Slovenec

Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Lružirt.
ŠTEVILKA 80.
JO LIE T. ILLINOH. i. SEPTEMBrlA 1916 - ----
LETNIK XXT.
Prve praske med Avstrijci in RumuncL
Dunaj naznanja, da so se avstro-ogrske čete umeknile od rumunske meje v pripravljene postojanke.
Z drugih bojišč malo novic.
Falkenhayn, Puhallo in drugi odstavljeni. Hindenburg edini up nemški.
Rim, 28. avg. — Italija je napoveda-la vojno Nemčiji, ker je Nemčija poslala čet na suhem in mokrem na po-m°č Avstriji ter jo tako usposobila, da je zbrala največjo bojno moč proti Galiji, pravi uradno naznanilo, izdano tukaj danes. Slično naznanilo je bilo Poslano nemškemu uradu zunanjih stvari posredovanjem švicarske vlade.
Izvzemši osvojitev Gorice, ni noben dogodek več mesecev tako razburil Pijanske javnosti, kakor novica o napovedi vojne z Nemčijo. Posebne 'zdaje časopisov so v nedeljo raznesle novico po mestu. Kmalu so se zbra-® ogromne množice ljudi na Piazza ^olonna, odkoder so odkorakale v iz-P^evodu po glavnih cestah, vzklikajoč yoli z Nemčijo!" in "Živeli zavezniki!"
Avstrijci napadajo.
Nadape z malimi oddelki so podje-Wali Avstrijci včeraj na raznih točkah ob fronti. Ti napadi so bili odbiti Povsod, naznanja vojni urad, ki poroča med drugim:
"Na Goriškem in na Kraški planoti Je bilo vztrajno topniško streljanje naperjeno proti predkrajem mesta, soškim mostovom in valonskim linijam, ^aše topništvo je odgovarjalo krepko jn motilo sovražnika v njegovem utrjevanju."
Uradno iz Dunaja.
Berlin (brezžično v Sayville), 29.
Avstro-ogrski vojni glavni
„„ °bjavil danes sledeče dnevno Poročilo:
. Bllzu Cauriola je prišlo do nadaljnjega hudega boja. Sovražen napad Je izjalovil pod našim topniškim ognjem. Zvečer se je posrečilo sovražnemu oddelku, prodreti v našo po-tojanko na vrhu gore, ali davi smo 8» zopet prepodili.
Na obmorski fronti in pri hribu Sv. j^abnela, kakor tudi v odseku pri No-1 Je laško topništvo silno streljalo."
te, da so Se umeknile v postojanke pripravljene po načrtu.
Boji med Rumunci in Bolgari.
Bukurešt, 30. avg. — Bojevanje se je začelo med Rumunci in Bolgari, ko je Rumunija poslala v Sofijo ultimatum, zahtevajoč, da Bolgari zapuste Srbijo. Rumunija je začela obstreljevati bolgarsko mesto Ruščuk ob Donavi.
Ogrsko in Nemčijo sklenjene pogodbe, je napovedala včeraj našemu zavezniku vojno.
''Cesarski nemški poslanec v Buku-reštu je dobil naročilo, zahtevati svoje popotne liste in naznaniti rumunski vladi, da se smatra tudi Nemčija v vojnem stanju z Rumunijo."
V popolnem miru.
i
Berlin, 28. avg. (Čez London.) — Novica o rumunski vojni napovedi je bila tukaj sprejeta popolnoma mirno, čeprav je tako brzo sledila italijanski na Nemčijo. .
O namerah zveznih osrednjih vele-vlasti — da li bosta nastopili ofenzivno proti Rumuniji, ali se bosta omejili na obrambo — je tu le malo znanega. Rumunija pa se bo morala vojskovati z vsemi nemškimi zavezniki, če bodo ruske čete marširale sjcozi rumunsko ozemlje.
Štirinajsta dežela v vojni.
Pariz, 28. avg. — Rumunija se je odločila poseči v vojno včeraj zjutraj
v seji kronskega sveta v Bukureštu, tako pravi Havasova brzojavka iz Genove.
Wolfov urad poroča, da je bil nemški zavezni svet takoj sklican k seji.
