Li«t u kortsli tUlav-•k«g« I|u4«tv«. D«lav-cl «© opr«vld«ni do v««g« War producirkjo. Thl» popor la davoiad to th* Intaraata of th« working claaa. Work-mrm mro «ntltl«d to «11 what th«v produca. Zatara« aa i*ooU-olui ati"*r, Dae. a iwn at ifc. pomi offio. aiOblaaco 111. utiu.r lb. ¿at of 0aa«r-M af March Ir*. INT» Officii 4001 i. 31. Str., Ckieigi, ill. 'Delavci vseh dežela, združite se!" P A ZITfc* na ét«vilko v oklapa|u kl aa nah«)« polog v«* é«g« naalova. prllopll«-n«ga apoda) ali , n« ovitku. Ako (397) t« *t«vllk« . . t«d«| vam « prlhodnfo ét«vllko naéoga list« po-toéo naročnin«. Proti, mo ponovit« |« t«ko|. Stev. (No.) 396. Chicago, lil., 13. aprila < April) 1915. Leto (VoL) X. Internacionala bo zmagala í'e bi jo bilo mogoče ubiti h krikom, tedaj bi bila Internacionala rea mrtva. Ali h truščeni se ne ¡»odirajo več zidovi Jeriha kakor v starožidov-akih časih, i« strupeno zmerjanje vodenoglavih narodnjaka rje v ne učinkuje kakor 42 centimetrski topovi. Čimbolj rovtarsko paujc ta neolikana in duševno puhla avojat, tembolj pokazuje, da se boji lntemacionale, ker ima slabo vest iu prekratek um, da bi razumela veliko idejo mednarodnosti. Narodnjakarija, ki se šopiri po Ameriki, je tako srnina stvar, da bi se morala mehkemu človeku smiliti; kajti za svojo smešnostjo bo poginila Ljubiti svoj narod je lepo; ali dreti se kakor jesihar z narodno baharijo in psovati druge narode t žganjarsko. surovostjo kaže le pomanjkanje intelekta. Pravo narodnjaštvo dela stvarno in brc/ hrupa; narodnjakarstvo pa je klavrna karikatura narodnosti. Pomilovanja vredni duševni astmatiki sc de-ró, da je Internacionala mrtva, ker ni mogla preprečiti vojne. Uboge reve, ki fantazirajo tjaven-dan, pa same ne razumejo svojih utvar! Krščanstvo prepoveduje umor; označuje ga za smrten greh, ki ga kaznuje z večno pogubo v peklu. Krščanstvo mora torej biti nasprotno vojni. Pa je ni moglo preprečiti. Krščanstvo je mrtvo! Toda glej! l'o vseh bojiščih molijo kristjani, pridigajo kristjani, mašujejo kristjani in dele mrliške zakramente kristjani. Cesarji in kralji iu carji kličejo krščanskega boga, vdove in matere pošiljajo krščanske vzdihe k Bogu. In vendar je krščanstvo staro blizu dvatisoč let, pa ni moglo preprečiti vojne. Zedinjene države so mrtve. Wilson je ukazal molitve za mir in na miljone Amcrikancev se je odzvalo njegovemu kücfl. Wilson je ponudil svoje posredovanje in največji časopisi, predstavniki javnega mnenja so odobravali in hvalili njegovo nakano. Zedinjene države so bile pač proti \ojni. Ali niso je preprečile. Zedinjene države so mrtve t Ali Internacionala je mrtva! Bila bi mrtva, če bi jo mogel umoriti strup sovraštva. Saj ga brizgajo vanjb nočindau. Ali ona se smehlja, kajti zoper take otročje atentate j« imuna. Močnejša sredstva v močnejših rokah je niso mogla umoriti. Bezniško zmerjanje zbes nelih šovinistov ji bo toliko škodovalo • kolikor veččrni veter hrastu.' Šovinisti žele, tla bi bila Internacionala mrtva. Y svoji zabitosti mislijo, tla je intemacioualnost nekaj slabega, šovinizem pa nekaj vzvišenega. Za-t «> smatra jo sami sebe za "boljše" ljudi in se ča-ste kakor katoličan svetnike. < Ne, gospoda! Šovinist ne zasluži prav nobenega eeščenja, ampak potreboval bi zdravnika, Če bi bila njegova bolezen ozdravljiva. Toda pri manjkujočih možganov pe more najženialnejši kirurg vcepiti v glavo. Narodnjakarski kričači si navadno domišljajo, tla spadajo med napredne ljudi. To zlagano bajko je treba enkrat temeljito razdreti. Šovinist ie človek iz preteklosti, ki vlači breme mrtvih stoletij s seboj in okuzuje zrak s smradom pokopališča. Narodnjakarstvo je coklja na vozu napredka, atavističen pojav v evoluciji. Nazadnjaki niso koristni človeštvu, temveč mu škodujejo, in le _blazni jih morejo slaviti. Vsaka reč ima svojo dobo in je o pravem času koristna. Kadar mine ta čas, mine tudi korist. Bila so poglavja zgodovine, ko je bila avtokracija Klic za mir. Iz Pariza prihaja poročilo, po katerem je soditi, da se Liebknccht in njegovi pristaši v nemški socialni demokraciji ne zadovoljujejo s protestom v državnem in v pruskem deželnem zbo-u, temveč tla tudi praktično tlela jo proti vojni, olikor jim je v sedanjih razmerah največ tnogo Če. Francoski in angleški socialisti so dobili manifest, katerega so podpirali Liebknccht, Lede-bour, Otto Kuchle, Klara Zetkin, Rosa Luxem-burg in drugi člani socialistične stranke in s katerim apelirajo, naj tudi socialisti drugih' dežel agitirajo za mir. Ta zanimivi manifest pravi: "Število mož, ki Ki) poginili v tej grozni vojni na vzhodnem in zapadneni bojišču, presega miljon. število ranjenih je trikrat višje. Oni, ki so odgovorni, vedo, tla se bo mogla materijalna škoda, ki jo je povzročila vojaška invazija, le z veliko težavo popraviti. Škoda, ki jo je povzročil vpad v vzhodno Prosijo, je bila meseca januarja cenjena na več kakor sto niiljonov dolarjev. V Belgiji se mora ceniti na iniljarde. Izdatki za evropsko vojno presegajo že sedaj šest najsi miljard dolarjev. Račun raste od dne do dne in plačevati ga bo moral delavski razred. Poleg tega, tla izčrpava nas, uničuje vojna tudi bodoče rodove. C'e se je mogel klic o narod ni obrambi ob začetku vojne resno smatrati, dokazujejo sedaj imperialisti na obeh straneh, da se bojujejo za uničenje tekmujočih narodov. Toda kakšen bo rezultat te krvave blaznosti, Če se ji dovoli brez tnlpora, tla divja dalje? Tiranska strahovlada osvojevalcev, ali pa prelivanje krvi, dokler ne bosta obe strani ¡»opolnoma izčrpani. V vsakem slučaju bi bil gosjH)tlarski, demokratični in socialistični razvoj v Kvropi za sto let ustavljen. Danes je nedvomno dejstvo, da imamo mi boljšo vojaško pozicijo, ker se boj ne votli na našem ozemlju. Zato bi morala biti Nemčija prva dežela, v kateri se zglasi klic za mir. Mi nočemo osvojitev, ampak politično in gospodarsko neodvisnost vseh narodov, splošno razoroženje In on ligatorično razsodišče za poravnavanje sporov." Pismo, s katerim je bil ta manifest poslan v Pariz in London; pa pravi: "Četudi stojimo sedaj poti železno silo vojnega ¿akona iti nam ni mogoče javno izražati svoje mnenje, vendar lahko napovemo presenečenje za bližnjo bodočnost. Opozicija proti tej gnusni vojni raste na Nemškem, ali uspešna akcija za mir je odvisna od pomoči naših francoskih, angleških in belgijskih sodrugov." Razun Liebknechta sta tudi Ledebour in Rueh-le člana nemškega državnega zbora. Mi nismo nikdar dvomili, tla nahaja Liebkncehtova taktika dosti pristašev v Nemčiji in ta manifest nam je nov dokaz, tla je kljub vsem zmotam socialisti ena misel tudi na Nemškem dovolj trdna, tla bo premagala oportunizem in načelne napake. za bodoči napredek človeštva potrebna. Ko je ljudstvo dozorelo, sc jc monarhični absolutizem izpremenil v oviro iu treba ga jc bilo odstraniti. Tudi narodnjaštvo je imelo svojo dobo. Ko je bilo treba dramiti, je moralo glasim govoriti in tudi kričati. Ali čas ne pozna ustavljanja, temveč-» hiti brez preatanka dalje, prinaša novo'in zahteva novo. Iu s časom hiti človeštvo; kdor se oklepa starega, je zapreka na poti. Dobo narodnjaštva smo preživeli, ne zato, da obtičimo v njej za \so večnost, ampak zato, tla pridemo tio novih, višjih ciljev. Mednarodnost jc večja, (nunemirnejša ideja kakor narodnost. Kdor hoče napredovati in kdor želi človeštvu na-prtMek, mora poiskati njeno pot. Krokarji bodo hripavo zakrokali — že jih slišimo — tla smo narodni izdajalci. Krokarji se rede od mrhovine in vedo, zakaj bi nas radi videli mrtve. Krokarji pa so tudi ptiči kratkega razuma. Narod ima naloge, ki so se s časom povečale, poglobile in komplicirale ter se ne dajo več reše-\ati s krikom, (trlo s«* mora umiriti, tla morejo tliugi organi opravljati svoje tlelo. Mednarodnost pričakuje lo delo od narodov, ker ga potrebuje. In mi hočemo, da ga opravi tudi naš narod v eni vrsti z vsemi narodi sveta, tla ne zaostane sebi in celoti v škodo. Chogi šovinisti ponižujejo svoj narod, ker neprenehoma kriče o njegovi pogubi. Ali narod ima v sebi več moči, nego pojo njegovi nepoklicani reševalci. Do najvišjega razvoja pa ne pridejo te moči v osamljenosti, temveč v mednarodnosti. Narodnjakarji bi radi zgradili kloštvr z najstrožjimi pravili, tla ne bi prišel narod z nikomer onkraj zidu v tlotiko. Oni pa bi bili gvardia«i. Kajti po njihovih nazorih je vse nevarno, kar ni doma v nacionalnem kloštru. Taki so kakor starši. katerih otroci se morajo neprenehoma držati "maminega krila; ti otroci ostanejo otroci do svoje smrti. Mi pa nočemo, da bi naš narod ostal otrok; zato zahtevamo zanj odprta vrata v svet, da ne ostane skrit za pečjo, ampak da najde svoj prostor v človeštvu. V bajkah starega testamenta sc je govorilo o izvoljenem narodu. Od časa, ko se jc pisala tista mitologija, so minila stoletja. Danes ne verujemo več v izvoljene narode, ainf>ak vemo, da so vsi poklicani. Mi nismo boljši, mi nismo slabejši od drugih narodov. l am, kjer je delo, tam, kjer je tekma, se kaže in učvrščuje moč. Tam hočemo biti tudi mi. Tam, ne pa v osamljenosti, pride tudi naš narod v kolu vseh drugih do veljave. Narodnost je del mednarodnosti. Internacionala zbira narode, ne uničuje jih. V večjo skupino jih druži, v organizem, ki ga je priroda sama označila, v človeštvo! Kdor brani svojemu narodu to pot v združitev, kjer se podvoje in potroje vse sile, kjer se z vsem človeštvom vsi njegovi deli dvignejo na doslej neznano sh>pujo, ne ljubi svojega naroda, temveč jc njegov sovražnik. Ali tudi v svetu itlej zmagujejo večje in močnejše. Šovinizem v boju z Internacionalo lahko doseže tupatam časoven, dozdeven uspeh; tudi v aprilu pade včasi sneg. Toda konec tega boja ne more biti dvomljiv nikomur, kdor veruje v razvoj iu napredek. Internacionala je ideja zedinje-nega človeštva. In človeštvo bo zmagalo. Ne\vyorški senat je sprejel s 27 glasovi proti 15 predlog senatorja Bewley Thompsona, tla se poda jša delovni čas za žene in mladostne delavce v pofkjtUjih za konservii anje zelenjav t hI 66 na 72 ur na teden. Torej 12 ur na «lan. Teden dni pred tem je bil zakon sprejet v zbornici poslancev. Sedaj bo predložen guvernerju \Vhitmanu. Boj je bil oster, ali kakor se vitli po številu giasov, so imeli zagovorniki dolžena delovnega časa lahko zmago. Pet republičanskih senatorjev je / demokratičnimi glasovalo proti predlogu. Na čelu opozicije je stal senator Wagner, predsednik tovarniške komisije. Vodja večine Brovvn je porabil vso svojo zgovornost, hoteč dokazati, tla dvanajst ur ženskega tlela v tovarnah za konserve ni preveč, in ostali učenjaki so modro prikimavali, ko je dejal, da delajo ženske na farmah še dalje, pa so zdrave." Predlagatelj senator Thompson je hotel biti dovtipen. On je i/, okraja Niagara, kjer je kon-servna industrija zelo močna, pa je trdil, da žele delavci po teh tovarnah sami daljši delovni čas in tla zahtevajo to tudi razmere, ki so odvisne od žetve. Obrnjen k svojemu nasprotniku senatorju Wagnerju je dejal: "Ce bi vsegamogoči Bog soglašal z vašimi delavskimi zakoni, ne bi imeli nobenih težav v tovarnah za konserviranje pridelkov. Ali on se ne ozira nanje in mi ne \emo7koliko plodov dozori v enem tednu ali pa v dveh tednih. Proti temu zakonu nastopajo ljudje, ki mislijo, tla jih je Bog postavil za varuhe njihovih bratov." Zelo globoka se nam ta duhovitost ne zdi. Bog ni razdejal z nebeško strelo verig, ki so jih nekdaj nosili sužnji, in tako bi se lahko dokazalo, tla je Bog hotel ali vsaj odobraval suženstvo. Ce bi bila teorija niagarskega senatorja logična, bi bil sploh vsak boj za pravice slabejšega nedo-\oljen in smešen; razuntega pa bi bilo smešno vse tlelo premodrega senatorja in njegovih tovarišev, kajti če vsegamogoči Bog ne soglaša s pametnimi delavskimi zakoni, se po enaki pravici lahko pravi, tla sploh ne soglaša z zakoni lcgislatur, kongresov, senatov, deželnih in državnih zborov itd., ampak se menda sploh ne briga zanje. Vsekakor je pa zanimivo, kakšne naloge dobiva Bog v kapitalistični družbi. Zdaj jim more služiti kot argument za podaljšanje delovnega časa in za izkoriščanje žeiTRkih in mladinskih moči. V Evropi mora pomagati pri direktnem umoru, v Ameriki pa pri indirektncni. Meti ameriškimi Slovenci doni mogočen klic po slogi vseh rojakov. Ali s slogo bi morali začenjati tisti, ki imajo boljšo priliko za to. Kaj bi dejali bogati Slovenci, če bi siromašni Slovenci zahtevali, naj si složno razdele bogastva? 1 Sloga je nemogoča, kjer je neenakost. Še se gode čudeži na tem svetu Čudno in prečudno je, tla so na svetu neverni-ki, in namesto da bi jih bilo vse manj in manj, se še m nože! Ce ne bi bilo nobenih znamenj, bi človek še še razumel to razširjajoče se breiverstvo; dejal bi: Znanost jim je zmešala pamet. Ali kdor ima odprte oči, mora spoznati, tla sc Sc dandanašnji gode čudeži, katerih ne more razjasniti nobena veda z vsem svojim ponosnim napredkom. Priznavamo, da se no kažejo znamenja več na nebesih kakor v srednjem veku, ki se je takore-koč pričel z božjim prstom, s tistim križem, k i sc je prikazal cesarju Konstantinu "Velikemu" z napisom "in hoc signo vinees" ter povzročil Konstantinov krst in njegovo zmago. V srednjem veku je imel Bog sploh še rajši ljudi, ker so bili po-božnejši in nevednejši; zato so sc pogostoma po-kazovale repatice,. križi, vojske v oblakih in podobne čudne reči; tudi hudič je takrat še hodil v vsakovrstnih podobah po zemlji. Takih čudežev dandanašnji res ni več. Kome-tov so že toliko našteli in tako so preračunali njih oddaljenost, hitrost, velikost, pot itd , da jc postala vsa stvar popolnoma naravna. Sibe, metle in kavaleriste pa vidijo v oblakih še taki ljudje, ki imajo zelo bujno fantazijo ali pa kakšno napako v možganih. Zato pa vendar ni in nj res, da bi znala veda vse pojasniti in da ne bi bilo nič nadnaravnega več. Kako naj se brez čudeža razlaga jasnovidnost in tiar noročanstva' Pravijo, da so razcapam* ciganke, ki čitajo bodočnost iz rok in kvart ravno tako sleparke kakor glasovite inadame v Parizu, ki so si s prerokovanjem zaslužile bogastva. Tutli mi smo mislili, tla so to sleparije; ali — ali — kesamo se in spoko-rili se bomo. Zgodil se je slučaj jasnovidnosti, o katerem ne more biti dvoma. Prepričani smo, tla nam bodo naši čitatelji pritrdili in se z nami vred čudili in delali pokoro. Povest o tem čudežu je sledeča: Preti zveznim sodiščem v Bostonu se obravnavajo neke tožbe, ki so bile vložene proti Severo-nemškemu Lloydu zato, ker njegov parnik Kron-princessin Cecilic ni dovršil svoje zadnje lanske plavbe v Nemčijo, pa vsled tega ni pripeljal oseb in raznega blaga tja, kamor je bilo namenjeno. Znano je, tla leži v ameriških lukali precej nemških trgovskih ladij, ki se po izbruhu vojne niso več upale na morje iz strahu, tla bi jih vjele angleške bojne ladje. S parnikom Kronprinzes-sin Cecilic jc bila stvar malo bolj zamotana. Njegov kapitan Pollaek jc bil pred zveznim sodiščem zaslišan za pričo, in jc poti prisego izpovedal nekatere zelo zanimive reči. Za kapitana je bil imenovan leta 1012. Takrat - - pravi — je dobil od Scvcroncmškcga Lloyda zapečaten zavitek z nalogom, da ga sme le tedaj odpreti, ako dobi brzojav s podpisom "Siegfried", ki mu naznanja, tla jc nekdo obolel. "Siegfried" je bil šifrirani podpis generalnega ravnatelja Scvcroncmškcga Lloyda Meseca julija lanskega leta je bila Kronprin-zessin Cecilic s potniki in blagom na poti iz Amerike v Nemčijo. Ponoči 31. julija je bil parnik že blizu evro|mkega obrežja. Naenkrat je kapitan dobil brezžičen brzojav sledeče vsebine: "Kbcrhard je imel napad meburnega katarja. Sicgfrid." Ta depeša je bila za kapitana znamenje, tla naj odpre zapečateni zavitek. Storil je to in v njem je našel ključ za dešifriranje depeše. Ko ie bil s pomočjo ključa prestavljen, se je brzojav glasil:, "Vojna izbruhnila z Anglijo, Francijo in Rusijo: vrnite sc." Nato je kapitan Pollaek obrnil ladjo in jo gnal s polno paro nazaj proti Ameriki. Dospel je v Bar Harbor, Me., odkoder je bila potem odpravljena v Boston. Ta bi bilo vse ali right in naravno, če ne bi bilo — datuma Ta vražji datum pa prekocuje vso logiko, in nam dokazuje, tla je moral biti čudež vmes. Dne 31. julija ni imela Nemčija Se z nikomer vojne. Dne 1. avgusta jo je napovedala Franciji in Rusiji. Pa tudi takrat še ni bila Anglija vmes. ampak vse nemško časopisje je pisalo, tla ostane Velika Britanija nsjbrže nevtralna. Resnično je izbruhnila vojna z Anglijo Selc 5. avgusta Tn kapitat) nemške ladjo je imel že 31. julija ponoči telegram, da je izbruhnila vojna z Angli jo, Rusijo in Francijo! Kako je moglo generalno ravnateljstvo Scvcronemškega Lloyda vedeti, da je že, česar Sc ni bilo? Kako jc moglo telegrafi-rat i, tla je že gotovo dejstvo, kar se jc zgodilo deloma šele drugi dan, popolnoma pa šele pet dni pozneje ? Zagriženi neverniki bodo seveda dejali: Nemčija jc hotela