gledališču. Šele na ulici med navadnimi ljudmi se počasi izgubi ta čudni občutek. Kretanje Parnikov Shipping News — 14. avgusta: President Roosevelt. Cherbourg. Br* 15. avgusta: France. Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Karlsruhe. Bremen Mauretania, Cherbourg 16. avgusta: Homeric. Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen Volendam. Boulogne »ur Mer, llol terdam Augustus, Napoli. Genova 17. avguftta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 20. avgusta: He dn France. Havre 21 avgusta: Stuttguxt, Boulogne sur Mer, Bremen Aquitania. Cherbourg Gtorge Washington, Chcrbouru »re-men DOM ZA PSE IN MAČKE Društvo za varstvo živali v Berlinu, ki ima že dalj čas% zavetišče za pse, je otvorilo sedai zavetišče z^ mačke. Oddelkov v teh dveh živalskih zavetiščih je 56. Ločeni so drug od drugega, vsi oddelki pa se otvarjajo na prostor, zavarovan z grmom, na katerem prebijejo živali del dneva na svežem zraku. Prostor za mačje zavetišče so kupile osebe, ki ljubijo te živali. Stanovanje in prehrana mačje živali stane na dan okoli 12 dinarjev, za pse pa o-koll 24 dinarjev. Pozimi jim dobro ogrevajo bivališča, tako da so psi in mački v zavetišču lepo na toplem. EKSPLOZIJA OB VIPAVI Zjutraj je prestrašila prebivalce v Batu j ah močna eksplozija ob bregu Vipave. Kmalu se je dognalo da so eksplodirale granate, ki so jih tam zakopali v vojni avstrijski vojaki, in sicer le toliko, da so bile pokrite z zemljo. Sodijo, da je eksplozijo povzročila sedanja grozna vročina. Poškodovana so bližnja zemljišča in uničenih je več trt. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3|78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN —n POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega 1 prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne ča-i kajte toraj, da se Vas opominja, 1 temveč obnovite naročnino ali i direktno, ali pa pri enem slede-I čl h naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Saiida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lor is Banich ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bcvčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary BambicK J, Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovsek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec., MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe t Detrclt, J. Barich, Ant. Janezich MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj, MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kum.še Niles. Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmiišek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock; J. Peterncl. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik v.\ Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene Sheboygan, John. Zorman. I west AUis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. 22. avgjita: Cleveland. Cherbourg, lln.nb-irg liremen. Cli»rl»ourf. iir/mra 23. avQutti: Vulcani«, Trnt Ma jesti«-. Cherl-ourg (upland. Chertxmig. Anlw»ri>#n Rojttfrdamv llj^ul-Jgiie aur Mrr. Rot-terdam 24. avgusta: A'iberi Bnllin. Cherbourg. Hamburg MmneitaJida. Cherbourg 26 avgusta: Iteeolute. Cherbourg Hamburg 27. avguita-l'ani>, Haire 28 avgusta: Bcrri'CarUi. Cherbourg America. Cherbourg. Biftn'n 23. vaguata: Ur^sd'ti. Cherbourg. liremen 30. avgusta: Olympic Ch*-. I*urg. Hsunbur«: Conte l)uni«[!ui)'j. Na-poll. Genovi t. Jesenski iret. — »ep. •„ "II« «>• Frane«". 2. Jesenski ialet. — oht "lis d* France" Božični skupni Izlet. — •• dec., "lie d« F-»nc»", fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodne pet se oetovania ne ogromnih sarnikth: FRANCE 15. aug.; 2. septembra e v posebni kabini a veeml moderni ml udobnosti — Ptjaf* Id elevna reancnaV* kuhinje. Taredno olike cene V preJa j te kateregakoli <>oobleMeneg* agenta FRENCH LINE 1» STATE »TWEET NEW TOHK. N. Y Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6 ; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. ~ _ " — Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nedržavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washington!, ki je veljaven za eno leto. Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesece« in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotov^njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mtwc pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New Tork, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila t veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili: žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržarljanor, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW TORK