Po včerajšnjih brzojavkah iz Buku-rešta je bil kralj Ferdinand sklical konferenco zastopnikov vseh političnih strank, bivše prve ministre, bivše predstojnike zbornic, ministre in zastopnike vlad, da se temeljito pouči o javnem mnenju.
Wolfov urad, poluraden zavod, kaže na to, da je Rumunija 14. dežela, ki sega v vojno. Vedenje Rumunije je bilo od začetka vojne negotovo. Ententni zavezniki so jo vedno zopet vabili na svojo stran.
Rumunija bo lahko poslala v boj najmanj pol milijona vojakov. Težkega topništva nima; njeni častniki so baje prav pomanjkljivo izvežbani in nebrzdani.
Voditelj rumunskih liberalcev Jo-nescu izjavlja odkrito, da je pohlep po ozemlju naklonil Rumunijo potegniti z zavezniki. Rusija je Rumuniji baje obljubila Črnovice z južno Bukovino
Makedonska fronta.
Berlin, 28. avg. (Čez London.) — Bolgari nadaljujejo na makedonski fronti svoje prodiranje, kakor naznanja sledeče uradno poročilo:
"Na fronti ob Moglenici so Bolgari zasedli višine južno od Zborska. Srb-i ski protinapadi na Cigansko sleme so se izjalovili."
Zmagoviti Bolgari.
Berlin, 28. avg. — Francoske čete opuščajo svoje postojanke v severo-zapadni Makedoniji in se umikajo pred Bolgari, tako poroča brzojavka iz Sofije.
Bolgarske čete, ki so dospele do Egejskega morja, so pognale Britance nazaj v njihovo opirališče ob Orfan-skem zalivu.
Bolgari neprestano napredujejo v Makedoniji, vkljub junaškemu odporu srbskemu.
Poročnik Konjovič.
Berlin, 29. avg. (Brezžično v Sayville.) — Pomorski odsek državnega vojnega ministrstva na Dunaju je naznanil danes:
"I.ajtnant Konjovič je 'iiapadel dne 26. avg. z dvema drugima naših vodnih zrakoplovov skupino sovražnih stražnih ladij v Jonskem morju. Vkljub najsilnejšemu obstreljevanju so se vrnili vsi letavci nepoškodovani."
Marjampola z velikimi izgubami za sovražnika poroča včerajšnje avstrijsko uradno naznanilo, ki se glasi:
"V Karpatih severozapadno od Ku-kulskega pogorja smo odbili ruski napad in prizadeli sovražniku težkih izgub.
"Severno od Marjampola se je rusko prodiranje snoči končalo v popolnem porazu."
Petrograd, 30. avg. — Rusi so osvojili Pankersko pogorje v Karpatih ob ogrski meji in vas Rafalov ■ ob reki Bystrica-Nadvorna.
Rumunija v vojni.
E>u
(
^ ^naj, 28. avg. (Čez London.) — iio °r J« bilo danes uradno naznanjenih JC	v vzhodnih in jugovzhod-. Sorskih soteskah ogrske meje do Vll> spopadov med rumunskimi in n °;nemškimi četami. Rumunski Padi so bili označeni kot "izdajski". "»nunskih ujetnikov so dovedii. Na-Čr °tne pretlstraže so se spopadle v .^venj veži, 15 milj južno od Sibinja, v klancih južno od Brašcva.
Na sramoten način.
j»v^nd0n' 28" av&- — V Berlinu obey 'n po Reuterjevcm poročeval-
Zapadna fronta.
»*
Psriz, 28. avg. — Današnji nemški napad na francoske postojanke pri vasi. Eleury se je izjalovil, po nocoj izda-nehi uradnem naznanilu. Topniški boj se je vršil na fronti ob reki Somme.
Berlin, 28. avg. — Britanske in francoske čete so ponovno napadle nemške postojanke snoči v okrožju reke Somme, na zapadni fronti, pravi današnje uradno naznanilo nemškega velikega glavnega stana. Napadi so se zjalovili.
Francoski uspeh pri Verdunu.
Pariz, 29. avg. — Na verdunski fronti so snoči francoske čete napredovale blizu Thiaumontske utrdbe, je naznanil vojni urad danes. Nemški napadi v soseščini vasi Fleury in trdnja-.'ict Vaux so bili odbiti.