vojno; njeno zatrjevanje, tla želi ohraniti mir, njeno pisanje, da upa v angleška nevtralmwt je bilo humhug. Nemška vlada je torej vedela, da bo vojna z vsemi tremi državami, na ji poskrbela, tla pridejo njene ladje na varno, dokler ni prepozno. Ali če bi bilo to resnično, tedaj bi se l)ll nemški kancelar Bethman Hollweg debelo lagal, ko je govoril o miroljubnosti in trdil, tla je Nemčija napadena in se le brani. To pa ni mogoče. Take velike glave se ne lažejo vpričo vsega sveta. Bcthmann Holl weg in kajzer Viljem sta hotela mir, mir, mir, — nič tiru-zega ne. Postala sta žrtvi nenadanega. zavratne-ga napada, na katerega nista bila nikakor pripravljena. in tako nam ne ostahe nič tlruzega kakor alternativa : Ali se jc prikazal angel ravnatelju Scvcroncmškcga Lloyda in ga upozoril na nevarnost, ki preti njegovim ladjam, ali na je mož jasnovidec in jc že ponoči 31. julija videl, kar se jc zgodilo Selc 1. in 5. avgusta. It eni — še se tjode čudeži! GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI. Ko ie je bil po v mil Pero, ga je izkušal zopet zaplesti v pogovor, rekoč: "Slišal sem o Atifu, da je ljut Turek, nepriljubljen pri ljudeh." Pero je odgovoril: "Od vekov je bila panja v Ha rodbina Sarajlij. Sami morilci iu požigalci. Čuvaj se Atifa, goapodine, on vohuni in ovaja. Cele vasi spravlja v nesrečo." Po teh besedah je pocenil h košmci ter jo začel iznova napletavati. Njegov obraz je bil teman, omrtvel. Oost je pušil in gledal na Perovo čepico, gngajočo se nad suhim tilnikom. Več ni bilo mogoče spraviti iz njega poitene besede. Vilar bi bil rad kaj zvedel o deklici, ki jo je videl v nedeljo v hanu, o Jovici, a ni se upal vprašati, tako čemeren se mu je zdel Mušič. Hotel je zopet navesti pogovor na Atifa, t od n handžija je pri tem imenu stresel glavo ter otlsekal: "Mučno je z volkovi lokati vodo." Inženir ni vedel, ali se nanašajo te pikre besede nanj ali na Sarajlijo. Umolknil je. Kmalu je plačal in sc vrnil po dolini domov. Ko Je prišel zvečer k svoji kolibi, se jc skoraj prestrašil človeka, ki se je v kotu pri durih visoko vzravnal in v pozdrav segel k turoanu. "Kdo si?" jc gromko vprašal inženir. Od onega v temi je nekaj hrknilo, kakor bi zakrulil ščetinec. "Kdo si, pravim!" je ponovil Vilar in položil roko na revolver. "Jaz sem. V temo nikar ne streljaj!" "Kdo jc "jaz"?" "Atif Sarajlija," je odgovoril oni ter stopil iz teme v mrak. Vilar je odklenil vrata svoje sobe in mignil onemu, da vstopi. Atif je moral nekoliko ponižati glavo, da ni zadel ob polčezni tram. Zavalil se je v sobo in okni sta zašklepetali. Nekakšen duh po plcenivi obleki je udaril od njega. Vilar ga je premeril od nog do glave. Prvi hip ga je zazeblo na duši ob človeku, o katerem gre tak slab glas po okraju: — Morila je on provzročil, da so kmetom v vasi za Majevico-planino zaplenili ono živino, ki so jo pretekli teden prodali v Tuzli — je premišljeval maloprej na poti iz Mušieevega hana. Prikrito mu je pokazal svojo nezaupnost s tem, «la si ni odpel revolverja. "Ti dobiš od mene drv a rek o plačo — a?" mu je rekel, o«tro ga opazujoč in držeč tok z revolverjem , pred seboj. , "Pazniško plačo dobivam," je odgovoril Atif in zatrepetal z nemirnimi očmi, v katerih so begale sence zlobe in ošabnosti. — Zločini lepe na njem, in jaz poštenjak moram imeti z njim opravka, ne da bi mu smel javno pokazati svoje zaničevanje — je pomislil Vilar. Odprl je omarico ter vzel plačilno knjigo "Za dva tedna dobiš." Naštel mu jc denar. "Potrdi mi s svojim ¡»odpisom, da si prejel!" Atif je pomočil pero v tinto, si namazal kazalec ter ga pritisnil na predloženi mu papir. Takšen je bil njegov podpis. "Kje si bil toliko časa?" je vprašal Vilar, ko je bil zaprl omarico. "V konaku." "Kaj tam delaš, ko pisati ne znaš?" "Pisarne nf pometam, obleke ne snažim, deci ne otiram nosov. Tudi vetra ne lovim." "Nekakšen posel vendar imaš. sicer bi ti nc šteli tako lepe plače." Atif se je lokavo nasmehnil in drgajoč s kazalcem po bujnem šopu las, ki mu je štrlel izpod brhkega turbana, je važno rekel: "Gospodtne, jaz i speč gledani kakor zajec." "Bogme, lepa lastnost, čedna, zmožnost," je govoril inženir s sarkazmom na obrazu. "Vsaka s^Hisobnost je dobra, ako pošteno preživi gospodarja. Videl sem ljudi, ki umejo s trebuhom plesati. Na tak način si služijo svoj kruh. Navadno dela glava ali roka za vse naše potrebščine, in glej — ti delaš z očmi. Pa zakaj te ne nastanijo v konaku? Tam bi bilo ugodneje zate nego tu med drvarji? Oomu hodiš tako dolgo pot iz mesta do sem in nazaj T*..........• • "Kdor me je poklical v službo, že ve, zakaj." "Gotovo. Slišal sem o tebi, da si poštenjak." "Ljudje ne govore dobrega o meni in jaz ne o njih. Svoje ukaze dobivam v konaku in po njih se ravnam. Čemu naj dremljem, ako lahko spa-vam? Vsak na svoj mlin vodo navrača in vsak* ptica se s svojim kljunom hrani in brani." "In vsak konj k sebi grehe seno. Važen in težak posel imaš. Konaku in narodu lahko koristiš, ako hočeš biti vesten." "Dober konj tudi brez ostrog dva plota preskoči." "Gotovo, gotovo." Zdajci se je zaslišal iz sosednje sobe Bier-kopfov hreščeei glas: "Sit pes tudi na zvezde laja. llahaha !" Ker so bile stene lesene, je gozdar ves pogovor slišal. "Pa ne zalaja, dokler se mu ne stopi ua rep," je pikro odgovoril Vilar. Atif Sarajlija se je izmašil in izvalil iz sobe tako neokretno, kakor je bil prišel. 10. Teden pozneje je Vilar jahal prvikrat v Tuzlo. Z njirji sc je peljal Marko Krpica po živila v lian ob Sprcči. Samojlo jc že od daleč videl voz in gortpoda na konju, zato je Sel pred hišo naproti. Zaprhutal jc s kaftanom, zakrilil z rokama, rekoč, da ga veseli, ker ima opravka s takšnim uglednim gospodom, ki se je mnogo učil in ve, kako se treba vesti z najodličnejšo gospodo in s preprostim ljudstvom. Potem jc pravil, kako so cene pri živilih padle, najbrž vsled vladnega pritiska na žitno borzo — Vilar o takšnih stvareh ni imel pojma — in pa zaradi lanske dobre letine v Ameriki. Zato zuiža ceuo živil precej za deset odstotkov, lu prihodnji mesec pride novo znižanje, ker tudi letos žita lepo kažejo. Vilar je priljudno poslušajoč vihal brk, se nasmihaval z bleščečimi očmi in kimal. Ves srečen je bil, da mu je prišel žid tako radovoljno vštric in se ni bilo treba uič pogajati. Tudi živila, ki jih je naložil, so bila vseskozi dobra, kakor je bilo dobrih že par dobav. "»Tako mora vedno ostati, očka Samojlo!" je zabičal Židu, ki je priskočil iu se zaklel pri vseh očakih in prerokih, da nobenemu drugemu ni delavska blaginja tako na srcu kakor haš njemu in da le on ust reže vnem zahtevam brezpogojno in nesebično, ker delavec naj živi udobno in prihrani naj si kaj za stara leta. Kaftan bi slekel in podaril delav-eu-trpinu. Vilar se je škodoželjno in veselo mu-xal, ko je odpravljal hlapca z vozom nazaj, videč, ¿la Samoljo ni dodal ni ene zlatoglavke, ni primaknil ne pol grižljaja bifteka. Pač je podtaknil v hlapcev žep stekleničico žganja, pa ob takšno malenkost sc inženir ni maral obregniti. Najrajši bi se bil precej povrnil na Konj-planino, sklical delavce in jim povedal o svojih uspehih. No po njegovem poslovniku ga je klicala dolžnost naprej v Tuzlo po denarno zalogo in nekaj denarnih |K)šiljiitev so mu izročili drvarji za pošto. Mujezini so z minaretov klicali Alahove ver-¡iiiko k opoldanski molitvi, ko je po Saparijevi .ulici prijahal v Tuzlo. Pred kazinskim vrtom je Stala gruča častnikov, ki so ga veselo pozdravili. Oni, s katerimi se je bil najbolj seznamil, so ga povabili, naj pride na obeti v kazino. Pa je rajši ftosil pri Agularju, ker je bil ves prašen in zno-jen in ga je utrudila dolga ježa. "Zvečer prikleni v kazino," je obljubil. Popoldne je šel na pošto in v konak. Našteli so mu kopo denarja, vrhutega pa še kopico ¡znamk. S takšnimi koaitarskimi znamkami je .imel sitnosti pri drvarjih, ko je prvikrat delil ¿»ljioo; zabavljajo so jih sprejemali. Vsaka znamka je računala ca 15 novčičev, za vsak drugi dan je moral drvar eno vzeti mesto denarja. Pri Sa-jnojlu je z znamkami lahko kupil, kar je hotel, obleko ali pijačo. To ugodnost je imel žid s kontraktoni zajamčeno. "S temi znamkami so «drvarji navezani na liferanta, ki jim prodaja, .kar hoče," je rekel Vilar, ko je bil preŠtel zalogo. Plešasti uradnik, ki je imel z njim opravka, ga je debelo pogledal, kakor bi ga bilo osupnilo, da »i upa človek, ki je še le pred dobrini tednom •stopil v bosensko službo, že kritikovati. Na-fturdiiil je usta, vzel pero ter široko sedel k mizi, veš: Brbljaj, kar hočeš, a jaz v službi ne smem. 4 Gredoč iz komika, j«' na hodniku naletel na •Mrena, ki ga je pokaral, tla ga zadnjič nič ni postil na domu, pa ga je precej tudi -»pravičil z besedami: "Posla si imel v konaku in z gospodo •v kazini -r kaj ¡»a! Malo si se vlačil z lepimi damami, Ljubico, Katico, Kaliopo '— tako da ni ostalo nič časa zame." Mcže z desnim očesom, j»- levo uprl vanj, kakor bi mu hotel do kraja raziskati notranjost. "V kazini sem gledal po tebi. Kaj ti nikoli ne greš v kazino?" je vprašal Vilar. "Kadar moram, grem, pa se dolgočasim pri tisti visoki gospodi in komaj čakam, da pridem zopet k svoji rodbini. Veš kaj, ti moraš danes na moj dom. S pristnim cvičkom ti lahko po-lužim iu morda bo še kaj drugega. Bodi do večera moj gost, potem greš še vedno lahko v kazino." "Tudi mene n«' mika baš v kazino, toda od-nošaji so takšni, da se moram pokazati." Hren je vedel Vilarja po prašni, umazani in ozki ulici, ki se je vila meti dolgimi stenami lese-,ne, čirvive in vegaste ograje. Nobena hiša ni staja tik ob ulici, pač pa tu in tam b-sena gospodar-ka poslopja; človeška bivališča so bila pomaknjena proč od ceste ter so ji kazala svoja hrbtišča, «ločim so bila pročelja obrnjena na vrte; kar j«- gledalo ok.tt na ulico, ins so bila zamre-V.eiia. "V tej ulici prebivajo sami Turki in tu sem si najel stanovanj«'," je rekel Hren, ko sta postala preti vrati, v«lelanimi v ograjo. "Kako s«> imenuje ta ulica ... V je vprašal Vilar. " Kaisersheiinbova, po nekem g«*neralu." "Kako si mor«' domačin zapomniti takšno ime "Pst, pst! V Bosni ni «lovoljena takšna kri tika," ga j«4 poučil Hren. Stopila sta na vrt. Pred njima je stala sredi sadnega «Irevja še dobro ohranjena zidana hiša. Na enem koncu se j«' hiše tiščala hladnica, na drugem zatrgano guniuo in hlev. Pod drevjem je rastla sveža trava, tu in tam pohojena in poležana Polovico vrta s«» pokrivale gredice in torišča, kjer j«- rastla različna zelenjava. No predno je nmgel Vilar vse razbrati, se je pojavila izza ogla ženska, okrogloliena, polnoudna in zdravo-bojna, s peharjem polnim fižola v stročju bi, »prejemnico in spalnico. Na masivnem podzitlju pritličja so stali komaj za ped tiebeli zidovi prvega nadstropja; pozimi jih je bilo treba prepreči z bo senskimi preprogami iz kozje volne, tla so držali toploto. Poleg peči v spalnici se je nahajal z gladkimi deskami oddeljen prostor, podoben široki omari. "Kopališče za turško bulo, a zdaj shramba za obleko," je razlagal Hren. Pohištvo j«' bilo mimo posteljne oprave preprosto, pa lično. V tistih časih oblast ni rada videla, če je za uradnikom ali častnikom šla njegova rodbina v zasedene dežele, prevoznine za rodbinske člane in za prtljago ni plačevala, prevozni podjetniki pohištva niso prevažali, zato se je moral onkraj Save vsak zadovoljiti s tem, kar je dobil na me«tu in kar je izumila njegova glava. Hren si je napravil in nabavil toliko pohištva, kolikor ga j« trebalo. V vsaki sobi je stala zofa, ki je pričala o iznajdljivosti in praktičnosti obeh zakonskih. On ju jc zbil iz dveh starih zabojev, ona ju jc natrpala s senom iti prevlckla z zelenkastim plišem. Prav tako enostavno sta bili zgrajeni nočni omarici in umivalnik: navatlni zabojčki z zelenkastimi zastorci in prevlekami. Obe hišni omari j«* v davnih časih izgotovil soliden turški mizar in ju ozaljšal z arabeskami; Hren ju j«' kupil od uradnika, ki so ga pognali iz Bosne, ker j«- hotil preveč okupirati zase in se po neprevidnosti tla 1 zasačiti; veličavo in resno sta stali ob steni posteljama nasproti, kakor bi nadzorovali vse ostalo pohištvo. "Gospod inženir, zdaj poglejte pa še v našo otroško sobo," je zažgolela gospa Hrenova, vesela, «la je g«*>t neprestano hvalil njeno stanovanj«'. Šli so preko lesenega nn»stovža, čigar tla so s«1 svetila v sveži belini, ter sttypili v majhno sobo, kjer je «lihalo in soplo troje otrok. Nastopili so tisti mehki in blaženi trenotki življenja, kt» starši v radosti in sreči iztegujejo roke k otrokom in otroci k njim, ko s«1 zde roditeljske «lolžnosti še lahk«' in pretemni «»blaki sebičnosti š«> niso padli na otroški udana srca. "Glej, prijatelj, mojo drobnjav! Ta je moj Mirko, najstarejši; on bo nekoč škof, pravi Min« ka," in llr«'ii je prijel vitkega dečka za glavo ter ga pritisnil k svojemu kolenu. "Zato preide ro«l«rplod ua toga-lc Stanka" - Hren je mlajšega krepkejšega dečka prijel za nežno ušeace — "in ona v zibelki je za nameček, devica Nataša, inoja najmlajša pritiklina. Zaradi malenkostnih razmer in otacgov jo imenujemo Miška. No, prvovrstna krasotiea je moja Miška" Hrenovka je dvignila to prvovrstno krasotico, ki je z nosKoni strastno začela riti v materine grudi. Mati je sramežljivo stopila k oknu. "Kakšna imena je izbrala temu «Irobižu! l'a ime je prazen zvok, glavna stvar je, da mi «»stane golazen krepka in /tirava." "Krasno deco imaš. prijatelj," je pohvalil Vilar in sklonivši se k dečkoma, jc vsakega j»o-glatlil, pobožal in na lahno vščipnil v rožnata ličica. Gospodinja je prinesla vina, kruha, sira in klobas ter priscdla na zofo. "Najprvo kruha in soli, gospo«l inženir — po slovanskem običaju," j«* r«-kla. "Vi«liš, kakšna Slovanka j«>? Uh, ta bo vzgojila otroke,ki kdaj še prebrnejo nepoboljšljivo vlado in kar j«' v soseščini." "Ti se norčuješ, ali jaz ti povem, «la so otro-«•i moji in jih vzgojim p«> svojih nazorih. Ce ostali« mo v Bosni, nautV sc hrvuts. oziroma srbskega jezika v Šoli in pri drugih otrocih, pri meni pa slovenskega. Ta «Iva jezika se morata v njih «hišah sv«'titi na prvCni nn-stu, njih srca glas bo g«»voril v teh jezikih."' "Drrrr-drrr — kaj j»a nemščina?" Hren je priprl desno oko in pomembno zrl na Vilarja. "(V bo tr«ba, naj se je učita toliko, da za-došča za vsakdanji kruh in za vse tisto, kar s srcem nima opraviti." Gospa jc ponudila inženirju od vsega, kar jc bilo na mizi. Segli so po j«'«lilih in pijači. Hren j«* mnogo govoril, največ o svoji pre-teklosti. Pravi) je, v kakšni revščini j«1 štmliral par i a/redov na ljubljanski realki, kako so ga pustili skopi domači ljudje na smodnišču prav takrat, ko j«1 bil dobil veselje «lo učenja, kako jc postal trgovski pomočnik in prišel kmalu po okupaciji v Bosno za davenega praktikanta. Gospa je vprašala inženirja, če mu jc kaj dolgčas v gozdu, na kar j«- začel hvaliti veličaatvo sVojih pragozdov. Zašel je na svojo administracijo in povedal, kako se mu j«1 posrečilo, znižati ceno za delavsko hrano. In končal je: 4Se nekaj moram odpraviti — tiste znamke, ki jih dobivajo «lelavci mesto denarja, da z njimi kupujejo pri založniku." "D'o j«» ogrski sistem, tako ravnajo ogrski ži«li '/ delavci. Tega ne odpraviš izlepa." "Z novo pogodbo mortla vendar poj«lc. Kontrakt z Židom izteče prihodnje leto. Jaz sem proti korupciji v velikem in malem." "B«Tg ti pomagaj, ako se boš pri nas zaganjal vanjo. — Oprosti, prijatelj, da se ob tako- zvane razmere ne zadevam rad. Dasi stoji hiša sredi vrta in smo na samem, imajo stene vendar ušesa Bil jc tu sodni uradnik, ki je začel javno kritikovati to iu ono, ali so ga kmalu spravili preko Save Tu je najpametneje: prst ua usta kakor sv. Janez NepouiuČan." "Jaz se ne bojim stenskih uše« in kadar vi-, dim nasilje, ne morem molčati." "Tebi je lahko, Kratice. Z inženirskim znanjem so ti odprti vsi deli sveta, prav kakor duhovniku, ki bere mašo lahko sredi Afrike. Na Balkanu merijo železnice vzdolž in počez in nastavljajo inženirje iz vseh kotov Kvrope." "Kakor bi bil vzel to misel iz mojih možgau. Menim, da mi bo Konj-planina le kratka postojanka." "Vidiš, ti si svoboden na vse strani, a jaz s«'tn privezan morda za vse žive dni na to svojo slu/ho, zato hvalim vse, kar vidim. Jc žena, so otroci — glej, to mi stoji noč in dan pred očmi." "Tato," je" viknil zdajci Mirko iz kota. "Stanko ¡»a le ne ve, zakaj je ura —" "Mu pa ti povej!" je malomarno otigovoril Hren. "Zdaj, ura je zato, «la s«* nanjo pogleda," je lepetal deček. Gospa je vprašala, če je mnogo divjačiue na Konj-planiui. Vilar s«- je spomnil Katice, ae nasmehnil in pritrdil, «la so medvedje, volkovi in «livji prašiči. "Ontia pijmo na medvedovo kožo," se je vmešal Hren. "Na kožo prvega medveda, ki ga počiš, s«> naroČim jaz. Minkec me vedno nadleguje, naj kupim medvedjt^lrožo za predlogo k posti'lji." / "Glejte, kak«» je naš«* stanovanje preprosto. Ni enega