Hindenburg namesto Falkenhayna.
Berlin, čez Kodanj v London, 30. avg., 3:34 zj. — Cesar je odpustil generala Erich von Falkenhayna in imenoval feldmaršala von Hindenburga za načelnika generalnega štaba.
Ruska fronta.
Berlin, 28. avg. — Ruske čete so napadle včeraj v Volhiniji prednjo postojanko pred Lutskom. Današnje naznanilo vojnega urada pravi, da so bile odbite. Naznanilo.se glasi:
"Fronta feldmaršala von Hinden burga: Severovzhodno od Svinjuškov v prednji postojanki pred Lutskom, so avstro-ogrske čete odbile napade ruskih oddelkov.
"Fronta nadvojvode Karla Franca: Severno od Dnjestra so močni ruski oddelki prodirali k napadu med večerom. Začasen uspeh za sovražnika blizu Delejuva je bil popolnoma izbrisan s protinapadom ponoči. Dalje severno, med Tustobabami in Zavalo-in še druge stvari kot nagrado za njen vom, je naše streljanje zabranilo so-
General Puhallo odstavljen.
Curih, Švica, 30. avg. (Čez London.)
Feldmaršal von Hindenburg je odstavil avstrijskega generalmajorja Puhallo od poveljstva vojnega zbora, ki biani odsek okrog Kovela v Volhiniji poveljstvo tamkaj generalu i-nedriehu von Bernhariii.
vstop v vojno.
Rumunski kralj na fronti.
London, 29. avg. — Rumunski kralj Ferdinand je odpotoval danes iz Bu-kurešta na fronto, da prevzame poveljstvo nad svojo armado na bojnem polju, kakor pravijo brzojavke iz ru-munskega glavnega mesta.
Obenem je prišla novica, da so rumunske in ruske čete v Karpatih že v zvezi.
Prve praske.
Dunaj, 30. avg. (Čez London.) — Uradno naznanilo avstro - ogrskega vojnega vodstva pravi:
"V vseh soteskah 600 kilometrov
dolge rumunske gorske fronte so naše j;^
vražnim četam razvoj k napadu na postojanke pred tistimi, od katerih so poskušale prodirati.
"V Karpatih so bile ruske čete, ki so prodirale proti hrbtu severozapadno od Kukula in na Staroobčinsko višino, odbite."
Rusi odbili Nemce.
Petrograd, 28. avg. — Napadi po nemških četah na dveh točkah na severnem delu ruske fronte blizu Kold^r-čevskega jezera in južno od železnice Karanoviči-Luninjec so bili odbiti, je naznanil vojni urad danes. V Galiciji severno od Marjampola so Rusi osvojili gozdno postojanko v svojem prodiranju proti železniškemu mestu Ha-
p0rv. Amsterdamu doposlano uradno'mejne straže izbojevale uspešne boje Pravi:	|s sovražnikom. Samo dalekosežno ža-
ljen ^ Rumun'ja. kakor že nazna-, jcmalno kretanje močnih rumunskih sramotno prelomila z Avstro- oddelkov je napotilo naše prednje če-
Rusi v Karpatih.
Dunaj, 29. avg. — Odbitje ruskih napadov v Karpatih in dalje severno od

Stavka po železnicah videti neizogibna.
Štrajkovna odredba se prekliče samo v slučaju, da se dovoli 8-urni delovni čas.
Pričeti se ima dne 4. sept.
17,000 vojakov poklicanih od meje domov. V štrajkovno službo?
Italija se maščuje.
Rim, 27. avg. — Staro palačo beneške republike (Palazzo di Venezia), s katero se je že dolgo časa bavila ljudska agitacija, je zaplenila vlada danes. Od papeža Klementa VIII. darovana republiki, je ostala do njenega padca njeni posesti in postala potem last avstrijskega cesarja. Nekaj časa je bila sedež dunajskega diplomatskega zastopstva pri Vatikanu.
Palača je bila zaplenjena, kakor je rečeno v vladnem razglasu, kot "povračilo za grde prestopke mednarodnega prava in brez vojaškega povoda izvršeno razdejanje spomenikov in po slopij v Benetkah".