paradnega komada nimamo." "Kaj pa otroci? Ali niso najlepši okrasek vsak«* rodbinske sobe?" je rekel Vilar. , Gospa j«* svoji prvovrstni krasotici poljubila usteca, gospodar je pohvalil svoje stanovanje ter povedal, «la je najel hišo z vrtom vred za majhno 0«lško«lnino otl age, ki upravlja premoženje bega, izselivšciga sc v Anatolijo. "Se li močno sele Turki?" "Dosti jih j«' pobralo šila in kopita. Kje bi dobili vsi uradniki iu častniki prostora, da be nam niso ognili Turki!" "čudno. Beže proti Švabo noter dol za Cari-grad. Kakšna malodušnost jc to, da beže in pre-pnste rodno zemljo kolonistom, ki jo dobe zaatonj. Vsi protesti, ki jih jKišiljajo iz tujine proti za-8cdbi, ne zaležejo nič — kakor bi sk<»zi steklo lizal med. Doma naj bi ostali, iz rodne zemlje naj bi pili moč. S čim večjo močjo polagaš va-nj«» ,tem večjo moč ti vrača. Kdor bo imel v Bosni siluejši vpliv na rodovitno grudo, tisti bo vladal. Vselej premaga siluejši vpliv. Oni, ki se selijo v inozemstvo, «lelajo v pogubo domovine in na roko onim, ki j«» hočejo porobiti." Hrenov obraz sc je omračil, k«'r mu ni ugajalo. Vilarjeve uiodrovimj«»; poslušal ga je «>tlpr-tih ust, sukal in podrgetaval je z glavo, naposled je otigovoril; "Najboljše bo, ako gredo vs^ Bošnjaki iz dežele iu mi naselimo sem naše ljudi." Slab«» je naletel pri inženirju. "Hvala za te noše ljudi, ki stoje v švabski službi. Slovenec in Celi prideta sem, «la služita germanizaciji, a največji Svaba j«* Poljak, ker se najbolj sili, da bi vršil nemško rit je proti vzhodu in jugu." "Gospod inženir govori čisto resnico,'' je rekla gospa Hrenova, "ti ljudje, ki se shajajo vsak večer v kazini, nist» sposobni, da bi širili kulturo. k«'r je sami nimajo. Mnrsikakšen od-stavček bi lahko povedala o njih vedenju, pa rajši molčim." Hren jo je debelo pogledal. "Prav imaš, Minkec, «la molčiš. Saj «lolgo ne boš." Potem je prij«'l za kozarec in napil gostu, meneč, «la s tem prepreči nevarne politične j»ogovore. Toda Vilar je bil na svojem tiru ter je hotel govoriti. Hren pa je vstal, «la gre vun. Vilar j«> ost al sann ker gospa se jo opravičila, «la mora prévit i Mišk«», ter stopila v sosedno sobo. Pusto tuii je bilo v mislih vsled razgretih besed, ki jih j«- govoril v veter. Dve podstavki sta mogoči - tako j«' premišljeval: ali so bosensko raz-mere ros takt» zmedeno in krute, «la je nevarno, javno ¡spregovoriti o njih. ali je jva ta Hren brez vzroka plašijivec prve vrste. O«llomimo od vsake podstavke drobec, pa dobimo razmere, kakršne so povsod : uprava samopašna, uradniki bojazljivi iu sebični <»b«»jc je povsod takt). "Tata so rekli - - so rekli —" je zaščebetal zdajci Stankov tanki glasek. Sedeč na tleh, js deček dvignili s votlo v laso glavico proti tujcu, razširil oči, odprl usteea ter povedal, pa precej j«- našobil ustnici, ker ni hotela misel do kraja na «lan. "No kaj so r«'kli tata, |>ovej, Stanko!" je milo po vzbudil Vilar. Deček se je posmejal tujemu človeku in svoji neizraženi misli ter so povalil na podnice. Tedaj j«- Mirko pomogel bratčcvi domišljiji. "Tata so rekli, da kupijo takšno uro, kakršno i * 11 n j o pri Grgifcvih —' s kukavico." 1 on se jo zavalil k bratcu na tla. (Nadaljevanje.)--- 4 4 4 v » V f » Tudi kapitalistični anarhisti ljubijo "«lirekt-no akcijo". Izraža s<- v napadanju delavcev z najetifffi pretepači, ubijači in miličarji. , Marsikdo v Ameriki vi«li strahove. Preprc-vidni ljudje vprašujejo, kaj bo z Ameriko, «V bo zapletena v vojno? Da jih potolaži, nanmrava «lržavni tajnik Daniel prirediti velike manevre okrog New Y<»rka, pri katerih naj sodelujeta vojna mornarica in armada. Ali jc r«-s treba izdati par stotiseč dolarjev lo zato, ker so nekateri ljudje strahopetni? N«' gle«le na to, da manevri ničesar ne dokazujejo. ADVERTISEMENT Avstr, Slovensko 14. iuvTirli Bol. Pod. Društvo bikorportrtM M. (•bran • 1M4 v dri« v i ILumi Sedež: Frontenac, Mans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72. E. Mineral, Kana Podpreda.: JOHN GORSEK.Box 179, Kadley, Kana. Tajnik: JOHN. CERNE, Box 4, Breezy Hiii, Mulberry, Km Blagajnik : FRANK STARČlC,Box 245., Mulberry, K a»» Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontauae. Ki»i NADZORNIKI; PONGRAC JURŠE, Box 207 Udley, Kana MARTIN KOCMAN, Box 482> Kronteaac, Kana ANTON KOTZMAN, Prooteaac, Kana. -POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kana. t Pomožni odbor : FRANK 8ELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejomna pristojbina ou 16. do 45 leta znaša $1.50. Vax dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vas denarne pošiljat?« pa ffl. blagajnika. IZ URADA OL. TAJNIKA A. S. B. P. D Sprememb« pri krajevnih društvih v mesecu marcu 1915. Prestopili člani (ice): Od dr. št. 7. k dr. št. ¡t. Andrej iu Mary Kastelas. Od dr. št. 5. k dr. st. Iti. John iu Ho fija Hübet? Zopet sprejeti člani(ce): Pri dr .št. 3. Rudolf Potušek. Pri dr. it.'4. Louis Pajer. Kdvaid Kauniker, Mihael in Terezija Podles nik. Pri dr. it. 9. Nikolaus Biber, John in Katarina Dolar, Volf. in Neža Stein-keiner. Pri dr. st; 13. Joe Keaik, Autor Benedikt, Joe Smuk in Vilj. Plpp. Pri dr. it. 16. Frank in Margareta Vidmar, Frank in Julia Jamnik. Pri dr. it. 17. Luka iu Terezija Wil-fan. Suspendirani člani (ce): Pri dr. it. 2. Josef Supaučič, Blaž Bezgovšek. Drugi mesec: Val. in Paula Breaaik. | Pri dr. it. 3. Anton Wezoviiek, Stefan Lason, Mary Oepinšek in Katarina Ivolski. Pri dr. it. 4. John in Frančiška t er-ne. Jacob in Frančiška Bond. Pri dr. it. 5. I>rugi mesec: Anton in Matilda Oberiedet. Pri dr. it. ti. Krank Straus, Joe in Slavia Lipoviek. GUSTAV BANG UMRL V Hornbiiku na Danakem je u-mrl s mož in ujetnikov je bolnih z beri-beri in je prosil, da bi jih spravil v bolnišnico. Pravi, da je potopil 0 angleških, 4 francoske in 1 norveško ladjo, ki so bile vredne 7 miljonov dolarjev. On se baje ne misli dati internirati, češ da f»a ni videla nobena sovražna ladja. Čim dobi živeža in premoga, odpluje baje zopet na morje strašit. Zelo verjetno ni, da ga ne bodo izvohale angb'ske križafke, in tedaj pojde najbrže tudi on v pen-zijo do konca vojne. Cerkev je nezmotljiva; to pra vi sama o sebi. Kako je torej mflgla cela stoletja verjeti, da stoji zemlja mirno na eni točki in da se solnce suče okrog nje T Zdaj sama ve, da to ni res. /»♦» Nv/V. ! Stranka \ t * NAZNANILO. Slov. »oc. klub itv. 1 je narotil 1,000, društvo F ran cisco Ferrer itv. 131 S. N. P. J. 100 in slov. »oc. klub v Nokomis, 111., 60 irti-sov mainiške izdaje z naročilom, da se razpošljejo v konservativne naselbine, kjer ogromna večina rojakov se nima nobenega pojma o socializmu Dovoljeno nam je tudi, da polijemo zavitke v tiste naselbine, kjer so slovenski de lavci na dolgotrajnih rtrajkih, ter si torej ne morejo naročiti maj-niške izdaje, ker so financielno popolnoma izčrpani. Apeliramo, da nam rojaki v prizadetih naselbinah takoj sporoče, koliko bi radi imeli majniške iz daje Proletarca, da jih potem po previdnosti razdelimo. Odpišite takoj, ker do 25. aprila moramo imeti vse naslove v rokah. Upravništvo. SODRUGOM V rokah imamo dokaze, da pošiljajo liffaški "študentje" v spa kedrani slovenčini po dežsli pi sma, v katerih lažejo in obrekuje-jo posamezne sodruge, v splošnem pa slikajo vso "Jugoslovansko socialistično zvezo" — za nesoci-alistično in lumparsko. — Zaradi tega apeliramo na vse sodnige v Ameriki, da naj pisma take sle parske vsebine s kovertami vred takoj odpošljejo Proletarcu ali pa glavnemu tajniku "Jugoslovanske socialistične zveze. Pittsburgh, Pa. Tem potom se uljudno vabi vne jugoslavensko delavstvo v Pit-tsburghu in okolici na javen ljud-sk shod, ki se vrši v pondeljek zvečer - dne 19. aprila — v Kranjsko Slovenskem Domu na 57mi in Kuttler cesti, Pittsburgh, Pa Tema glavnega govornika sodr. .lozef Langa bo "Socialistična stranka napram Veliki Jugosla viji". Rojaki delavci! , Zadnji čas se ju gosi. socialistom očita nai dno izdajstvo, avstrijski patriotizem itd. od tako-zvamh narodnjakov, in to zaradi mednarodnosti, katero Soe. stranka goji. Ta shod je važen za vsakega rojaka, naj se zanima za narodnostni boj, razredni boj ali pa nasprotuje enemu ali drugemu, ker bodo govorniki razložili jm>-nien iti razliko. Slišali boste tudi o pravem stališču Soe. stranke v ¡»ogledu narodnosti. Torej: Dne 19. aprila ob |r>1 osmih zvečer želimo videti vse tukajšnje rojake. Vstopnina prosta vsakemu, t M bor Soe. kluba št. 131. Huntington, Ark. .1 S. Z. klub št. 107 vabi vse svoje člane iu članice, tudi tiste, ki so zaostali, ter vse somišljenike, da se zanesljivo udeleže klubske s. je, ki 4h> dne 18. aprila ob dopoldne v navadnih prostorih. Sodrugi! Na t «'j seji imamo rešiti nekatere vazhe* žade\V, žato je nujno potrebno, da se je udeležite. rpam, da pripeljete tudi kaj novih članov. S soe. pozdravom • J. Janovich, tajnik. Tajniki klubov v južnem Illinolsu, pozor! Prihodna seja Tajniškega konferenčnega odbora za severno Missouri in južni Illinois se vrši v nedeljo, dne 18. aprila ob 2. popoldan, v prostorih sodr. Joe Shusterja na Main St., Staunton, IU- Tajniki vseh prizadetih klubov naj vzamejo ta poziv v blagohotno vpoštevanje; ako bi se slučajno kak tajnik sam ne mogel udeležiti seje, naj pošlje zastopnika. „Na dnevnem redu so jako važna vprašanja odbora. Torej na svidenje dno 18. t. m.! Jos. Moalar, tajnik konf. odb. Ena «ama prilika je za delaven, kjer velja toliko, kolikor vsak drugi. To je na volišču. Tam šteje njegov glas toliko kolikor ka-nitalistov. Kdo je kriv, Če noče delavec te prilike porabiti sebi v Prid t TRIME8EČNI RAČUN J. S Z od 1. J sil do 31. marca 1916. DOHODKI: Januar: Prenos od decembra 1914....$ 2U2.7S Prispevki članov ........................3M9.40 Posebni |»ris|H*vki /a tiskarno 1*0.35 ('lauske knjižic.*..........................1,80 Znaki..............................«,5o Literatura iu tiskovine..............2.10 Vrnjeno posojilo ........................25.00 Razno..........................................7.oj Skupaj...................S s 17.54 t Februar: Prispevki članov ............S 254.07 i*'lauske knjižic- ..........................l.Oti Znaki..........................................4.ms Literatura iu tiskovine..............ti.50 Posebni prispevki za tiskarno 30.95 Za ohajske štrajkarje................1U.00 Ka/uo..........................................4.u7 •Skuj»aj..................* 311.53 i Marc: Prispevki članov ............S 317.00 ( lanske knjižice ........................2.42 Znaki..........................................2.85 Literatura in tiskovine....... 5.12 Posebni prispevki za tiskarn.. 4.05 ...............................................4.10 * 135 VI Skupaj za tri mesece..... $1.4ti4.til IZDATKI: Januar: Stranki za članarina........ * 172.10 V fond zvezne tiskarne..... 276.20 Plače.................... 62.50 12.44 Agitacija iu |>otui stroški... 5.1 H Repičev fond ......... ti.25 Fradne potrebščine ......... 12.52 Susnarjev dolg .-. ........... 40.29 4.19 Skupaj................. 591.«7 Februar: Stranki za članarino........ « 12«.«0 V fond zvezne tiskarne..... 94.25 Plače .................... 24.00 Poštnina.................. 12.21 Agitacija in |M>t. stroški..... 2.00 Fradne potrel>ščine.....;. .. 4.50 Stranki za znake iu tiskovini 44.41 Ohiskim štra.jkarjem ........ 10.00 Razno .................... 1.00 Skupaj................. . I31S.97 Marc: Stranki za članarino......... * 15*. 50 V fond za zvezno tiskarno... 83.30 Plače.......... . .......... 30.00 Poštnina.................. 10.40 Literatura in tiskovine...... 2.60 Posojilo i tal. sekciji......... 15.00 Razno . ................... 2.60 Skupaj.................. 302.40 Skupaj za tri mesece... *1 .213.04 Skupni dohodki ............ *1 .464.61 Skupni izdatki ............. 1 ,213.04 V blagajni dne 31. marca. 251.57 Imetek: Blagajna dne 31. marca .... 251.57 Klubi dolgujejo zvezi....... llvjs Posamezniki........... s 5.29 Fond zvezne tiskarne. Inventar . . .......... 3,353.34 240.00 ♦4.04 v3s Skupaj »metek ........ Dolg: Stranki za make in tiskovine. *lti.s7 Klubom kredit ................ 3«I5 Skupaj Imetek . Dolg . . . lolg ......$20.02 . . .ft,048.38 20.H2 č isti imetek dne 31. mar .. .$4.028.36 Za tajništvo J. S. Z. FRANK PKTRIC1I. 7.\\ nad/orni odbor: Nik Hinich, X. Ceiich. D. Ekonomoff. A. Tratenjak. ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE JSZ dne 6. februarja 1915. Navzoči so Aleš, Suša, Zikič, Polov i-na, Dubravac, Petrie, Bajskich, (lodin-i, Belamarich. Kokotovich in Krpan.- Od uredništev sta navzoča sodr. Kristan od Proletarca in T. Cvetkov od Radničke Straže. Od nadzornegn odbora je aavzo-"* sodr .Trstenjak. Predseduje Suša. -Zapisnik zadnje seje se sprejme. Prečita in sprejme se tudi zapisnik izredne seje. Prečita in na znanje se vzame dopis kluba št. 100 iz FJIsuortha, Pn.. ki poročajo o zadevi nameravsnjn ustanovitve genskega kluba. Klub i/jn\lja, da o ustanovitvi ženskega kluba tamkaj ni misliti. Tajnik kluba št. til. Detroit, Mich., poroča, da je klub St. 8S, v Detroit, Mi-chigan, vsled slabih delovnih razmer prenehal s poslovanjem. K<» se razmere i/boljšajo, klub zopet o/ivi. To se \vi-me na znanje. • " Vzame se tudi nn «nanje poročilo bivšega tajnika kluba it. 130 v Besse-mer, Pn., ki poroča o varstvu imovine vsled slabih časov suspendov anegn kluba. Prečita se ,list sodr. Sokolov i ča od kluba it. 149, knteri ?.eli pojasnila glede stališč« eksekutive S ozirom nn njegovo namero o potovalnem predavanju s slikami in agitacijo.—Olavni odbor smatra zadevo privntno in ne jemlje zn tc nobene odgovornosti. Kar bi pa sodr. Sokolovick storil v prid gibanja, velja njegovo delo toliko, kakor vsakega dru zegn iiHših prostovoljnih agitatorjev. Prečita iu na znanje s«- vzame list kluba št. 114, v Detroit, Mich. Kni člani iz kluba *se pritožujejo radi zadržanja nekih člniiov. Tajniku ae ualaga, naj jim piie, da se drže v vseh sporaih rečeh po pravilih ;pred vsem naj pa skušajo, da se osebnosti opuste. Tajnik Petrich poroča, da je bilo v februarju razpečauih 12titi rednih in 201 izjemnih znamk. Na novo je oživel klub št. 7ti v Kuclid, O. Nova kluba sta prijavljena iz Sesserja, III. in Woodward, Iowa. Prečita se list stwlr. Petricha, ki podaja resignacijo kot tajuik J. S. Z. ,ker namerava iti \ Valparaiso v šolo. Po daljši razpravi se resignacija sprejme, ob enem ne pa izvoli odbor treh, ki ine» nalog«, dobit i kandidate za tajniško me sto. V ta «xlbor, ki ima poročati o svojem uspehu lia bodof-i seji, so izvoljeni sodrugi Zikič, Aleš tu Cvetkov. Sodr. Polovina, predsednik inkorp«»r;-rane iu se.laj razpuičene zudružue tiskarne, poroča, da se je na občnem 'boru delničarjev te tiskarne, due 21. februarja t. I. konstituiral novi odbor za tiskarno, kakor sledi: Frank Zajt ». predsednikom, Alex Dubravac blagajnikom in Peter Kokotovich tajnikom; Frank Mrgole in Izidor Steiner odbornika. To se vzame na znanje. Tajnik Petrich predluga, naj nuloži eksekutiva slov. upravnemu (tiskovnemu) odboru, da zahteva od članov di-rektorija Jugosl. Del. Tisk. Družbe, ki izduja "Proletarca", formalne resigrei- «ije, katere naj hrani omenjeni odbop. To naj se zgodi radi tega, da bodo do-tični člani odgovorni za svoje delo tudi eksekutivi J. S. Z. Do zdaj su ti člani, ki »o delegirani po članih naše organizncije, odgovorni izljučno le zakonom države, kjer je kor-poracija. Slovenski upravni (tiskovni) odbor in naše organizacije posedujejo namreč nad 9 desetin delnic J. D. T. 1). in je torej pravilno, da je ta odbor S.B © s * £ « G. •X Im N i XL C l £ K -M N 9 2 h cd <*~ Razdeljeno: e bi +* k- a o 9 . o C O-r > N Ark. . Ft. Smith ......... ....... .'ti 15.20 7.C0 4 é Huntington ........ .........15 3.00 o 1.50 « i Hartford ........... .........r. 3.00 \ 5.30 5.00 1.50 Cal. San Francisco ..... ........G 4.00 1.00 1.00 2.00 Illinois Witt .............. .........p 3.30 1.90 • « Chicago 6 ......... .........tn 12.00 3í 6.00 . « Springfield. , ...... ........Ml 12.00 • 6.00 < i Nokomis.......... .........0 8.00 4.00 " Sesser ............. .........5 8.15 5.25 • • Virden ............ .........0 5.50 3.50 <. 4.22 3.32 i « r— 5.00 10 2.50 " Chicago, 20 ________ .........5 5.00 14.65 14.65 2.50 Indiana Clinton.......... .........0 4.00 1.00 1.00 2 0-1 » 4 Wuodward ......... ......,...-"» 6.20 1.20 1.25 3.70 Ka usas Stone Citv ........ .........Iti 3.20 1.00 i « Frontenac .......... .........0 4.00 2.00 . « Csroqa ............ .........9 1.80 .90 1.40 .70 4 4 .........14 2.80 1.40 Ring«............. .........25 6.00 3.50 < < Franklin.......... .........0 4.30 5.55 5.55 2.30 Min n. Klv .......... .........s 1.90 1.10 i < Irontovvn .......... .........10 2.00 .90 .90 1.00 Mont. ........po 12.24 6.21 4 4 4.00 10 2.30 4 4 ........20 4.00 5.15 5.15 2.00 Mich. 10.00 30 2.50 2.50 . 5 .00 Nebr. So. Omaha ........ ........25 6.50 1.25 1.25 4 Olí Ofcio Cleveland. 71 ...... ........i'»-"» 17.25 10 8,7 ~> Steubenvillfe...... .........'50 . Ii.00 •3.00 4 4 •JO 4.63 5 2.43 4 4 Akron . . . ......... .......... 5 1.00 .50 4 4 Youngstovvn ti2 .... ........20 4.00 2.00 4 < Kuclid ............. .........25 5.00 2.ÎÏ0 4 4 •»o 4.00 2.00 4 4 4.00 10 2.00 .60 11.50 11.50 .30 Penn 'a. Beavverdale....... .........'i 7 5.40 í» 70 Primrose ............ .......3 3.60 1.01 4 4 Csnonsburc ........ ........Iti 3.20 1.60 4 4 *>0 10.00 5.00 4 4 Kllsworth .......... ........40 8.00 •;.00 " Clairton ........... ........5 5.00 2.50 i i McKees Rocks ..... ......... 1.25 1.25 4 i Clairton ........... ........2"' 5.00 2.5-1 • « New Brighton ...... ......... o 11.05 8.05 • 4 Pittsburgh. 131 ____ .........0 4.00 4 2.00 I « 0 6.00 3.00 •• 6.00 3.00 4 4 Svgnn ............. .........0 4.00 2.00 ." ----- -¿'¿'¿«¿au^li. ¿1 . , . .. ■ ° 10.10 5.10 4 4 2.20 25 . 1.10 4 4 K. Pittsburgh ...... .........n 4.00 - •J.oo •• F'orest City ........ .........ti 1.20 19.35 19.35 .60 Wash. Roslyn........... .........4 10.30 5 5.40 4 1 Bucklev ........... .........4 2.30 3.40 3.40 1.10 Wis. W. Al l is ............ .........0 4.00 5 2.00 Milvvnukee 9 ....... ......... 1 10.40 20 3.35 3.35 5.70 vVyo. Cujnberlnnd ........ .........9 1.80 .90 4 « 6.60 3.30 < 4 .........0 4.00 3.10 3.10 2.00 Pnnamn. 111........ , ........ .40 .40 Skupno ................. .......1585 ♦ 135.54 166 ♦79.25 ♦79.25 ♦ 177.04 R ednih znamk nn roki 980 Dob 1000 Rnzpečanih v mnrcu................. Na roki dne 31. mnten............ Izjemnih znamk na roki dne 1. marca Dobljenih v mnrru................. Dnno orgnniracijnm v marcu................ Na roki dne 31. marca................... Dualnih znamk na roki dne 1. marca ...... Dano organizacijam ...................... Na roki dne 31. marca...................... Fond irerae tiskarne. Redni prispevki v .......................... Organizacija it. 50 ▼ New Bright n. Pa...... 19H0 15Ä5 395 .....24 .....200" OOl . . .liti ..... 5S .....80 .....10 . . .70 ........♦79.25 ........ 4.05 Odračunjeno blngajniku tega fon a ......#83.30 Tajništvo J. S S. PROLETAREC LIST ZA INTEVEK DELAVSKEGA UUOJ I VA. IZHAJA VS.I KI TOHEK. —— L«*taik ia iiila)Ai«lji —— JsgititvaRika diliviki tiskovin diuiba t «hiea|o, Illinois. # Naročnin«: Za Arr.>riko $2.00 za c«lo lato, $1.00 sa pol lata. Za Evropo $2.10 u celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt spremembi btvaltlia je poleg novega nasnaniti _tudi stari naslov. _ CImU* iIw>mIii wimImcü« Ju«mI. — h(I«I|||U»« i«*m v Awrthl. — V*e pri tot be glade nerednega pošiljanja I uta in drugih nerednoati, je poiiljati predat dnlku druibe IV. Podlipcu, 50J9 W. 25. Pl Cic.ro, III. PROLETARIAN 0«Md tnd puL i»H»(J trtry Tu«aday by South Slavic Won men's Pubiihing Company Chicigo, lllinoii Subscription ra ea: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half {ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.25 for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" * ♦POS W. 31 STREET. CHICAGO. ILLINOIS Narodi in njih reševalci. rim odločneje prevladuje pomlad. tem éudnejáe so vesti, ki prihajajo izza kulis evropske diplomacije. Ml Nino zagrizeni skeptiki in verjamemo prav malo tega, kar javljajo časopisi o vsakovrstnih viso-kopolitičnih kombinacijah. Če izjavi Viljem, da bo Nemčija gotovo zmagala in se drugi dan oglasi sir Grey, pa pravi, da zmagajo nedvomno zavezniki, verjamemo, da sta V) dejala. Ali kadar poročajo telegrami o nakanah Italije. Ruuiu-nije, Grške, Bolgarske, o načrtih Rusije in kombinacijah Anglije tako, kakor da sedi za vsako ministrsko niizo nekoliko repoterjev ameriških časopisov, tedaj jc treba podeseteriti previdnost. Kajti race so v teh listih še vedno naj-priljubijenejsi ptiči. Ce pa pregledava človek vs»' te vesti s potrebno kritično paznost-jo, tedaj najde vendar tupatam kakšno zrnce, ki ui popolnoma brez pomena. Italija se od začetka vojne utilitaristično tako pripravlja, kakor *la bi hotela vsak hip prekoračiti kakšno mejo. O tem ni dvomiti, da bi ob splošnem klanju rada kaj profitirala. Da se v tem oziru prav nič ne razlikuje od ostalih roparskih držav, je dokazala njena vojna v Tripolitaniji, ki je bila v vsakem pogledu banditska. Halija ni imela takrat niti najmanjšega resničnega spora s Turčijo. Videla je le. da je bila sultanova država vsled notranjih homatij oslabljena; in ker je Avstrija ugrabila Bosno in Hercegovino, je dobila Italija pogum, da je še ona iztegnila roko. Skoraj ves svet je takrat simpa-tiziral s Turčijo. Tudi taki, ki se danes pretepajo z njo in taki, ki jo preklinjajo. Kljub turškim simpatijam je zmagala Italija, zakaj na vojnah ne zmaguje listi, ki ima prav. ampak tisti, ki je močnejši. "'Der Gott der Sehlachten ist mit den stacrkeren Batallionen" je dejal že «tari Fric. Italija, je zmagala in je poViftt-stala Tripolitanijo. Sedaj se koljejo druge države. Pripravljajo se na velik rop. Iti I-talija bi rada imela svoj delež. Nerodno je le to. da se ne more natančno vedeti, komu Is» razbojniš-tvo uspelo. Kdor zasleduje telegrame iz Kima. jc lahko opazil, da s«' menjajo, kakor aprilsko vreme. Kadar pride vest o kakšni Hindenbtirgovi zmagi, hoče Italija ostati nevtralna; kadar dosežejo Rusi v Karpatih kakšen uspeh, pojde Italija v boj oh l>oku zaveznikov. Iz Berlina je bil knez Buelow ¡.le-legiran kot izreden poslanik v Kini. Takrat so časniki poročali vsega vraga o njegovem pogajanju z italiansko vlado. V imenu nemške, ga kajzerja je disponiral z avstrijskimi deželami, obljnboval Italiji Trentin, Trst. Furlanijo. V^se to so (••'porterji natančno vedeli. Knako natančno so vedeli, dn je Franc-jožef dejal: Ne! Za nobeno e»*no ne! Ne vemo, če iim je prišel Franejožef sam to povedat, ali iim je sporočil po Burianu. Za šalo ni Sel Buelow v Rim; to že verjamemo. Pa ima Italija as-piracije na Tirolskem in na Primorskem, jc stara reč. Da bi v sedanji zmedi rada kai pobasala, je nedvomno. Alt kaj sc kuha za kulisami in kaj se je morda že skuha lo, vedo Ic za kulisami. Kar ac prcmleva po čaaniških kolonah, so pa same kombinacije, katerim manjka najvažnejše: Avtentičnost. 1 Šla pa je te dni po listih neka petrogradbka vest, ki je imela nekoliko izvirnega značaja iu ni bila od Rusije preklicane. S tem seveda še ni rečeno, da je brezpogojno resnična, ali prezreti je ui iiio-mogoče. "Rusiji" se pravi v tisti notici "no aspiracijc Italije po narodni združitvi Italijanov simpatične, ker sc vjemajo z njenimi narodnimi načeli. Rusija priznava Italiji tudi pravico do takih krajev, kjer ne živi Italijani. Želi pa, da ne bi Italija pretiravala svojih zahtev, iz česar bi se mogli poroditi novi konflikti". Ironija, da se narodna združitev vjema z narodnimi načeli Rusije, je zelo fina. Ali če je notica sploh resnična, tedaj nastaja vprašanje, kateri so tisti kraji, kjer ne žive Italijani, pa jih Rusija veljr dar privošči Italiji? Kaj hoče italijanska vlada, ne vemo. Kaj hočejo italijanski šo\ i-nisti, je splošno znano. Zanje je Jadransko morje italijansko morje iu vse dežele ob njem so po njihovih nazorih zgodovinsko priso-jene Italiji. Za argumente ni šovinist nikdar v zadregi. Po Istri in Dalmaciji so gospodovali Benečani, torej Italijani; ergo zahtevajo le to, kar je že bilo njihovo. Rimska vlada sc je razširjala preko vsega Balkana; ni Italijani so takorekoč potomci Rimljanov. Po dalmatinski mestih se še danes o-paža vpliv italijanske kulture. Torej j»« aneksija Dalmacije celo kul-j turna zahteva . . . Toda morda je mislila Rusija na Turčijo, na Malo Azijo, ko je govorila o deležah, v katerih ne žive Italijani f I Naj je mislila na Lilnirnijo ali na Galipoli, na Smirno ali na Ljubljano — jasno je. da so vsa narodna načela le pretveze v sedanji vojni: dežele in narodi pa bodo le predmeti kravje kupčije med oficijcluimi državami. Tudi Rusija, " zaščit niča Slovanov" in stara morilka svojih .lastnih Slovanov — jc pripravljena žrtvovati nekoliko milijonov Slovanov, katerih ne more spraviti pod svojo oblast, ako ji to ka.i prinese. < V bi n. pr. mogla s Slovenci in Hrvati kupiti Carigrad, bi jih priznala ne |c Italiji, ampak samemu hudiču. Narode, ki se zanašajo na carske, cesarske, kraljevske rešitve, čaka največja prevara. Gorje narodom, ki so slepi in m? spoznajo, kje je njih živa moč! KRUH V AVSTRALIJI Sodrugi in sodružice! Iz Avstralije prihaja poročilo, da hoče ondotna vlada nacionalizirali, t. j podržaviti izdelovanje kruha. , Avstralija je grozna dežela! O-na nima ne demokratične ne republikanske vlade po ameriškem, ne liberalne, konservativne ali klerikalne po kakšnem evropskom vzoru; tam \ lada o strahota! delavska stranka. Zato se pa tudi gode tak»' reči! Taka rdeč-v'«da ..ur privošči ubogim »dinarskim iu pekovskim trustom, da bi si s pomočjo gipsa zaslužili milijone, s katerimi se prijetne-je živi kakor brez njih. Taka pre-kueuška vlada še misli, da je naloga države pomagati masam do ce nejšera in zdravejšega kruha. Taka slada nima nobenega pojma o svetosti privatne lastnine. Take strašne-reči bi se godile tudi v Ameriki, če bi zmagali satanski socijalisti. Zato imajo de -lavei popolnoma prav, da volijo demokrate ali pa republikance: kaj hi s cenejšim kruhom? Saj je bolje, da spravljajo trust i profil. DELAVSKA NESREČA Prvi majnik se bliža, nas praznik. Ne bomo Vam na tem mestu na široko razlagali, kaj da pomeni. Pravi socialist ve, da je to delavski praznik, dan DELAVSKE SOLIDARNOSTI, tega visokega ideala, ki se mora predvsem uresničiti, da more delavstvo zmagati in se osvoboditi. Vsak sodrug ve, da je prvi majnik zanj najvažnejši praznik, ker ga ni določila nobena cerkev in nobena krona, temveč DELAVSKA VOLJA. Oficielni svet ne priznava prvega majnika in ga nima v svojih koledarjih. Kajti v naši družbi ni ljudstvo za to, da bi samo kaj sklepalo o svoji usodi in oelo vidno izražalo svoje hotenje. "Od zgoraj" se mu predpisuje njegovo življenje, "od zgoraj" se mu dajejo tudi simboli, od zgoraj se mu določajo prazniki. Zavedno delavstvo pa razume, da ne more biti mula, ki se da nema upregati in izpregati in ki dobiva seno od gospodarjeve dobrote, nikdar svobodna in da ne more na veke vekov postati nič druzegu kaor mula. , Zavedno delavstvo noče ostati za vse čase za sužnjeno. In PRVI MAJNIK, ki ga ne praznuje na ukaz in ne s crkvenim ali državnim dovoljenjem, ampak po svojem svobodnem sklepu, je znamenje, da hoče. Težak jarem se nalaga delavstvu. Kapitalizem ga ne obsoja le na tlako in mu ne odteguje le vsakdanjega kruha, ne biča ga le s prenaporom, z brezposelnostjo in s p rev zgodnjo starostjo, ampak jemlje mu tudi za upanje za bodočnost. Za vse čase ga hoče potlačiti na nižino delovne živine, kateri je prepovedan vsak napredek in razvoj. Iz temnih globočin je prišel človeški rod, iz nizkih organizmov se je razvil; pot, ki je držala dotod, kaže še naprej v večjo popolnost, v lepše življenje. Ali za delavstvo naj bi bila SEDANJOST ZADNJA POSTAJA in v brezmejnosti časov naj bi ne bilo zanj nobenega napredka več. Delavec je postal živa maši na; to naj bo tudi njegov sin in vnuk in vnukov vnuk do konca sveta. Zavedno delavstvo pa noče postati živa oka-menina. Z vsem človeštvom hoče korakati naprej in pripravljati svojim otrokom lepši svet. To demonstrira delavstvo na dan prvega maja. Za ta boj zbira svojo armado. Prvi maj je dan SOCIALISTIČNEGA NABORA Sodrugi in sodružice! Pripravite se, da ga boi.te dostojno praznovali — da boste svojim sovražnikom pokazali svojo rastočo moč, svojim tovarišem pa tabor, v katerega spadajo. Chicaška volitev. Chicago je |>o številu svojega j Pri primarnih volitvah se je I sme trditi, -inii obljuhuje novo trgovsko vaz- j jeno službo. Ali llarrsion jc izja-nost. Razni pogoji no*i»cšojejo vil, da se uklanja volji volilcev iu njegovo industrijo. Število nje- stal zaradi mnogih presenečenj, ki so učinkovala z elementarno silo. rezultat pa jc ki izjavici, priobčevali fraze enih in drugih, ali javnega programa ni bilo ne tukaj ne tam. Seveda je starim strankam sko kakšna so ta načela, bi lahko pre-bredcl vse mesto, ne da bi dobil jasen odgovor. Rcpirbli-čansko načelo je čisti kapitalizem. Tako neumni seveda niso agitatorji, da hi to jnivedali pri volitvah, ker bi tedaj vendar ta ali (»ni lahko začel misliti malo dalje od nosa in spoznal, da je za delavsko ljudstvo republikanizem iu demokratizem enaka past. Ce pa je zmagale» pri teh volitvah vendar še kaj druzega kakor denar, reklama in ljudska kratkovidnost, so bili to nekateri faktorji. katerih ni treba iskati po neznanih skroviščih. Velikanska brezposelnost v Chicagu ne davi le delavstva; po-j0valne prirejena v Chic moči čutijo vsi. ki ne trgujejo le z denarno aristokracijo, anipak z ljudstvom. Jeza radi vedno oblju-bovane, pa nikdar ne uresničene prosperiletc je mnogo volilcev pripravila do tega, da so zahtevali izpremenibo, misleči, da se z Iz premembo stranke tudi kupčije izpremene oziroma zboljšajo. Za Sweitzerja so šli zelo očitno v boj nemški nacionalisti in Irci, ki so «_r;i oboji razglašali za svo- kov svojega trpljenja in vzelo politike v svoje roke. Ker jHkznauio strašno površnost tega ljudstva, tudi nismo pnuene-čeni, da je dobila socialistična stranka v Chicagu le okrog 28,000 glaaov. To je sicer veliko večji uspeh kakor progresistični, kajt* buli mooserji se niso upali niti kandidirati; tudi veliko večji od prohibition i stičnega .zakaj ta ti-ket je dobil komaj 3500 glasov v vseh ward«h. Ali za ogromno število delavstva v velemestu Chieago je žalostno izpričevalo in dokaz, da je ufiiijska enostranost in nepolitično* straAna coklja v iaz-voju ameriškega delavstva. Brca uspeha ]>ač niso ostali socialisti. Celo veliko večji je, nego se je zdelo prvi hip. V mestni svet sta izvoljena sod ruga Kennedy in Rodriguez, dva temeljiti izobražena, delovna socialista in dobra govornika. Ce jc že to velikega pomena, da ima delavska stranka prvič glas v chicaškem občinskem svetu, kjer je bila doslej brez vsaki- kontrole, so razmere povzroči-le, da je ta us|>ch stvarno izredno velik, ker bosta ta dva socialista jeziček na vagi, lako da ne bosta naša sod ruga le za kritiko sedela v mestnem zboru, temveč bosta lahko vsaj upatam dosegla praktičen uspeh. Četudi nisnno zaradi tega rezultata prevzetni, imamo vendar pravico, da se ga veselimo, kajti pomagal bo praktično kazati ljudstvu razliko med socializmom in |k>1 itiko starih strank. Kennedy in Rodriguez bosta imela na svojem novem mestu težko delo, ali opravičeno je upanje, da bosta kmalu dobila več tovarišev. Naloga vseh nas pa je, da še enengičneje nadaljujemo svoje agitatorično in izobraževalno delo in pomagamo delavskemu ljudstvu do pravega sj»oziianja. Tudi majhni uspeh,i so znamenja napredka. Ckl našega skupnega dela je odvisno, da pos]x'šimo napiredek in dosežemo osvoboditev. raj liemogooe agitirati s stvarni-1 jega. Ta agitacija je osupnila vse nt i programi. Kajti za' zmago jc treba mnogo glasov, ki jih more dati le množica; za volitve pa je razbil dosedanjo mestno upravo treba tudi denarja, in lega je najin ustvaril popolnoma nov polo- ve«*- pri velikih kompanijah. Z do-, . ^ }Hj ' ločenim programom se mora I j/N(,|v Dosedanji župan llarrison je l,»j«ti 'k"a J,li strHM' ljud-1 ' ' X Stopil v volilno kampanjo s tisto sivo «lipa kapitalist i; zato je naj premeteno metodo, ki je v mno- gih krajih starega in novega sveta gladila zmagi pot, dokler je niso volilci pregledali in se jc naveličali. Navidezno se je namreč branil kandidature. Dal se je pro" siti, kakor da bi bila vsa sreča n Chicagu odvisno le od tega, da "ostane oli ¿Tipati. Pi.1r.ti sv je ir:'. Jí .í;»!.