Kitajci kot vojni delavci. N
Pariz, 28. avg. •— Tisoč kitajskih delavcev je dospelo v Lyons danes. Ti tvorijo prvo število Kitajcev, ki se imajo dovesti na Francosko za delo v tovarnah za strelivo.
Washington, D. C., 29. avg. — Predsednik je danes s svojo poslanico kongresu o železničnem sporu in s priporočilom gotovih zakonitih odredeb spravil krizo na stopnjo, na kateri so prihodnji razvoji odvisni od sledečih toček:
Ali je mogoče storiti po njem predlagane zakonite korake?
Ali morejo taki koraki, če se utegnejo storiti, odvrniti stavko, katere pričetek je že določen za dan 4. septembra?
Na nobeno teh vprašanj ni mogoče nocoj odgovoriti.
Različna mnenja.
Zastopniki železniških uslužbencev so naznanili svojo namero, izpodbijati nekatere dele Wilsonovega programa, ali obenem niso sami na jasnem, da li bi predlagano zakonodajstvo preprečilo stavko.
Zastopniki železniških uprav, ki v
svoji borbi proti stavki vseh unijskih uslužbencev na vlakih, ki je določena za prihodnji ponedeljek in ki jo more preprečiti sedaj samo čudež.
To je bil najvažnejši razvoj včeraj v zapletenem položaju, ki preti zaustaviti ves železniški promet v deželi, tako di bi sledila izguba na milijone dolarjev zasebnemu in javnemu businessu.
17,000 vojakov pozvanih nazaj.
Washington, 30. avg. — Vojni department je nocoj izdal ukaz, da se nemudoma povrne v. svoje države 15,-000 narodnih stražarjev, ki so zdaj ob mehiški meji. General Funston je dobil naročilo, da pošlje nazaj tri polke iz New Yorka, dva iz New Jerseya, dva iz Illinoisa, dva iz Missourija in po enega iz Californije, Oregona, Washingtona in Louisiane.
Dvatisoč mož obrežnega topništva se ima takoj vrniti v svoje redne postaje od mehiške meje.
Ničesar niso naznanili o namenu ukazov, ali prejkone so v zvezi s pretečo železniško stavko.
Gl. zborovanje D. S. D.
Drugo glavno zborovanje Družbe sv. Družine se bo vršilo v Jolietu, 111., prihodnji teden in se prične v torek, glavni stvari priporočajo program dne .5. septembra zjutraj v dvorani slo-
Smrt v viharju na morju.
New Orleans, La., 30. avg. — Dvajset izmed 26 mož posadke na krovu ameriškega parnika "Admiral Clark", ki je odplul iz Port Arthurja, Tex., v Buenos Aires dne 11. avg., je storilo smrt na morju, ko se je parnik razbil v tropičnem viharju. Šest' preživelcev je dospelo semkaj danes na švedski barki "Tana".
Križarka "Memphis" nasedla.
Washington, D. C., 30. avg. — Vsled hudega viharja ob ttfežini otoka San Domingo je križarka "Memphis" obsedela na peščini. En mornar je bil pri tem usmrčen, 2 častnika in 5 mornarjev je bilo težko ranjenih in 60 do 70 drugih je odneslo lahke ra-nitbe.
Za boljše plače.
New York, 28. avg. — Zaposlenci United States Steel-korporacije in vc-
predsedoikov, mislijo, da bi njegova izvedba sploh otežila začetek stavke.
Nadaljuje prizadeve.
Čeprav so bila pogajanja med železniškimi upravami in uslužbenci po zavrnitvi zadnjih predlogov železniških predsednikov za postavljenje razsodišča pretrgana, vendar g. Wilson med tem časom nadaljuje svoje prizadeve, da bi kakorkoli stranki zediail. V- dosego tac rrt-rhe sc tridi nocoj uprav nadčloveško.
Za vse slučaje.
New York, 29. avg. — V obratnih oddelkih železnic je bilo namignjeno, da so bile izvršene primerne priprave v celi deželi za slučaj železniške stavke. Dovolj vlakov bo vozilo za prevoz mleka in lahko pokvarljivih živil, in sicer po nameščenju zadostnih moštev iz drugih oddelkov.
Predsednikov načrt.
Predsednik je predložil kongresu danes končno veljaven načrt, kako je zakonodajnim potom odvrniti pretečo stavko. Načrt obsega predloge, katere mu je predložil senator Newlands po svojem posvetovanju s člani meddržavne trgovinske komisije.
Ena teh predlog je sestavljena po kanadskem vzorcu: priporoča preiskavo prepirov med železnicami in njih uslužbenci po odboru v svrho, preprečiti stavke in izpore (lockouts).
Druga priporoča 8-urni delovni čaf s pristavkom, da se da železnicam dovolj časa, spraviti svoj obrat s to no-votarijo v soglasje.
Predsednik se je posvetoval z New-landsom tudi o sredstvih in potih, kako preprečiti stavko, če bi se taka začela, predno poseže vmes odvračalno zakonodajstvo.
Uslužbenci odločni.
Washington, D. C., 30. avg. — "Nobena sila zemeljska, samo privolitev v našo zahtevo more preprečiti generalni štrajk," je izjavil danes W. G. Lee, predsednik zveze uslužbencev na via kih.
A. B. Garretson, govornik zveze, je slično izjavil.
Predsednik Wilson je bil naprosil železničarske unije, naj stavko odlože.
Ali poseže vmes kongres?
Washington, D. C., 30. avg. — Če se izjalovijo vsi drugi potnočki za silo, utegne kongres poseči vmes pred soboto zvečer in prepovedati železničar-skitn unijam izvedbo preteče železniške stavke prihodnji ponedeljek zjutraj.
Ta predlagani korak za skrajno silo so razpravljali nocoj upravni voditelji.
venske šole sv. Jožefa, največ uspeha!
Želimo kar
Gl. zborovanje J. S. K. J.
Deseto glavno zborovanje Jugoslovanske Katoliške Jednote se bo vršilo v Evelethu, Minn., in se začne prihodnji ponedeljek, dne 4. sept., zjutraj ob poldeveti uri. Zborovališče: Armory Hall. Želimo mnogo uspeha!
Konvencija Dr. sv. Barbare.
Peta redna konvencija Slovenskega katoliškega podp. društva sv. Barbare se prične prihodnji ponedeljek, dne 4. sept., v Forest City, Pa. Zborovališče: City Hall. Želimo mnogo uspeha!
likih klalnic po Združenih Državah se. Predsedniku Wilsonu so svetovali nje-organizirajo in so skoro pripravljeni, gov; kongresni svetovavci, naj se reda predlože svoje zahteve za boljše solucija v dosego omenjene prepovedi plače in delovne pogoje. To je na-! predloži zbornici in senatu pozno v znanil danes Frank Morrison, tajnik soboto zvečer, če ne bo med tem stav-
Carranza ropa cerkve.
Mexico City, 30. avg. — Zarubitev vse lastnine katoliških cerkva v Mehiki je zaukazal danes predsednik Car-ranza. Duhovniki smejo rabiti svoje cerkve za nedoločen čas v čisto verske svrhe. Dejanska vlada si je pridržala pravico, po preteku enega leta vse cerkve zapreti.
BREZ SKRBI
pošljite denar skozi naše posredovanje v staro domovino, ker kljub vojnim zaprekam, se naše pošiljatve izplačajo vedno točno.
Kljub temu, da ne dobite pisma od svojcev iz stare domovine, ker je bilo morda isto na onem parniku, ki je prišel v roke Angležem ali Francozom, se ni treba bati, da denar ni na varnem.
Bodite brez skrbi! Dokler vidite naš oglas v listu, ni nobene nevarnosti. Če bi bila kakšna nevarnost, bi mi to v listu objavili.
Mi garantiramo vsako pošiljatev, da bo sigurno sprejeta, ali pa vrnemo denar, kadar se nam dokaže, ali če se sami prepričamo, da denar ni bil izplačan, radi enega ali druzega vzroka.
Po Wireless (brezžičnem brzojavu) pošljemo denar v staro domovino, in to naravnost v Avstrijo.
Ako ni pomote ali posebnosti, je denar prejet v 3. do 5. dneh. Včasih se pa tudi za delj časa zakasni.
Vsak brzojav, akotudi ima manj kot 6 besed, stane $4.50, če pa je več kot 6 besed, se računa po 65c od vsake besede in številke posebej.