-. . omehčati in je na javnem shodu neštet« naznanil, da vendar sprejme kandidaturo, češ da mu je to dovolila njegova žena. V nobeni politič- bolje, delati s frazami, ki jih eni lahko smatrajo za obljube, drugim se jih pa ni treba bati. Žalostno je le lo. da se volilci zadovoljujejo s praznim trušecni, pa ne zahtevajo jasnega programa. Za razredno nezavedne volilee je |Ndožaj pri takih volitvah res .Vidiki, listi, priniišijo pač fotografije kandidatov ; ali kdo naj si napravi |w> teh sli kah sodbo o sjM>sobnostih teknili joči h mož ? Tpdi obljulie so slabo no zreli deželi ne bi pameten člo- merilo, kajti v tem oziru so vsi vek poizkušal takih trikov, ker bi kandidatje kapitalističnih strank vedel, da ostane na njem smes nost, ki ubija. V Ameriki je mož mislil, da bo s tem bluffon» dobro-dejno vplival na ženske volilke, in sploh je špekuliral na javno hi-navšeino, ki gre |>o tej deželi zadnja leta boljinbolj v klasje. Toda v lastni stranki je vstal proti Harrieonu nasprotnik v osel» i Sullivanovega kandidata fc$wc»t*erja. Harrisonovci so zagnali stašen hrušč. Na Sweitzerju ni ostala ena dobra dlaka. Demokrat po trditvah Harrisonovih " \vorkerjev " sploh ni bil, temveč republičanaki r ene ga t, ki je zamenjal barvo od zunaj, ker mu je Sullivau obljubil, da kaj napravi i7. njega, če stopi pod njegovo za stavo. Čimbolj »o se bližale pri niarne volitve, tem umazamcjSi je bil kandidat, tem umazanejši je bil sploh boj starih strank. Da spada k volitvam v ameriškem velikem mestu revolver, razbija nje oken i. t. d., sc razume itak samo ob sebi. Vsega tega so ni manjkalo. in njih agitatorji lako bogati, da je skoraj nemogoče oceniti, kdo da več obeta. Veliki časopisi so vsi pripori-čati Sweitzerja. Takozvana ligo uuniicipalnih volilcev, ki požira nevtralnost in vodi "rekorde" po-litičarjev, je postavila Sweitzerja na svojo listo. Harrisonovci so pozvali svoje ljudi, naj glasujejo za Sweitzerja. V torek je bila volitev, in Sweitzcr je propadel s tako glo-rijo, da «e ni bilo v Chicagu zmage. kakršna je bila Thompsonova. Z njim vred so podlegali demokratični aldermanski kandidati, tako da bi imeli de mokra t je v mestnem svetu prav klavrno manjšino, če ne bi bilo toliko njihovih svetovalcev še od prej ostalo. da sc /. republikanci ravno izenačijo. Očitno je, da je demokratična stranka doživel« pravi polom in Sullivau že napoveduje, da pojde pri prihodnjih velikih volitvah ravno tako Ali kljub teniu senc tiste, ki se upirajo podpihovanju nacionalističnih Imjev v Ameriki. Razun tega pa se je za Sweitzerja jndialo vse cerkveno uazad-predvsem katoliško, in njegovega nasprotnika kaže, da so se naši čmuhi zmotili v svojih računih. Bilv Sunda.v ni eliicii.ški svetnik in rimskemu kle-rikaliziuu se ne mečejo palmove veje na cesto. Po vsej Ameriki je začel klerikal i/.em /adiija leta dvigati glavo, in sicer ne le katoliški. Mnenje, da je jMilikarstvo vsakovrstnih protestantov in novih, pristno ameriških s*kT 1»oi jse od katTdi-škega, je v svojem temelju zgrešeno. V marsikaterem oziru so taki "modernisti" še veliko slan-ši, ker si nadevajo le krinko nekakšnega svol>odoniiselstva, za katero se pa skriva najreakcionar-nejši obraz. Thompsonova zmaga nikakor ni izraz kakšne jasne zavesti chica-ških volilcev, temveč instinktiven pi*otest proti sedanjim razmeram in [»roti grozečemu mukarstvu. Mi ne pričakujemo nobeno blag<»dati za ljudstvo 8(K>. Zdravnikov, pravnikov it; bankarjev je ...med njimi 5372. Časopisov imajo 400, cerkev 31.393 v vrednosti 65 inil-jonov dolarjev, članov pa štejejo cerkve 3,207.305. Zemljišč je v njihovi posesti 20 iniljonov akrov. Zamorci imajo 61 bolnišnic in 72 bank. lastnina njihovih društev se ceni na 8 miljonov dolarjev. Več kakor dva miljona se jih preživi a s farmarstvoni, izmed teh jih je 78 odstotkov v južnih državah. Čez 20 odstotkov vseh farmarjev na jugu je črnih. izdali so 6000 knjig in brošur ter skoraj 7000 pesmi in glasbenih kompozicij. SMRTNA KAZEN Iz Trenton, N. J., poročajo: V senatu tukajšnje države se jc pred ča?r»r" nojavil predlog za odstrani tev smrtne kazni, in našlo se je tam dosti civiliziranih senatorjev, tako da je bil predlog sprejet z 11 glasovi proti enemu. V asseniblv jc bili» človeško čutečih in moderno mislečih poslancev že manje. Predlog je dobil glasov; 20 zastopnikov ljudstva je pa glasovalo, da ostane smrtna kazen v veljavi. Ker ni bilo dvetret« jinske večine, je torej predlog za to zasedanje propadel. Česa nam je v resnici treba. Članek * tem naslovom, ki je iišeI pred kratkem v "Proletar-cu", je ah aedanje čase, ko se po-^ilaja.)<> na.ši ljudje v naročje sen ■{¡mentalnih proiuotoijev, poaebno V na meatu, /-»to sem s« namenil, tla tudi jaz i ¿pregovorim o tem vprašanju nekaj beaed. Le|>o analizira pmatelj stalia-če slovenskega vandravea v Ameriki kot delavca in občana. Tlačen je, ker je prišel v Ameriko brez izobraabe; za to ga vlečejo gOMiMslarsko in politično zdaj eni, zdaj drugi. Kavno sedaj- ga vlečejo iz istih vzrokov "domači sentimentalni promotorji", včeraj so ga demokratje, če je prišel v pošte v, in jutri ga bodo republikanci. Naši sentimentalni promotorji — "Ligaši" — prav nič ne zaostajajo v in ta m i.i ah za i>olVtič-nimi keptaui v vvardah. Samo da jim tiiliš, pa si allright. Osvobodiš se! Nihče ne uživa svobode, kdor si jo ne zna priboriti! To stoji! Iu priboriti si je (>o našem mnenju ne umre nihče, kdor nima izobrazbe. Izobrazba, to je tisto, čeaar vnuk narod potrebuje. V Ameriki bi se v naših razmerah dalo glede izobrazbe storiti marsikaj, samo če bi tisti, ki pridejo čez dni in atrn kot veter, jxa nekaj zahtevajo, za kar niso pripravili sami sebe iu kaj šele tiste, ki jim žele deliti plen. mesto gobezdanja, več delali. Česa nam ie v resnici treba t — .Jugoslovansko ljudstvo v A-meriki potrebuje organizacije, ki bi ustvarila pogoje za po v zd igo izobrazbe: prirejevala poljudna ^in globlja znanstvena predavanja. ustanovi iala biblioteke, gojila dramatiko, petje itd. itd. in če bi razmere dopuščale, po mogočnosti odprla jugoslovansko lini verzo. V Ameriki živi nad poldrug milijon .higo*dovanov, ki ima jo vsejmlno |H>dpornih organizacij. Približno 150,000 članov štejejo te organizacije. Ali s** je že kmnu sanjalo, da bi bilo iz teh organizacij mogoče ustvariti združeno organizacijo, ki bi se pečala s sistematičnim delom z ozirom na izobrazbo — na znanstvenem jh>-Iju? Nič podobnega! Ali vendar so tukaj te organizacije in čakajo kakor K|H>mladanske grede vrtnarja, da jih preobrazi in vaadi vanje rože. Nafta dolžnost je, tla »pomni« 1110 te organizacije na izobraževalno delo, ki ae je doslej tako zanemarjalo. Povedati moramo našim podpornim organizacijam, da ni dovolj, da se shajamo samo radi tolarjev, ki jih dobimo, če siiio bolni ali če umijemo; naša dolžnost je, da se spomnimo'na celotno našo ekzistenco in ne le polovično. Začnimo enkrat, . če nas kdo vpraša, zakaj spadamo v organizacijo, z novim odgovorom: "radi izobrazbe"; saj tolarji še vseeno ostanejo, samo od zadaj naj bodo. Izobrazba po trebuje organizacije, in mi potrebujemo vsled tega obojega. Kakor se ne more |N»samcznik, če je delavec, v sedanjem gospodarskem sistemu samega sebe zavarovati gmotno, če ni v organizaciji, tako tudi ne more računati na lah ko izobrazim, če ne razume angleškega jezika, brez organiziranih sredstev; kajti za vse to je tre lm velikanskih gmotnih iu duševnih sredstev. Naše ¡»odporne organizacije bi morale z zavarovanjem prevzeti torej popolno in m* le polovično nalogo zavarovanja. Ce tega uuk) uiogle izvrševati takoj, je to njih dolžnost sedaj, ko so se do dobra etablira-le; saj je zavarovanje v izobraz bi ravno tako nujno, če ne nuj»-nejše, kakor zdravnik v bolezni iu (Higrebnik pri pogrebu. Glavno pri tem gre za načrt O tem pa drugi pot.- Želel bi končno tudi jaz, da se še kdo o glasi in morda kaj svetuje. Meščansko misleči Jugoslovani so ha je organizirali fanatično "Ligo." mi pa orgauizirajmo realno ognjišče, s katerega bomo dobili tisto, kar nam je bilo doslej otlreeeno: več luči, več znanja! X Železna pest in socializem. V današnjih dneh, ko vstajajo * na vseh koncih in krajih uničevalci socializma, eni z junaško gesto mogočnih bojevnikov, drugi s hinavsko krinko dobro mislečih prijateljev, prihaja stoletnica prvega nemškega kaneelarja rav- * no prav. Socializem je imel vedno nasprotnike in sovražnike; saj je sam prinesel boj, ker ni brez njega svobode, in vedel j«', da bo delo trdo, ker od šolanjih gospodarjev sveta ni bilo pričekovati, da odlože zaradi boljšega spoznanja žezlo t ira nst va. Prvi socialistični bojevniki so bili preganjani kakor prvi krščanski tnučeniki in kakor sploh vsi oznanjevalei novih resnic. Vsak tovarnar, vsak okrajni glavarček, vsak žandarček se je čutil poklicanega, da "uniči" .socializem. Ob vsem tm uničevanju pa je obsovraženi otrok uspeval in rastel, tako da more danes le še slaboumnež dvomiti o njegovi končni -zmagL Kakor se razširja kapitalizem nujno j*» vaem svetu, tako mu sledi socializem za petami in ga poziva na boj. Ni je več dežele, kamor je stopil kapitali mil, da ne bi bil tudi socializem vstal iz tal. Najmogočnejši sovražnik socializma je bil nedvomno prvi kance-lar nemškega cesarstva Bismarck. Ne da bi bil pruski plemič tista velika glava, ki jo slave nemški nacionalisti kot največjega genija prtečenega stoletja. Duševno je bil Bismarck prav omejen človek. Ali njemu je bila na razpolago vsa politična, policijska in »odnijaka moč Nemčije in on jo je rabil brezobzirno, neusmiljeno, s trdnim namenom, da popolnoma zatre socia lizem, čigar bivstvo mu je bilo tako tuje kakor zadnjemu vaške-inu policistu. Bismarck ni poznal svojega časa in ni razumel, da mora velikanski napredek tehnike nujno vplivati na vse življenje. Bil je državnik starega kopita, ki je mislil, da ima zgodovina še vedno enake cilje kakor v dobi Pipina in Rudolfa Habsburžana; o ciljih človeštva pa sploh ničesar ni vedel, ker je bilo človeštvo njegovim junkerskim možganom neznan pojm. Bismarck tudi ni razumel go-spodarske vsebine socializma, ker ni vedel, da so na vso zgodovino človeštva v »s I no pred vsem vplivale gospodarske razmere in da so v dobi kapitalizma gospodarske sile dosegle največjo moč Socializem je ponajveč ■ sovražil zato, ker je v njeni videl naj.»d loenejNrga i H najnevarnejšega nasprotnika avtokraeije, politične reakcije in gottesgnadentuma. Socialisti so se pruskemu absolutizmu smrtno zamerili, ko sta leta 1*70. BcIh'1 in Liebknecht glasovala proti vojnemu kreditu. Znano je, da sta bila zaradi tega sodnijsko zasledovana kakor sedaj socialistični poslanci v ruski dumi in tudi obsojena. Zo takrat je Bismarck vsej socialni demokraciji prisegel večno sovraštvo. Ali /. ustavnimi zakoni jih le ni mogel tako nesramno preganjati, kakor je želela njegova lepa duša, in zato je zahteval izjemne zakone proti socialistom. To ni bilo tako lahko, kajti ustava je veljala za vse nemške državljane, in meni nič tebi nič je vendar ni bilo mogoče pobruhati. Toda Bismarck je imel srečo. Na starega cesarja Viljema sta izvršila floedel in Nobi-ling dva nesmiseln« atentata, ki sta ostala brez uspeha. Ta napada so Bjsmarckovi organi čisto po krivem »pravila v zvezo s socialno demokracijo, in |hmI vtiskom te "politike dejanja" se je Bis-niarcku posrečilo naščuvati državni zbor, Ai je pritrdil izjemnenu zakonu, ki je prepovedal vse socialist i či h* in strokovne organizacije in skoraj popolnoma onemogočil vsako delavsko časopisje. Po vsej Nemčiji »e je tedaj pričelo infamno preganjanje socia listov. Nočne hišne preiskave pri popolnoma nedolžnih ljudeh so bile sredstva za nezaslišano mučenje celih družin. Pjlicisti »o napadali hiše, ko je vse spalo; pognali so moške, ženske, otroke pokonci, premetali vse, kar je bilo v hiši, silili 1 juolt . . . Zgodovina je učiteljica človeštva. ali učiti se ne zna vsakdo. Bisinarkova železna |»'st se je skrhala, ko je bila |m> socializmu. Kljub temu ga zojhM ubjajo vsakovrstni pritlikavci, in ga bodo ubijali nadalje, ker so preomeje-ni, da bi razumeli nujne zakone zgodovine. Ali česar ni mogla uničiti vsa sila Bismarck »ve države, ko je bilo še mlado iu niajh-io, tudi ne bodo uničili smešni hlapčoni kapitalizma iu v preteklih stoletjih zaostali oblačni inži-nirji. Socializem je nujna |s»sledica kapitalističnega gospodarskega nila in mora zmagati, ne ker nravi tako ta ali o«iieniova)čki Bisinarcka. USTANOVITEV CHICASKE LIGE V nedeljo, dne 4 aprila se je vršil v Chicago shod za ustanovitev podružnice Slovenske lige. Ne omenjal bi sicer tega, da ni (II. Sv. pisal, da so nasprotniki poskušali razbiti zborovanje. Resnicoljubni poročevalec "Svobode" med drugim tudi piše: "Številni gla.sni medklici so prekinjevali govornike, burno odobravanje in protestiranji' je sledilo posameznim izvajanjem, m «s! celim zborovanjem na je bilo slišati različne glasove piščalk, otroških tró-I.ent ter šumenje pločevine, kar je bilo prt račuujcno na to, da se moti zborovanje. Videlo se je, 'In ho bili nasprotni eleinentjc na delu.'slišala so se razna izzivanja, kletve, iu pa nesramne besede, katerih ni bilo pričakovati od teh, ki so tako izobraženi. S»> celo dame nasprotnice m» rabile bésenle iu psovke, katerih se ne poslužuje niti najbolj podel človek v javnosti ali med aborovanjem .. . Človek, ki ni bil na tem shodu, in čita kaj takega, bi mislil, da je Itil to pravi sodni dan; naj bi se lii!» pričeli odpirati še grobovi, in /agrinjalo v Narodni dvorani naj l>i v»- pretrglo "od vrha do tal, m slika bi bila popolna. Ker sem slučajno bil ves čas zborovanja navzoč, konštatiram tem potom, WOtOT. Severa's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper koine bolezni). Vzdražuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih op&hkov. Cena lončka je 50 centov. SEVERA*S TAB - LAX. Sladkorna odvajalo. Prijatno in uspeino. Za otroka in odrasla. Cena 10 in 25 centov. V*4*nl »HlMk "Ppo»Iiii >ib);ivll« muk« pumo in m-cltt«. (U y Noverovo Zdravilo sop«r koitlt. Imlc/lil <>»dr»vllo moj* bolno notfo ItiU j» noltfo in»* otoki« ln vo-d« jv tfkU ./. oiwliki» um nj«j tod» po nnitevMiiju V«M.tfu nin/iU pMrkrnt. )• ozdntv«l». Neprillko m*in i m« I 10 l«t In tudi Kvrop^kk zdravniki uil olio mocil pountKNtl." Math!»» Kouu. H>x M. Si Iv <-rln II, Ala. Vni li>karn«r lin» nuprodaj h.-wrov<* priprav k«>. /..ihu-vajt«. .S*\(*rova. Zavrnite na»lon»o»tiU.v, Ako Jih um luoret« «IcUiU, liiunViJt« jih od uam. W. F. Severa Co. J^ADAK potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, rr-jgalije. uniforme, pečate in vse «lrugo obrnite se na svojega rojaka CEDAR RAPIDS IOWA •9 Avenue* F. KERŽE CO 2711 South Millard CHICAGO, ILL Cenikejprejmete zastonj. Vae delo garantirano. ♦ ♦♦♦ S ♦♦»♦»♦»»»»»»»»»♦♦♦»»♦ 0 0 M..... lemmi e»»»ee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee#eeee# ¡I Edini slovenski pogrebnik || MARTIN BARETINČIC 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. 3 pristne pijače. 2 zdravilne. ŽELEZNICA V ALAÔKI Washington, D. (\, ll. aprila. Vevra.j dopoldne je predsednik Wilson napovedal, kako bo tekla vladna železnica v Alaški in na kakšen način se bo gradila Povedal je tudi, da se bo s stavbo takoj začelo. Proga pojile iz mesta Se ward na ovinku Ressureetion do Fairbanks ob reki Tanana Večkrat je bil govor o tem, da kupi vlada Guggenheim Mnrgano-vo železnico (^opprr River and Northwestern: uradno poročilo POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Tukaj Vimi nudi prilika, il« »i prihranite denar, ¡»ko kupite od tvnlke A. HORNVAT. To pa radi tega, ker jay. ne plarnj« m ilragih Hjjontov u li " managerjev" in »pruvljiim sam vw poolo. Moje tvriika je pr\n in edin« »itino^tojna v Ameriki, Ki importiru i/. Krnujnkej,'»: brlnjevec, tropinovec in «II-vovko. Pomnite, du «o v resnici tamo one pijače pristne, ki nosi jo na steklenici napis: " IMPOUTEli", Tudi izdelujem i/, kranjskih zeliAl Grenko Vino in Kranjski Gren ¿ec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih bilo kedaj na trgu. Prodajam «amo na debelo. Pilite po ronik. A H O R W A T, 600 N. Chieago, St., JOLLET, ILL Ali hočete celo svoje življenje žrtovati svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste svoji usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti. LAaSTlMTK PARMI)! Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v zdravem prijaznem in ugodnem kraju. Zemlja hode vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi največje obresti. Zemlja bode redila vas in vaso družino. Zemlja vas bode postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode dala bogatatvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko. Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete »lobili dobro zemljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prodajalcev in vsak hoč»» prodati pod raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Radi tega vam svetujemo, »la se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel na ker on vam bode dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resničen popis, obrnite se osebno ali pa pismeno na rojaka A. Mantel 133 W. Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL. PRAVNA In NOTARSKA PISARNA 207 HANOVER ST, MILWAUKEE. WI8 prevzema v i*\Mit»'\ avstro ogrske sodnljske in vojaAke zadeve, zemljtAke vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, zadolinice, pobotnice, odstopna pisma, is-jave in «Irug«' Javne listine, notarsko in konzularno potrjene, potrebno zlasti v zapuščinskih zadevah za iztirjavo dedttln ter za dvig sodnih in hranilnih depoiltov. Iztirjevanje dolgov in ilrugih zahtevkov tu in v sturem kraju. VAŽNO! Mnogoletna izkušnje (v tem poslu sem približno že 20 let) in te meljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspeftno izvršitev vsake «'ene zadeve. — Ne vsakdo, ki ja "Notary Public", je v stanu te stvari napraviti, marveč le oni. ki Ima za to potrebne zmožnosti in v šolah pridobljeno znanje. Oskrbujem t.u«li točne prevode iz ra/.nih jezikov. Na»l te avote se plača .r>00,000 dolarjev 1. julija, o-stanek pa čez eno leto. Pogodbo je včeraj podpisal tajnik za notranje zadeve Lane. Fizična vred-ifost železnice je baje višja od kupne cene. Tzdatki za zgradbo proge iz Se. ward do notranjega glavnega mesta so prnračuujcni na 26,800,000 dolarjev. Delo hado vodili aljaški inženirji, katerim stoji \V*. Kdes na čelu. Komisija je dobila nalog naj tako'j od potuje v Alaško. Prvo delo bo zgradba pristaniš ča v Ship Crcek, odkoder pojde železnice severno »lo premogovega okraja Matamuska. Mislijo, da bo letos zgrajenih 40 milj proge, ker je dovolil zadnji kongres le omejeno svoto. Državni tajnik za notranje za deve je pravil, da bo predsednik na svojem potovanju pregledal o-zemlje, katerega ni doslej dosegla nobena železnica, in dva premogo-va p»lia, katerih eno ima mehak premog \ is»||<«> vrednosti, dober za ladje, drugo pa rjavo oglje za domačo rabo. ADVKRTI8KMRNT SLOV, DELAVSKA Uat*aovlj«n* dn« it. avruat* PODPORNA ZVEZA InlMrporiraM M »»rit« 1** v drUvi P«nn. Sedež: Conemauflti, Pa. OLAVNI uradniki. rredsedaik: tf'KAN PAVLOV&C, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOttlP ZOKKO, H. V. D. S, box 50, We.t Newton, Pa. Tajmik- ALOJZIJ BAVDKK, boa 187, Oonetuaugh, Pa. •Pomokni tajnik: IVAN PKOOTOH, bo* 120, Kaport, Pa. . Blagajnik: JOSIP ŽKLE, «108 tH. Olalr A*»., Cleveland, Ohio. Pouotni blagajnik: JOttIP MAKINCiC, MO® 8t. Clair Ave., Clevlaad, O. zauvn1k: AN DBKJ V1DK1 H, bo« 523, Coneinaugk, Pa NADZORNIKI: /ILJEM 8ITTKR, L nadaornik, Lock boi 57, Conemaugh, Pa. FBAN TOMAtIC, 1. nadzornik, Oary, lad., Toleston, Sta., box 73. VIKOLAJ POV&E, S nadt., 1 Craib at., Numrey HilL N. 8. Pitteburg, Pa. , PlXBOTNIKl: IVAN GORAKK, 1. porotnik, Box 195, Badley, Kaniiaa. JAKOB KOCJAN, t. porotnik, 174 Lnnuen Street, Johnstown. Pa. ALJOZIJ KABLINGKB, 3. porotaik, Oirard, Kansas, B. P. D. 4. box 8fl VBHOVN1ZDBAVN1K. F. J. Kara. M D., «SU2 St. Clair Ave., Heveland, Ohio. GLAVNI UBAD v hiii At. 46 Main Street, Conemaugh, Pa POMOtNl ODBOK. Apendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Oainik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa Gabreaaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bovc Frank, K. F. D. 5, bot' 111, Johnstown, Pa. Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOB ZA ZDRUATKV SLOVENSKIH PODPOBNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ, ^•«lsedaik: Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa., «lan S. D. P. Z. ¿avertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, lil., ¿lan S. N. P. J. Martin Konda, 2858 So. Crawford Ave., Chieago, Ili, ¿Ian 8. 8. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Mina., «lan 8. N. P. J. fttofanči* Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbar«. Frank J. Alei, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., ¿lan S. D. P. A P. D-Geriek Ivaa, box 211, Weat Mineral, Kana, «laa A. 8. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLKTAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Ganjena druAtva, oairoina njih uradniki, »o uljudao proieni, pošiljati «m Aepise ia denar, naravnost na glavnega tajnika m nikogar drugega Denar naj m poiilja giavoiu pravil, edino potom Puttnth; Kipresnik; ali lUu«knib denarnih taaasmc, nikakor pa ne potoiu privatnik tekov. V slučaju, da opastjo druitveai tajniki pri poročilih glavnega tajaika kake pomanjkljivosti, naj t« nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da »e v pri hoda je popravi. Iz urada glavnega tajnika S D. P. Z. NAZNANILO Dne 1. aprila 1915 se je prijelo <1 u go sploano glasovanje pri S. 1>. P. Z. za združitev Sloveuakih organizacij, ter se konča dne 15. maja 1915. Društva, ki imajo koncem ali sredi meseca svoje seje, naj glasujejo še tekoči mesec, da bodo 15. maja 1915, že vsa poročila o izidu glasovanja v glavnem uradu in v uradu predsedniku pripravljalnega odbora. V vsakem zavitku je priloženo navodilo, da ne bodo člani—ce glasovali za vaeh šest predlogov. Uradniki društev morajo strogo paziti, da bodo glasove pravilno šteli in potem tudi pravilno zapisali število gin SOV na |>oročilo o izidu gla«0\anja. Za vsako društvo je priloženih v zavitku toliko glasovnic, kolikor šteje društvo članov—ic, dalje tri (>oročila o izidu glasovanja in koverta za pre«lse«hiika pripravljalnega odbora. Poročila so rumeni lističi, katere je treba izpolniti vse tri prav tako kakor pri prvem glasovanju o združenju. Kno jMiroeilo se pošlje gl. tajniku, eno predsedniku pripravljalnega odbora in eno iz|>olnjcno, se hrani v arhivu društva. Glasovni listki, na katere glamijejo člani, se morajo strogo shraniti v društvenem arhivu, ne pa pošiljati gl. uradu in ne predsedniku priprav Ijalnega odbora. Sempatja se kateri tajnik «pozabi in |M>šlje glasovnice v glavni urad; h tem naredi druižv« in z* ezi nekaj JtroAko.v na poAtnini, ker je treba jK»slati glasovnice nazaj. V slučaju pa, da l>i /.n htevale originalne glasovnice bodisi v gl. uradu, ali v uradu predsednika pri pravljalnega odbora, tedaj naj se pn pAšljejo na zahtevani urad. Ker so te glasovnice važnejše kakor prve. je paziti, da se nobena gin sovnica ne zavrže, ampak- je v»e shrn uiti, kajti skoro gotovo bo treba od nekaterih društev zahtevati originalne glasovnice v pregled. Že »edaj prihajajo v gl. in v urad predsednika pripravljalnega odbora (»orocila o splošnem gla sovanju skrajno pomanjkljivoirpolnje-na, da celo neveljavna. Da se to prepreči, je dolžnost društvenih uradnikov in drugih članov, ki dobro razumejo stvar, da natanko |K>jasnijo vsem članom—icam ne le enkrat, ampak toliko časa, da člani—ce dobro razumejo, zakaj glasujejo. Kdor glasuje za predlog štev. 1. ne more glasovati tudi za predtog štev. 2.. in kdor glasuje za predlog šte\. ne more glasovati za predlog štev. 1. |>n I je: kdor glasuje za predlog štev, ne more glasovati za predlog štev. 4., in kdor glasuje za predlog št»'\. !.. ne more glasovati za predlog štev, :*,. Zml nja «Iva predloga, to je «tev. Ô in fi. sta pa po|Kdnoma vsak zase. Lahko se glasuje ali /a oba pre«lloga ali proti obema. Dalje se lahko glasuje za pred log štev. 5. in ne z.a štev. H. in obratno za štev. ♦» in ne za predlog štev. "». K on r n o prosim v se uradnike in clan»»— ice, katerim je (»opolifonm jasno glaso vanje, naj pouče člane, katerim je kaj nejasno, «la bom«» vsi pravilno glaso vali. Ako katero društvo še do danes ni {Vftjf|o glasovnic«, ko mil j»1 došl« gin silo \ roke, naj piše nemudoma poti je. da se |Ktš|j«>jo druge, kajti treba j»\ da vsak član glasuje. S sobi nt sk i tu |>ozdiavom bOl'lM HAVDEK, gl. tajnik S. I), p. '/. Waukegan, IU. Ne moren» se dalje premagati, da bi no dal izraza svojim čuv-atvom glede Slovenske Lige, nje podružnic in raznih naeionaleev. Nimam posebnih zmožnosti, a tipam, da vsaj nekoliko razgalim te narodne voditelje in ovržem hudobna očitanja, katera lete na nas. Dne 7. marca se je vršil v tukajšnji naselbini javen shod za u-stanovitev podružnic Slov. Lige. Shod je bil sklican takorekoč tajno; povedalo se je o tem samo tistim, za katere se je Že-vnajprej vedelo, da bodo za "ligo." Tako «e je vršil shod. za katerega smelo trdim, da ni ,v<*delo tri četrtine tukajšnjih Slovencev. Ker ni bilo torej nikogar na shodu, da bi po svojem prepričanju bil proti ligi. se je ustanovila podružnica s 5.1 člani. Pi va seja podružnice se je vršila 28. tnarca. Ker socialisti prej nismo vedeli za shod, smo nekateri sklenili iti na sejo, prepričani, da ako se dela ZA narod, i-mamo tudi socialisti pravico na seji prisostovati iu kaj vprašati, ker smo tudi mi del naroda. Zato-rej je vprašal edeti sodrugov za pojasnila predsednika • podružni-ec, ako smemo biti navzoči na seji in ako smejo kaj vprašati ali govoriti nečlani podružnice. Pred-sedli j k mu odgovori; Ako se boste dostojno obnašali, da ne boste delali kakšne rabuke, smete biti notri in tudi govoriti dostojno. Flodrug mu pojasni, da nismo prišli, da bi delali rabuke in mu za vse jamči, da se ni treba nič bati. Kaj je mislil ta predsednik? Ali je mislil, da smo prinesli s seboj gnila jajea, da jih bomo ^metali govorniku in dn bomo Se dva mescea imamo do prvega maja, ki je po svobodnem sklepu organiziranega zavednega proletariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem mestu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da se zaveda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo,..ki se vrši po vsem svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vseh dežel in vseh narodov ena in enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva. Prvi majnik je dan delavskega edinstva. Kakor so delavci povsod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, Če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja. Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi "z uma svitlim mečem." Prvi majnik pa je tudi praznik miru, svetov-nega miru, in mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev lezi v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanom, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že lezi pod zemljo, in še nekoliko miljonov jih lezi po bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji. Vemo pa, tla je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo in z najgrozovitejfio i-lonijo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jeklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci. Le zmaga delavstva more ustvariti razmere, v katerih bo človeštvo uživalo mir. Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika. Tudi "Proletaree" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Kakor ž«' zadnJa leta izide "Proletaree" tudi za ta dan v povečani obliki. IV bodo naročila zadostna, bo tiskan najmanje na 16 straneh. Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja. Uredništvo in upravništvo se potrudita, da storita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno iu izbrano bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čita-telje in ki bo obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran in poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitateljem najbolje ustreženo. Cesar pa ne moreta storiti upravništvo iu u-redmštvo sama, je agitacija za razpečavauje te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti iu izvršiti naši sodrugi po naselbinah iu od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je b ...... 2.50 500 ...11.50 1(H) 1000 " . . . 19.00 Sodrugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo iu določilo, da torej ni nobenega cerkvenega in državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen. S to mislijo pojdite na delo iu gotovo doseže-tc uspeh. Izpolnite in izrežite ta kupon, terx ga nam pošljite! 99 i llpravnistvu "PROLETARCA 4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL. f Pošiljam........dol.......cent. za ............iztisov majske številke "Proletarea." Pošljite na naslov: Ime........................... Ulica............................ Mesto............................ kričali: Ven /. njim! ali pa: Zakaj pa niste prej prišli, ko ni bilo š«> cerkve? Taka izobrazba je le na vaši strani mogoča. Tako so kričali vaši privrženci iu metali jajca v govornika na socialističnem shodu. Nam se stiuli tako početj«*. zatorej ne pričakujte tega od nas. Zvedeti snu» želeli, kako bo liga rešila narod, k»T tudi mi njemu pripadamo. A kaj smo zvedeli.' Zastopnik podružnice poda poročil«» o zborovanju "lige" v Chieavri, kar smo videli ž»' v li slih. Zatem se začno oglašati za besedo kar po dva, trije, pet hkrati. Ko nekoliko ponehajo, pn>si sodruif «lohii Mahnieh za besedo. Med drugim pojasnjuje, da s« umni j«» rojaki v prvi vrsti sami po tegniti za praviee, k«*r je njih prva dolžnost in le oni imajo moč. Kojaki v domovini imajo volilno pravico, s katero se da vse doseči. Zato naj volijo tak«- poslance in uradnike, da bodo njih zastopali. Na Ho mu A. Bartel ugovarja, češ. Kakšne pravic« so t o? V Ljubljani so izvolili župana I Hribarja, pa ga cesar ni hotel-po-Irditi. - Namestil, «la bi se «iala beseda zopet Mahiiiču, s<» začeli /opel «Ji ugi govoriti; ko so s«* vsi naveličali, je dobil zopet Mahnieh besedo. Pojasnjuje, «la cesar nj«'-gove izvolitve mogoče še videl ni, gotovo pa j«' «la je pri tem po-sredovala kakšna močnejša sila. katera j«' bila tudi izvoljena od slovenskega ljudstva. Nato dobi besedo L. (irebenc. V skoraj eno uro dolgem govoru, (vsaj meni se ie tako dolgo zdelo iu najbolj v« lirte ligaše je bilo videti, «la komaj čakajo, «la bi končal) ni pn-v«'«lal «Iru/.ega kakor, «la j-^i^dš it-ršič ueiiičur, «la so on, fa^ji in Nemci krivi, «la s»» gode krivice slovenskemu narodu. Dalje kako sta on in »Tager "stmlirala " •!»»-cr«'i\ da je imel dober talent, n i pa imel druzih sredstev, «la bi se «la-Ije šolal. Vsega tega so po njegovem mnenju krivi Nemci. Nekako za tem vpraša sodmg Mahnieh, kako' misli liga dosi^či svoj namen in kako misli urediti državo, dn brnlo imeli večje pra-v iee. S«Mlaj bi se začelo Sele prerekanje, «la se dokaže, kdo je kriv iu ali je dobra ali slaba liga A kaj je bilo? Namesto da bi o«lgo- voril vprašani (zastopnik), po-\zamc besedo predsednik in o«lgo-vori: Ti bom pa ja/. pov««dal, rojak Mahnieh. .laz vem, «la \ei kaj iu kako se misli narediti, kakor nas «sleii tukaj notri. Vem,; «la nisi za ligo. ampak bi rad samo kakšnega t" vjel." - - Nato ne-! k«lo predlaga, «la naj tisti, "ki so proti ligi, gre«h» veji. Podpiram, I |x»dpiram! s«- oglasita «Iva, trije' hkrati. Ker ni bilo nob« nega pro-tiprcdloga, «la smo lahko še nadalje nc»tii. vzaiiMMiio. vsak svoje pokrivalo i.i zapustimo «lvorano mirno, kakor smo mirno prišli noter. Tako tor«'j. Kje je dostojnost ! Kje jf pravica! Ali se tak«> bori /.¡[ svobodo in pravico? Ako vas k«l«> vpraša, kaj in kako, mesto da bi odgovorili, nas naženete e-nostavno ven. To j«' tudi najboljše K«l«> bo pojasnjeval nekaj, česar sam n«' razume? Verjemi v par 11 j;/, i»a umna B«»sna. Ako t «'ga n«- veruješ, si izdajalec, o naučili vsaj tisto malo, kar jim ponuja šola. K«lo je kriv, «la je tem otrokom omejen pouk? Marsikdo «vlgovori: Sami starši. Ako pa vsaj nekoliko pomislimo, vidimo, «la starši ne ob«lržujejo svojih otrok zato «loma, ker ne marajo, da bi se kaj naučili, am- pak zato, ker so prisiljeni, da d«*-lajo poleg njih tudi otroci. Za koga? Za Nemce, za nemški naroil? Ne! Ampak za kapitalizem in njega zaščitnike! Za militarizem, marinizem, farje in za druge ne-bo«lijihtreba. To so zatiralci slovenskega, kakor tudi drugih narodov. Zatorej proč z njimi, pa naj bo«lo Slovenci, Nemci ali kar si že bo«li. ta* na ta način se pomaga nar«xloui, «la pridejo «lo večji* prostosti, izobrazbe, svobode ni splošnega blagostanja. Ali misli liga to storiti, ali vsaj delovati na to? V kolikor sem vi-«l«'l v lislih, gre na to, «la se o«lce-pimo o«I Avstrije in se z«lružimo z «hiigimi slovanskimi narodi v samostojno državo, Slovenijo. Nisem š«- na jasnem, ali bo ta država republika, ali kraljevina s srbskim kraljem na slabe kakor povsod po Ameriki. Premogov i rovi delajo |h> tri dni v tednu, nekateri p<» štiri b 8. zvečer in je bil povabljen tudi s«>e. klub. Ali žalostna nam majka! Slabo smo naleteli, tako «la nismo imeli avohoune-ga govora. Ko sem vprašal pred-siMlnika John Pet«irn«*la za besedo» mi jo je ta odklonil, rekoč, da takemu, ki je proti ligi, ni dovoljeno govoriti. Ker so se bali slišat-^ n-snico, j«' par veleumnih mož se-' stavilo tak dnevni red, «la nismo mogli priti do besede. Seveda, to jim je toliko koristilo, da so u-stanovili podružnico, ker drugače bi bili samo trije člani, če bi se jim raztouialčilo; tako jih je 10 pristopilo izmed 200 Slovencev, ki jih j«' v tej naselbini. Toliko jim je poslužil tisti starokopitni dnevni red. Ko sem jih vprašal, kakšen program «la imajo, je predsednik toliko vedel kakor za špansko vaa, povedal mi je samo, «la ga še nimajo, da ga IkhIo pa naredili. Tako zidajo ti kratkovidni ligaši v oblake hišo; ali prišel bo veter in razgnal bo oblake in ne bo nikjer nič. Tako bo torej z ligo in njenim programom. Zato se boje zavednih ljudi, ker ti se ne vsedejo na liiuanice, kakor štor«' nezavedni. .laz o« 1 loč no protestiram proti t«'in kri«"aeem, ki imajo slovenski narod /.a njih igračo. Če .niidijo, da oni nimajo zdravih možganov, ni treba te svoje neumnosti prištevati narodu, ker narcnl vam ni za igrače; to si dobro zapomnite. Če bo šlo par zanikanih buč skočit v prepad, kaj mislite, «la poj«le ves narod za njimi? Tu se proklc-t«» motijo. (V nam bodo božji poslanci obetali svobodo, je ne bomo nikdar imeli. To se vidi sedaj. Ko Slov«'!!»1«' prosi, «la bi jim malo |>ovedal, za kakšno svobodo se hočejo boriti, pa mu ne «lajo svobode govora. To so njih načela. Če bodo taki kaj naredili v prid naroda, bi moralo biti nekaj posebnega, ker če bi ligaši vladali, bi imeli zavedni «lelavci še bolj pkrirajšano svobodo kakor pod avstrijsko vla«lo. To se vidi doma v stari domovini, kjer vla-a da hočejo sami ¿k -tel»" /a nore«- imeti. Ampak oni kkxio le vedtU zakaj, aamo Ijfnl R\u ne ailiejo povedati resnice; ptič m t tuli iie bi \ sedal na li-manvee, če bi -vedel, da ae bo na-'nje vjel. Blagor Slovencem in aploh Slovanom po vsem »vetu, da imajo take imenitne voditelje! Štejejo ae za najbolj napredne, pa ho tako nazadnjaški, da sami ne vedo, kako. O svobodi žlobudrajo, kakor da bi jo lahko kar stresli iz rokava, pa ae ne vedo ne, kaj je svoboda. Delavci, ako hočete kdaj doseči svobodo, jo boste dosegli samo v socialistični stranki. Dna hoče združiti vse potlačene in izkoriščane, da bodo v združenju močni in da se bodo lahko otresli jarma. Če hočete, da bo kdaj pla-poiala zastal resnične svobode, miru in bratstva, se orga nizi ra j to in združite z nami. šele takrat bodo narodi svo-bodni, kadar se otresejo kapitalističnega jarma, zakaj od kapitalizma prihaja naše trpljenje ¡11 su-ženstvo. Dokler vlada kapitalizem na svetu, ne more biti svobode Živela mednarodna liga, to socialistična stranka! Pozdrav vsem svobodomiselnim Slovencem in Slovenkam! Tony Zalar. jr i1 k ~ s Crested Butte, Coló. Namenil sem se, da napišem par vrstic o naših mestnih volit-\ah, ki so se pravkar izvršile. Pri zadnjih volitvah so bili izvoljeni vsi socialisti. Socialistična stran ka je- ves čas «leíala na to, da bi mesto prevzelo vodo in elektriko in bi se na ta način nekoliko raz bremenila ljudska masa. To se jm razume, da take reči ne diše kompanijam, ki imajo od teh podjetij velikanski dobiček. Mestne zastopnike so volili vsi volilci; o prevzet ju vode in elektrike pa so imeli glasovati le davkoplačeval ci. Bila je huda bitka, huj&a ka kor v Karpatih. Klerikalna stran ka,«ki podpira kapitaliste, je že od zadnjih volitev ves čas pri pravl.iala okope in nabavljala ka none, možnarje in strojne puške lerta-kanon so si pa izposodili ia sosednje vasi. Še preden je bi čas, je klerikalna moč previzitira la vse kanone in se dobro preskr bela z municijo. Pa to ne bi bilo nič; ali ljudje prodajo svojo mot zrt par granat. Tudi v božjem hlevu se je prodajala politika in žugalo se je ljudem, da ne bo dobi dela, kdor ne bo glasoval zanje Haznašali so se glasovi, da bodo vse jame zaprli, če ne bodo ljud je izvolili kapitalističnih kompa retov; če pa bodo izvoljeni, je še rimski kramar dejal, da bo on de lil lopate in krampe. Žalostno, da se dajo ljudje tako ugnati v kozj rog. Nekoliko je pa morda t ud krivo, da smo se socialisti prema lo preskrbeli z municijo. Pred par dnevi so poko|>ali ne kega Kusina, ki ga je ubilo na Kubv Mine. Pravijo, da je dela prvi šiht. Nekoliko drugih je pa potolklo. Pogreb se je \ršil, ne da bi ga bil spremil kdo drugi iz kemp« Jcakor Col ob a rdi. 1 T. Ch. Ojo, Colo. Cenjeni uredni ! Tudi tukaj imamo dosti prostega časa, da premišljujemo krivični kapitalistični sistem in kaj da je vzrok toliki brezposelnosti, (io-tovo ne evropsko klanje, pač pa tukajšnji kapitalizem, ker nas u boge trpine izsesava do mozga. Delavske razmere se» sedaj po preklicu štrajka prav slabe v južni Coloradi. Zatorej se rojaki o-gibajte, kjer gospoduje Mr. Hoc-kefeller s svojo kruto pestjo! Kar pa se tiče tukajšnjih roja kov, so vsi naprednega mišljenja. Vsa čast jim v tem oziru. Skoro večina nas je pečlarjev, ki se prav dobro razumemo med seboj in tudi pri peči se skoraj gremo kosati z marsikatero slovensko gospodinjo, delamo gri.mue za zelenjavo, če slučajno pride kakšna slovenska devojka semkaj, da ji razkažemo naše pečlarske klube,-Naj zadostuje danes. Pozdrav rojakom Sirom Amerike, zlasti slovenskim pečlarjem. NOV LIST, V Pueblo, Colo., je izhajal "Slovenski Narod", majhen lint in neznaten v vsakem oziru. Tam je umrl po dolgem bolehanju. O Veliki noči pa je oil mrtvih vstal, toda v Zottijevi tiskarni v New Vorku, in popolnoma izpreme-njen. Dostojen bratec hrvaškega "Narodnega Lista". Z naslovom so se zmotili. Imenovati bi se moral "Cesarski narod." Če vemo, kje da izhaja tedaj tudi vemo, čemu in komu da služi. List je črno rumen od konca do kraja, cesarskokraljev-ski kakor žandarski bajonet in "lojalen" kakor veteranski Stats-kripel. Zlagani "Slovenski Narod" stopa v življenje s pravo krošnjarsko reklamo; za naročnike obljubuje vsakovrstne pildke za nagrado. Izdajateljstvo pa je bilo tako pre drzno, da je tudi nam poslalo tako reklamno kri>o. Na to imamo javno odgovoriti. "Slovenski Narod" napada "Slovensko Ligo", in zato si menda njegovi krušni očetje domišlja jo, da bodo pri nas našli kakšne simpatije. To umobolno misel jim moramo od vsega začetka izbiti iz glave, kajti sovražnik naj nas smatra za sovražnika. Kdor čita Proletarea z možgani, ne .n»o re uiti trenotek dvomiti o tem, da črtimo ideje, ki jih zagovarja Zottijcvo slovensko glasilo — e nako hrvaškemu - kakor kugo Kakor doslei tako jih bomo tudi xana prej pobijali; in če smo te ideje smatrali za strup, smatramo "Slovenski Narod" logično za zastrupijevalca. Naš boj proti "Slovenski Ligi" nima z Zottijevim niti toliko skupnega., kolikor je črnega za nohtom, kadar pride človek ravno iz kopel ji. ( JosjmmI je na Vesey Street v New Vorku lomijo kopji1 /a Avstrijo in Cranzjožefa; zato nasprotujejo Ligi. Mi smo za konec Avstrije, za konec vseh kron, za jugoslovansko republiko — za to smo nasprotniki Lige. Ako b bila Liga sredstvo, ki bi nas moglo dovesti do tega cilja, bi glasno .priporočali svojim pristašem naj se ji pridružijo in naj ji |h> maga jo z vsemi močmi. "Slovenski Narod pravi, da nima za sabo ne socialistične, ne liberalne, ne klerikalne stranke To mu že verjamemo. Koga ima za sabo, bi bilo zani miveje vedeti, kakor to, koga ni ma. Tega seveda ne bo povedal mi pa si to lahko mislimo, ker u ganka ni posebno težka. "Slovenski Narod" pravi, da so Ligaši izdajalci domovine. Tista domovina, za katero maže S. N papir, je seveda Avstrija. Toda če bi to bila kakšna domovina bi bili mi prvi njeni izdajalci Avstrija pa ni domovina, temveč skupina od Ilabsburžanov priže njenih,- prisleparjenih in priropa nih dežel. In kdor je po nedol žiiem zaprt, ni izdajalec, če poiz. kuša, da bi ušel iz ječe. Avstrija j«' država vladnega sleparstva, politične hinavščinc korupcije, izigravanja nans lov 111 reakcije. Avstrija je ¡Místala ovira evropskega miru in napredka. Za to Avstrijo se more navduševat le tisti, kdor se navdušuje za su ienjstvo, ali pa kdor ima v nj sebične interese. Zottijcvo podjetje bo gotovo preplavilo vse slovenske naselbine s svojimi reklamnimi letaki in s svojim listom. Zato upozar-iarno vse mnlruge na te nove li-manice. Vemo, da ni t relia zavednih socialistov svariti pred to cunjo; saj je lahko spoznati, kam |h*s taco moli. Ali naši prijatelji imajo priliko, da upozore na to vabo tudi druge rojake, ki ne morejo tako hitro presoditi, kam jih misli zapeljati zvijačna reklama. V hiši človeka, ki noče biti habsburški hlapec, ni prostora za "Slovenski Narod". In od nas naj ne pričakuje nič druzega kakor neizprosen boj in bat inc. Kajti 111Í hočemo ljudi, ki znajo svobodno misliti, da bodo sposobni tudi za svobodno delo, ne bomo pa mirno gledali, da se bo monar-histični strup še v Ameriki tr.v sil meti naše ljudstvo. SOCIALISTIČNA DEDSClNA "Internaeionale" ni, pravijo eni in pravijo drugi. — Well, želja, pravijo tretji, je mati misli... KRATKO NAZNANILO. Sodrugoiu, ki so razburjeni zatuli podlega načina, katerega se naši nasprotniki poslužujejo v svojem najnovejšem l>oju, naj služi na znanje, da se ne bom mjeval z enakim smradom. Star žurualist sem, a nikdar se nisem izneveril svojemu načelu, da bodi )oj, tudi kadar je najostrejši, Kišten in dostojen; mislim, da mi io načelo veljalo do konca mojih lni. Pač |>a bom dal čaatitemu "(¡lasu Naroda" priliko, da dokaže svoje nezaslišane insinuacije na Mi poznamo že precej dobro zahrbtni način boja naših ljubeznivih nasprotnikov sploh in (llasuj Svobodi' še posebej. Vemo, da je razdira nje socialistične organizacije glavni uaiucu Vašega podjetja. Ne mislimo pa tukaj polemizirati z vašimi sladkimi, a popolnoma puhlimi frazami o uadstran-karstvu. temveč Vas hočemo le o« pozoriti, da nekoliko bolje premislite, kaj boste pisali, kadar pri-mete zopet za pero. Zdi se Vam, da v pismu lahko sumničite in natol-cujete, kolikor se Vam ljubi; saj tisti, ki jih blatite, ne bodo nič zvedeli, Vi boste na varnem, Vaš edinem mestu, kjer ae morejo take j gtrUp bo pa le zalcgel pri ljudeh, reči dokazati, to je preti sodiščem. "Olas Naroda" je pisal: "Zato pa tudi javno trdimo, la je Kristan v službi Avstrije in od nje plačan." ki Vam verjamejo. Svarimo Vas. Igra je nevarna in potrpežljivost naših sodrugov tudi lic bo večna. Kar nas je, nismo maščevanja željni ljudje in Kdor se u\m tako reč javno Vsi imamo toliko opravkov, tla se trditi, mora pač imeti neovržne dokaze, sli pa se mora ravnati p«) načelu, tla je v boju s političnim nasprotnikom tudi najinfamnej-še sredstvo dovoljeno. •laz nisem bohae in ne omenjam splošno znane činjenice, da je moje drame uprizarjalo slovensko gledal išče v Ljubljani, tla je ne bi radi preganjali po sodiščih. Toda če Vi in Vam enaki nasprotniki mislite, da mora biti socialist sestavljen iz samega odpuščanja in prizanaša 11 ja, se motite. "Dcr Krug geht sti lange zuiii Bruiinen bis er brieht." Vzemite to na znanje. Ce boste še drezali v žerjavico in se opekli Ive moji knjigi sprejela Matica I pri tem, se ne boste mogli prito-S lov enaka, tla so me na predava-1 že vati, da niste imeli o pravem ča-nja vabila slovenska kulturna društva v Ljubljani, (lorici, Celju, Kranju i. t. ti., zaradi svoje slave, ampak za«o, ker ji* moral Slovenec, ki očita članu slovenskega literarnega in kulturnega sveta švihovstvo, dobro premisliti, kaj tla trdi, preden je zapisal svo- j je očitanje. O slučajni zaletelosti torej ne more biti govora. Preti sodiščem ima Glas Naro- gla jezica na Proletarea? Gospod je pri O. S. dobro vedo, da ne morejo konkurirati s članki v Pro letarcu. Originalnega ne morejo spisati druzega, kot kakino oslovsko polemiko. Je pač smola. Sta re "Zarje" so izrezane, iz soc. • Delavca" in leposlovnega "Zva na " se pa ie tudi taftko kaj odre že. Ne preostane torej nič druze ga kakor prestavljati na slovenski jezik iz nemških listov. Konda torej ni gl. urednik, pač pa gl. krojač s škarjami v rokah pri listu O. S. Upravnistvo. ZA GLAS SVOBODE 00 su opomina. Proletaree V POJASNILO. Pod Um naslovom prinaša O S. že par tednov od svobodoljubnih moz pojasnilo, v katerem se v srcu jezi nad sodrugi okoli Proletarea, kateri za prvi maj izda j a jo Proletarea v slavnostni in la najlepšo priliko, tla dokažej povečani obliki. Upravnik pri O resničnost svoje trditve. Morda! S. mora seveda tako plesati, ka- hoče (Jlasu Naroda še kdo slediti. kor m0 ¿viiga njegov gospodar. Seveda sem sam radoveden, kak povejte vendar, od.katerega dru šni bodo tisti dokazi GOSPODU F S. TRUGERJU, ' Glas Svobode" stva smo ZAHTEVALI, da se mo- Btbin Kristan ^ narociti na majniško izdajo Proletarea? Mar morajo poleg go spodarja še uslužbenci lagati? Go< spodje, vsa Vaša iezica ne pomaga absolutno nič. Proletaree izide zopet za prvi maj v 15,000 iztisih. Sploh pa, kaj vendar Vas bri ga prvi maj? Prvi maj je tisti Chicago. Vi ste pisali zastopniku svojega J ista v Red Lodge, Mont., ki se ne strinja z Ligo, pismo, v katerem j dan, lciterega so proglasili za de siecr absolutno nič ne dokažete, j la vtki praznik mednarodni soci kar bi imelo kakšno stvarno vred- aliati v Parizu. Socialiste pa Vi nost, zato pa napadate na nekvali- sovražite iz dna duše. Praznik ficiran način Jugoslovansko Soci alistično Zvezo in sumničite ljudi, ki delajo v socialistični stranki. svobodašev Kondatove vTste je o sv. Martinu. Odkod torej izvira tista onemo- Organizaciji stranke v Cadillac. Mich., je neki njen član zapustil 4000 dolarjev za propagando. Tudi žrtvam stavke v Colorado je zapustil r»00 dolarjev. Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletaree" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure: Makslra Oorkl: Mati, mehka vezba................................$1.00 Upton Sinclair (poslov. Jo». Zavertuik in Iv. Kaker): Džungel. Povest , i* chlraftkih klavnic............................................75 Enrico Ferrt: SociaUzem in moderna veda...........................fio Država prihodnjosti...............................................20 Proletariat .......................................................10 Etbin Kristan. ' Nevarni aacializcm.................................10 Komunistični manifest............................................20 Kdo uničuje proizvajanje v malem...................................10 Socializem ........................V..............................10 Socialistična lrnJi±.nJca. 2 zvezka in "Nala bo«atatva"...............10 Kapitalistični razred...............................................10 Vojna in socijalna demokracija......................................15 Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristani: Katoliško svetovno naziranle in svobodna znanost........................................... -25 V dobi klerlkallzma ...............................................20 O konsumnlh drofttvlh.............................................10 Moderni politični razvoj.—Moderni gospodarski razvoj—Cilji socializma .10 Zadružna prodajalna ali konsum................................... -05 Štiri črtice. (Poljudne zbirke "Več luči t" 5. snopič)................ .10 Kako je lep vojaiki stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .10 KatollAka cerkev in socializem......................................10 Spoved papeža Aleksandra.........................................10 Francka in drugo..................................................25 Vso te knjige in broiure poftljemo pofttnlne prosto. .--= VABILO NA VESELICO, --ki jo prirede--------------— Skupno Jugosl. Soc. Klubi v Chicagu "PRVI MAJ** V sobeto pmga maji, v "Narodni dvorani" na vogalu 18. cesti in S. Racine Aie, Na programu ji ples, prosta zabava in dobra postrežba vsem. \ Pričetek točno ob o»mik «»»¿»r. Vstopnina j* t» moi^e 25c. — 2en«k« v •pemttvu «o vstopnine proste Za mnogoštevilno udeležbo vabi Odbor. Par tednov nazaj smo Čitali v (J. S. mešanico otrobov, pod katero je bilo podpisano "Olas Svobode Co." Preden odgovorimo na napade, si je vredno ogledati, s kakšno družbo da imamo opra vifi. Torej kaj je "Olas Svobodo Co?" Nič druzega kot Konda in njegova žena Marija! (Olej zapriseženi Statement za aprili) Mi ne trdimo, tla je 'Narodna tiskarna' socialistično podjetje. Vemo pa. da je omenjena tiskarna mnogo bolj liberalna družba kot pa Konda in njegova Micka. Narodna tiskarna je inkorporirana delniška družba. Delnice imajo delavci. ki so vposleni v tej tiskarni. Ako je ob koncu leta dobiček, se razdeli med delničarje —.delavce Pri (J. S. je pa ravno narobe. •Ves eventuelni dobiček izgine v kondatovem žepu, ki je brez dna Ni nam znano, kdo od te' dvojice je spisal dotični proiiodgovojr, bržkone pa nobeden, ker—botliulo odkritosrčni in povejmo, tla je Konda, akoravno se podpisuje za glavnega uradnika prT O S. glavnega uradnika pri O. S. vkljub temu še za navadne dopise pisati — prokleto lahak. Sodrugi in somišljeniki Proletarea nam bodo pritrdili, da smo omenjeno kompanijo zadnje čase pustili popolnoma proti miru. Pustili smo jih, tla se nekoliko iz-kašljajo, in kar je še glavno: dihurja pusti kolikt r mogoče pri miru, kajti ako ga suneš z nogo, pride od njega še hujši smrad. Niti danes bi republikancem ne odgovarjali, ako bi ne imeli tehtnih vzrokov. Smo člani S. N. P. .1. in se tiče tudi nas, ako se v laž-njivih klobasarijah napada direktno brat Zeleznikar, indirekt-no pa ves gl. odbor te »Jednote. Vemo, tla bo Konda še le takrat dobil v tisk "Glasila" različnih jednot in zvez, kadar bodo gl. odborniki toliko prismojeni, tla bodo plačevali za najslabše tlelo — najvišje cene. Toda pri S. N. P. .1. imajo svoje "Glasilo," v katerem jim bodo že povedali, kar jim gre. Zanima pa nas odstavek, ki se tiče Proletarea in se glasi: Koncem koncev pa odpade v Narodni tiskarni kak grižljaj tudi za — Proletarea. Tako torej Konda hoče slepiti čl a i ie IS. P .1, tla se Glasilo zato tiska v Narodni tiskarni, da ima Proletaree nekakšen popust. Ze dalje časa se Siri po Chieagi go-\ or i ca, tla se sedaj, odkar se tiska Glasilo v Narodni tiskarni, Proletaree tiska polovico zastonj Radovedni smo bili, kdo je avtor teh laži, in setlaj v prot¡odgovoru srečamo sleparje. Akt) bi bil le en cent popusta, • potem bi morali vendar mi to vedeti, ker plačujemo račune Ako pa Konda ali njegova žena ve za kakšne grižljaje, potem naj se i/razi nekolik«) jasneje, da se s to lepo družbo srečamo pred sodiščem. .. Mi vidimo, da je slovensko meščansko časopisje padlo v močvirje laži, iz katerega ni izhoda. Domišljnjejo si, tla smejo v tej republiki lagati, obrekovati in sumničiti, kolikor jih veseli. Go-j spoti je, Vi ste v zmoti! Na stežaj si odpirate*..vrata jetnišnic in temeljito si boste opekli prste. Po-j prej ne bo iiiiru, dokler ne zamenjajo nekateri civilne obleke za marogasti j^tniški jopič. Upravnistvo Proletarea. "Glas Svobode" in "Glas Naro-tla" razglašata nemške «socialiste za najgnusnejše liutli na svetu. Kako da jima niso gnusni članki, ki jih prevajata iz New Yorker Volkszcitung in iz Chicagocr Arbeiter Zeitung ?Kako si je mo-goee od takih gnusnih ljudi "izposojati" duševne produkte? Marsikdo ne doseže, tla bi se njegove misli uresničile, ker ga ljudje ne razumejo; marsikdo pa doseže svoj cilj ravno iz tega ! vzroka. \ Pazile na la Ničvredne ponaredit« slavnega Pain-Kxpelier-ja dobite »t*t<>, ako ni«te pašni. Pazite na sulro in ime Kichter 26r in 60c pri vseh dobrih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Co. 74-10 WaiblifttR St. NEW YORK, N. Y. ANTON MLADIC moderna gostilna. Toči pilsensk© pivo in vina Kegljišče. Tel. Oanal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Obieago, 111 CARL STROVER Attorney at Law Zastopa »a vsak «odiitih. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt «obe 1009 133 W. WASHINGTON STREH CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr J W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik sa notranjr hol »sni In raaacalnik Ladr«vaiika preiskava breipla^u«—pl» éati ja la adra vila 1924 Blua Ialan« Avi, Chicago. Ureduj« «d 1 da 3 papal.; »d 7 da 9 cva¿ar liven Chitag« ftivaii bslaiki saj piioja ■laveoako BKLL PHONK 1318-J FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. Pittsburgh, P ALOIS VANA — ilúdelo vat el j — sodovtee, mineralne vode In rasnih neopojnib pijač. 1837 So. Fisk 8t. Tel. Canal 1464 LOUIS RABSEL » moderno urejen nalun Ni 480 GRAND AIE., KENOSHA, VII Telefon 1199 J. A. FISCHER Buffet Im» aa raspolago vsakovrstno pl«s vino, saiodks, L. t. d. Izvrstni pronur ca okreplilo 3700 w. 26tb St., Olilcac», tli Tel. L*wnilal* 1761 Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleikin. napisom. "Drevo vsega hudega" h «lo- venskim napisom. "Zadnji štrajk" g hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angl-4 kim napisom. Ono slikam so 1 komad 15e; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00 Oene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15e, 100 komadov 7Ge. PoStnino plačamo mi za vsa kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St., Cleveland. Ohio M. A, Weisskopf, M. D, Izkušen zdravnik Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in na-deljo večer neuraduje. Tel. Oanal 47fi. 1S01 So. Ashland ara. T»d. residence: Lawndale H9H. MODERNA KNIOO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in druStva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo modeme stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., < (Adver.) Chicago, D! vc eksploziji dinainita sta po pita list ična podlost, ki je v se polnoma razdejali kini» tukajš danjem kritičnem času ae poseb njih Srbov na At. 709 aev. Broad-lito brutalna, way. Klub je I>a 1 glavni atan arimkih prebivalcev v meatu in odkar je izbruhnila vojna v K v ropi, ho ae tam vršili razni narodni boji. Drobne vesti. ZA DRUŽINE UBITIH RUDARJEV. Utonila sta v Blejskem jezeru Jožef Vrhunc in Peter Dolar, oba / Bleda. Sla ata ponoči čez let domov, zašla na slab led, ki ae j» vdrl. Ker je bila pozna noč, jih ni nobeden cul ter sta oba izginila Charleston, \V Va — Državni uradniki cenijo, da bo družinam I j^j itniom. rudarjev, ki so poginili prt eks Pijanci so umorili župana. Joa ploziji v jami New River and Po Kownina, iupan v (ioijanskem, oahontaa Consolidated Coal Co. v okr&j Komen je neko družbo vi-Layland, po zakonu o odškodniI njenih ljudi posvaril, naj vendar uah izplačanih okrog 200.000 do- L ozirom na sedanje rtwnt- ease ne iai jev. Ubitih je bilo 175 mož. Za razgraja, amjuik ae vede dostojno, vaako življenje bo torej plačano kf sled tega je prišlo do prereka-komaj nekaj če/. 1-(stnik Janea Cipuš v Ličjmisi v Ameriški parnik Minnesota, ki vozi med japonskimi lukami in Seattle, Wash., je predzadnjo noč ^ ..... ..... blizu Ivajime zadel ob skalo. La-| rojeni go#|M>diirskem poslopju, dja se je v nedeljo zjutraj odpeljala iz Nagasaki proti Kobe, Jo-kohama in je bila potem namenjena v Seattle. Ljudje Ul» niso ponesrečili. VAŽEN ZAKON Uixmila. Iz Sk) ve« j gradea poro-ajo: Pri vožnji iz mesta v Kuii-lavž sta ponesrečila kmetica Ma- pograbi eksceuter za de.no roko jih rodi. Telo bo trpelo. Kakor! James F. Sleplna ...: potegne v stroj. Njegov tov.- hitro zapazite kak nered v vaši P^dsednik ni je to k srn«, opazil in skočil navadni .lasti ali krepkosti, rabi- Chrlsllio K W,||J k stroju, ga ustavil »u Podbevika te takoj Triuerjevo ameriako T **}Utk? n šil. Vendar ga je stroj na desni zdravilno grenko vino, ker ono iz lmi4illu,, u Kmanuel Beranek. II. podpreds. roki tako poškodoval, da ao ga čisti hitro in popolnoma creva tei odvesti v deželno bolmi jim ,|a novo moč in redovitost i..... • Pomnožilo bo tek, pomagalo pre-| Ad0lPh J' ha vi ter odpravilo zapeko. V lekarnah. Cena $1.00. Jos Tri lier, izdelovalec, 1333 1339 So. Ashland Ave., Chicago, III. Rivntiljskl odlor: .Michael Zunraer, načelnik Kmanuel lieranek Dr. Anton Hiankini Abel I In v i h John Furl k A. V. Geringer John C. Krasa Frank J. Skala Jamea F. Stepina C. It. Wallet-k ni eo. Poiikušen samomor. Neki 201et ni trgovski aotrudiiik a«- je pod Rožnikom v Ljubljani ustrelil v glavo iu se nevarno ranil. Nezgoda. Pri podomače Čeču v Bl.togradu je rezalni stroj j popol., „„„•«,„e mišice al i iionui odrezal dekli Pepci Sneber- sklepe drgniti z Trinerjevim lini gerde.no roko. j nientom, boste iznenadeni, kakoL*nr.M r, .... . Dva samomora. Pri Brglsspvi hitro vam bo to pomagalo. ( ODPRTO S PondelJek ln V Četrtek do 84 ZVeČer, •»a 25 «u 50e, po po«ti 35 ali 60c 1 vse druge dneve pa do 5i popoldan! Ak o hočete bolestne mišice al blagajnik. AMERICAN STATE BANK 1825—27 Blue Island Av.., blizo 18-ste ulice. CHICA00, ILL. Glavnica In. prebitek.....$509,000.00 LAHKO ŽIVLJENJE NA ZEM LJI NA JUOU, KI JE POCENI. štirideset a k rov olmegajoča far Zakonodaja države New -Jersey je sprejela sila moder zakon. Že-ne, ki ima volilno pravico, ne bo volilni klerk več vprašal za njeno starost, ampak če je ž«» 21 let sta- vili v Šmartuu pri Celovcu so našli iui drevesu obešenega ključavnica i-skega pomočnika v Celovcu Antona Sadjo, rojenega leta 1H96 na B1«mJu. — Naši ao mrtvega na grobu svoje prve žene v Trnjivasi pri (Vlovcu finančnega računske ! ms v Arkanaaau in Louisiani vam ga revidenta Riharda CHauniu- da življenje takoj s početka in gerja. Pred nekaj dnevi ae je ože- pripravi vam pot do bogastva Le nil v drugič. Nesrečni mož, ki .eI sne družbe varn ponujajo zemljo je zastrupil, zapušča sedem otrok, ki ie posekan gozd po $12. do *15 Samomor vojaka V Celovcu se.ker. Ta zemlja obrodi dvakrat \ ul h *s i I topničar Tomaž Bačnrk, letu. Vstanavljajo se naselbine slar 24 let, doma iz logaškega o- tujerodnih ljudi. Pridružite se va traja. Pravijo, da se mu je zme- ftim rojakom v eni teh kolonij in •:H'°- postanite napredni. Z malo svoto Tatvina darov za vojake. Iz lahko pričnete. Pišite še danes na Slovenjirradea se poroča: Na tu- L. M. Allcn. P. T. M., liock Island kajšn.jem poštnem uradu se je ču Line«, Rom,, 11^ La Snih Station rija Verdnik podomače Lakovnl- dno zdelo, .da dobiva šivilja Be I Chieago, lil. ( \d ) a in kmetic.Vitko podomacv Po- uedikta Prevorčnik, žena ognji »ič. ttuhodolšica je šla čez bre-go- čarja, od svojega moža iz Gali->e in nesrečni par je kljub temu,Kije mnogo zavojev s perilom. Pri la je bil ua vozu, utonil. hišni preiskavi so našli celo skla- Stiusna smrt. Z v »ver 3. tuarca d išče volnenega perila, nakit v je zakurila 741etna Barija Bau vrednosti w dov.n.L. »«jik«. V stari kraj ZA ZABAVO NI POTNIH LISTOV Vlada Zedinjenih držav je baje namenjena odreči potne liste takim državljanom, ki se mislijo le za zabavo peljati v Evropo. Vzrok je ta, da je bil na angleški ladji "Falaba", katero so Nemci tor-l ijanskoga doma. Poškodoval se je pedirali, ne da bi bili dali mornar-1 na obeh nogah. Zdravi m* pri jem in potnikom časa za rešitev,I usmiljenih bratih v (Jorici. tudi ameriški državljan- Leon C. I Uboj. Iz Trbovelj poročajo: 22. Trasher, ki je poginil. Vlada imal iVbniarja so se delavci tukajšnje-sedaj sitnosti, ker mora zahtevati /.1 rud okopa jmi izplačevanju v od Nemčije pojasnila iu zadošče n ►stilni Pintare med seboj stepli nje, pa ne mara več takih homa-1 ter ubili enega tovariša. Ubijale« NAZNANJAM cenjenim rojakom, da bodem I MEN1K RANJENIH, PADLIH, vsSaSp8 pošiljanje denarja Jamčimo! •t ,'.■ r'»« '--I T— ""<« i mr;mooUeStU' iniiitf ^ 1 rta ln int iFor.i» •. »»..t »•.». I du m 1.. ihoimI /vc/ntio ivm/.iti I "Slovenski Narod" ^ »1110 z o p f I ZniZall cenc. Sedaj, ko ao padle cene avatrijakih kronic, imate najlepao priliko, da pomagate avojcem v atari domovini! KAKO?! Obrsiti ti m njučjo, njttarijie is solidno slovansko bari» trrdko ii to jr KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chlcago, Ul. le i da bi hitreje gorelo, a petro-|da jo je moral zvezano izročiti ra. Da nimajo gospodje zakono-|!ej je za/.ga I starki obleko. Ko jo okrajnemu sodišču, dajci drugih skrbi! In da ne sluti- je ob H. zvečer obiskal njen Kotpcnikijnda. Dalmatinski listi jo, da je to pravzaprav žalitev zal < » Viktor llasching, je našel ma- f>oročajo iz Knina: K posestniku pametno žensko! J »• mrtvo. Copela je pri peči. Te Jovaniču sta prišla ponoči dva o je bilo strašno obžgano. vojaka — narednik in prostak — , Poskusen samomor. Jakob Mar- s puško na rami. Zbudila sta ga inac iz Smnrtua pri Tercu v Fur. ter mu rekla, da morata izvršiti ianiji se je ranil z nožem ua pr i hišno preiskavo, češ, da je na su-ih. Storil je to v pijanosti. Sedaj mu, da hrani kriv denar. Našla •• zdravi pri usmiljenih bratih vlita 6tXl K ter jih odmrla. Izkaza-ioriei. lo se je, da sta bila dva lopova, Z dimnika je padel 191etni dim -ki sta se pivoblekla v vojaške u-likar Simon (Sregorinčič, s Cerk pifornie ter spravila kmeta ob iz- Zahvaljujem «e svojim cenjenim odjemalcem za obilna doseda nia naročila in se jim že za naj prej priporočam. FELIX M. DOLINAR, 45 Vesev St NEW YORK, N Y l-x New York, N.Y Moderno urejena gostilna VIL LAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., bliio cestno železniške postaje, Lyons, III. Telefonska štev.: 224 m. tij, dokler traje vojna. ZA IN PROTI PROHIBICIJI. e že {khI ključem. Alkoholna prepoved t>i bila za rudniške okraje i.ujno potrebna Ikupiček za prodano živino. Velika železniška nesreča. V (slavonski Mitrovici se je prigo-dila 5. marca velika železniška ne-I sreča. V osebni vlak, ki je stal na kolodvoru, da odide v Rumo, je trčil tovorni vlak. Devet oseb jel "Ako si nameravate naročit bilo ubitih, 18 težko ranjenih. M a graf of on, ali importirane sloven terijnlna škoa žena je. peljala posebna lokomotiva V<)Z| (j||/\ j, Ui U U ASE K M prohibicijo. Predsednik \Vilson iel , itipiveila. Nato se je siromak z delavcev na pomoč. Oba vagona' pa baje nasprotnik prohibicijo in I nožem sunil v trebuh in umrl \ s senom sta izgorela na progi, hoče prepustiti vsaki A. J. Terbovec, P. 0. Frontenac, Kans PRIZNANO DOBRI občini, avtonomno odloča o licencah. da ZDRAVNIK ZAPADNI STRANI CHICAGE ČUDNA PRAVICA ze za samomor. Od vlaka povožen. Železniški do zadelo več sto družin". To je pač čudna pravica. Ako bil Železni ške poNtaje v Ooapa-Sveti, da je iz Celovca ravnokar tja prispel ji vlak prod most0111 čez Glino mor V primorskem Tržiču (M011 f al cone) so ustanovili veliko la-Ijodelnico. ki je bila deloma pre ineičena iz Trsta. V kratkem času se je podjetje*, ki je subvencionirano od avstrijske vlade, zelo 1 «Zrilo. p«. w> g* nenado ina zaprli. Slovenski listi pišejo o tem: "Delavec Ivan Tušar, rojen v Trstu I. 1M90., ni hotel iti na de lo. katero mu je ukazal izvršiti delovodja & paca pa 11, in sicer n« ladji, ki «e gradi; rajši je pretr-. • - . pel, da je bil odpuščen. To je bilo Velrkovški cest. v Celovcu, je 19. febr.. Dne 22. febr. se je pe I telefonično obveščen od žele Ijal delovodja na svojem kolesu. •V bližini njegovega stanovanja pa je ustreli! nanj omenjeni Ivan Tu šar iz revolverja, ter ga zadel v hrbet, ali prizadejal mu je le lahko poškodbo. Tušar je izginil Delovodja Špacapan je delal 1 Lloydovom arsenalu v Trstu 28 let, »edaj v Tržiču, in sicer od I. 1910.; med tem časom so bili izvršeni nanj trije atentati: nekdo je vrgel za njim težko žele-ki ga je pa le opraskalo, in nekdo mu je bil isti dan zastrupil vino, katerega pa k sreči ni bil izpil; oadaj je bil izvršen tretji atentat. Vodstvo ladjedelnice je izdalo oglas, v katerem omenja atentat, zbog katerega se zapre ladjedelnica Delavce so izplačali in jim izročili knjižice. Obenem je vodatvo ra^piaalo nagrado i>00 K, ki jih dobi oni, ki pokaže l>ot, da ne aretira napadalec. Nenadno zaprtje ladjedelnico je hu- •rroanih bolečinah. I Vsled ognia na progi ni mogel Vlak ie povojil pri Slivnici podMMl'ti tržaški brzovlak, ki gre izjNA Mariborom neznanega, 65 let sta-MJuhljane ob (j., ampak je imel •ega delavca. Pri sebi ni imel no-|*"b> zamudo. | Dasiravno ie stav zdravnik, vendar ae henih pisem, le nekaj nad 10 K \ namestništveni palači v Trstu nastal ogenj, ki je napravil nekaj tisoč kron škode. doiiarja in oeali. Vlak povozil človeka. I/. Trbo vel j poročajo: 22. februarja zve čer je povozil večerni tovorni vlak neznanega moža. Ko je došlo železniško osobje. je bil že mrtev. Imel je samo dvoje pisem, naslov-Ijenrh fia Prane Karvmer,- Domže- I — — ■ — ...... ... • u , u.n, f < II «Id I m Požar. Dne 3, marca zjutraj jel do sedaj Se ni nikdar poshiieva! ogla 1 sov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njega. Kadar ste bolani, ne hodite k raznim zdravniškim mazatem; edinole zdravnik, kateri je veii svojega poklica, more ozdraviti bolnika URADNE URE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do 3 popoldan Pridite na naslov: 1500 So. Craw!ord Ave. Telefon Lawndale »133 LISTU V PODPORO Anton Buss, Cleveland, O.. _ . _ .Joseph Bric, Ksrmmíe , I isa t. Nesrečneža so nrepeljali |V, 40c (Ptg.) Ivana Debe na trboveljsko globlje. Cire iiajbr- |ak> ofic., Alojs Bogataj 60e., Lo ™one; camal mu vro Guzelj, $1.00, Frančiška Gu zelj 25c.j John Debelak $1.00 čuvaj Benjaniu Lindner, ki o-| Andrej Guzelj 25c.. Jakob Riba-pravi ja službo pr. čuvajnici ob r j oh 25c., Dominik Freltrinet 25c.. Gaspar BaŠelj 25c., Martin Obet 25c., Simon Dol i na r 25c., Anton [iodec 15e., Jožef Škof 25c., George Vidmar 25c.. Neimenova na 15c., Frank Casterman 35c., POZOR! SLOVENCI! POZOR SALOON s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače | Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter uniiake smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.-Postrežba točna in iz , 1.1 i ». , . I vnsiciumu ú«IC.. ^.«.-luBiirïi» UMllMin iz- i a povozM kako osebo. Lindner. je Tony Vidmar 25c Valentin tlhet borna- ~ Vs progi preiskovat in je na nel moža z o -I .r^r. \ .I** gel z des- in krepko. Vsakemu prestopku no roko in hotel z mreže odstrani- zmernosti v jedi in pijači sledi ti nabrano zapreko. Pri tem gal kazen: več celic umrje kakor .o- U !'■*' «M» { ^FjLorÜlard Ca., NcwVodk Ciíy ^ Nepretirano ROJAKI! Ogla.Ite »e v moj« gostilni kadar . § .... 1ffr?,lc V mesto ali lz me«ta in prepričali se boste, da točim najboljšo vsakovrstno pij.čo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, sem zagotovljen, da boste se prišli •JOS. SLABE 216 So. Genesee Street Tel 202 . . . AUZ Waukeoan. Illinois STEDENJE. Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu. naj si hrani svoj največji zaklad-zdravje-ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor ce bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa.. Hranite si svoje zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino To naravno zdravilo, obstoječe iz čistega rde« h?Kr«nioki;??V,Lnihi ima ^«tokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uživa pri okorelih |elrlhv zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v črvih, krčih. ^ želodčnem kataru, in Pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiičenje telesa, ne da bi se ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob' ja da delu ie hr£ prenehanja. V boleznih ie^lca, jeter in droba deluje dobro ^ V LEKARNAH JOS. TRINER Izdelujoči kemik 1333-13» So. Ashland Ave. Chlcago, III. Trin«i>* linim.nl ¡m.jt« pri roki. Mo^., d. gm n« rabit» d««.., «.lo dobro T.m bo u.lr.tol j„tri pri ol.jionju bolotin t milicah ali »kUpih. C.n. 2Sc in 50c, po poiti 35c in «Oc.