Mi imamo v tem oziru najboljšo zvezo in najstrožji sistem, ker naš namen" je zadovoljiti vsakogar, ki se posluži našega posredovanja.
Danes pošljemo v staro domovino;
za American Federation of Labor.
by American Pre»» Awoclatlon.
AVSTRALCI IGRAJO VELIKO ULOGO NA FRANCOSKEM BOJNEM TORIŠČU.
Uročila
skcI11 "a Pripovedujejo, da so avstralske čete v veliko pomoč ententnim zaveznikom v ljutih bojih na Franco-uradna fotografija, kažoča nekaj avstralskih vojakov med počitkom za kritji na severnem Franco-po bitki. i
V Nemški Vzhodni Afriki
so dobili okamenine velikanskih živali iz dobe krede, takozvane dinozavrije. Rebro jednega teh velikanov meri 2.5 inetra, gornji del roke 2.1 m itd., vse drugo sorazjnerno.
ka preložena.
Štirje predsedniki železničarskih unij bodo odločili pred koncem tega tedna, ali se prične največja stavka v zgodovini dežele.
Železnice združene za borbo.
Chicago, lil., 31. avg. — Železnice Združenih Držav bodo držale skupaj v
5 K za... $ .90 25 " ... 3.75 50 " ... 7.00 100 " ... 13.50
250 K za..$ 34.00 500 " .. 67.50 750 " .. 101.00 1000 " .. 135.00
Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek,
1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL.
Joliet, 111., 30. avg. — Včeraj dopoldne se je vršil tukaj na slovenskem pokopališču sv. Jožefa pogreb bivšega indijanskega misijonarja in nazadnje župnika nemške fare sv. Antona v Albany, Minn., č. g. zlatomašnika Ignacija Tomazina, ki ga je smrt ugrabila v Chicagu v soboto zarana na žalosten in tako skrivnosten način, da ne bo nikdar popolnoma pojasnjen. Truplo pokojnikovo sta pripeljala v Joliet v soboto zvečer naša pogrebnika gg. Anton Nemanich in John Težak. V nedeljo popoldne je bilo položeno na pare v slovenski cerkvi. Dobro ljudstvo je prihajalo od vseh strani, da poškropi mrliča in odmoli očenaš za mir njegovi duši; in da pogleda morda prvikrat in zadnjikrat v obraz častitljivemu starčku, ki je doživel toliko let in toliko trpljenja. Še mrtvi obraz, ki ga je krasila snežnobela brada, je kazal vso njegovo lepoto nekdanjo. Včeraj dopoldne se je vršil pogreb.
Ob 10. uri dopoldne je začelo zvoniti in vabiti v. našo cerkev vse tiste dobre ljudi, ki so hoteli izkazati pokojniku zadnjo čast. Zvonilo je do polenajstih, ko se je pričela slovesna sv. maša zadušnica, pri kateri so služili sledeči preč. gospodje: Rev. Doctor John Seliškar, podpredsednik duhov-skega semenišča in profesor modro-slovja v St. Paulu, Minn., celebrant; Rev. Joseph Trobec iz Little Falls, Minn., diakon; Rev. John Trobec iz Brockvvay, Minn., subdiakon; oba zadnja sta nečaka škofa James Trobca; ceremonijar je bil Rev. A. M. Kra-schowitz iz So. Chicaga, 111.; slovenski govor je imel Rev. F. X. Bajec iz St. Paula, Minn.; angleški govcyr, Rev. John Seliškar, D. D.; libera, Rev. John Plevnik. Po maši sp zapeli "Blagor mu, ki se spočije": Rev. Dr. Seliškar, Rev. Bajec, Rev. Joseph Trobec, Rev. Marko Pakiž iz West Allisa, Wis., in Rev. Anton Sojar iz Chicaga ter g. George Malovrh, organist. V sank-tuariju so bili še pričujoči: Rev. F. Ažbe iz Waukegana, 111.; Rev. F .Podgoršek iz Whitinga, Ind.; Rev. Dal-ley, D. D., Joliet, 111.; čč. oo. Adolph in Theodore, Joliet, 111.; Rev. J. Plaz-nik, naš g. kaplan. Na pokopališču so zapeli Miserere. Molitve na grobu je opravil Rev. Ažbe. Zgoraj omenjeni zbor .je še zapel Benedictus in "Nad zvezdami". In potem so se poslovili od novega groba, v katerem bodo iriirno počivali pozemski ostanki častitljivega starčka, ki jc dolgo let misijonaril med Indijanci v Minnesoti j in bil sotrudnik slavnemu misijonarju j Pircu, a čigar duh je odplaval iz solzne doline prevar in zmot v nebeške višave pred pravičnega Sodnika, ki ga bo sodil po njegovih dobrih delih, katerih je bilo brez števila. Blagor njegovi duši! Njegovemu imenu pa časten spomiit vekomaj. R. I. P.
K smrti pokojnika še omenjamo, da ni bilo nobenega očividca iste, ki bi mogel za gotovo izpričati, kako je Rev. Father Tomazin umrl. Mogoče in zelo verjetno je, da je po nesreči padel skozi okno dotičnega hotela, ko je »sto odprl v soboto zjutraj iiyse mu je morebiti zvrtelo v glavi, da je omahnil skoz okno in padel. Tudi iz pisemca, katero je prejel od njega Am SI. še zadnji petek in ki je rečeno v njem: "ne pošiljajte več mojega Ain. SI., dokler Vam ne naznanim drugače", sklepamo, da častitljivi starček nikakor ni mislil na svojevoljno smrt
—	Smrtna kosa. G. Anton Strajnar, 57 let star, oženjen, 1301 N. Hickory street, je umrl v svojem domovanju včeraj (torek) zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakra menti za umirajoče; zadnje tri mesece ni mogel več iz hiše. Pokojnik je bil rojen leta 1859. v Št. Jerneju na Dolenjskem. Dne 18. avgusta je minilo 24 let, odkar je prišel v Ameriko, in v Jolietu je živel nad enoindvajset let. Tu se je bavil s trgovino in sicer z u-spehom; hišo, v kateri jc umrl, je la-stoval že nad dvajset let. Bil je član Katoliških Borštnarjev. Za njim žalujejo njegova žena, ga. Frančiška Strajnar, rojena Novak pri Toplicah na Dolenjskem, kjer ima dva brata; potem g. Frank Strajnar, brat, 1815 N. Clement St., s svojo soprogo in sedmimi otroci; in dve onioženi sestri v starem kraju, če še živita. Pokojnik je rad postregel s pristno vinsko kap ljico in so rojaki radi zahajali k nje mu, ker je bil pošten in zgovoren mož in prijazen šaljivec. Pogreb bode petek ,dne 1. sept., dopoldne z godbo Sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojniku večen mir in pokoj!
—	Labor day! Prihodnji ponedeljek, dne 4. septembra, bomo obhajali de lavski praznik. Dopoldne bode po cestah notranjega mesta velika parada vseh delavskih unij, in popoldne piknik v Dellwood parku.
—	Katera bo, kraljica Delavskega dne? Štiri dekleta se udeležujejo tekme, ki bode končana v soboto zvečer, med njimi naša rojakinja gdčna. Frances Culik, ki je bila nekaj tednov prva, a je do snoči zaostala za 630 glasov. Fantje, pomagajte rojakinji do zmage!
—	Obstranski tlaki ob N. Chicago streetu še vedno niso v redu, kakor bi morali biti po odredbi mestnega odbora, izdani že pred nekaj meseci. Zu-
pan Barber dobiva prošnje in pozive od mnogih prebivavcev, ki imajo hiše in lote ob N. Chicago streetu, da naj pospeši izboljšavo obstranskih tlakov po predpisih izdane mestne odredbe. Včerkj se je zglasil pri županu g. John Stanton, ki je rekel, da je ureditev obstranskih tlakov nujno potrebna takoj, dokler ne nastopi mokro vreme; če ne bodo tlaki v redu o.pravem času, bodo čez zimo oškodovani zlasti vsi trgovci ob N. Chicago streetu, je rekel g. Stanton, in isto so povedali pred njim že drugi. Je res skrajni čas, da se napravi v tem oziru red.
—	Nad $300.00 čistega dobička je prinesel piknik, ki so ga priredila vsa greaternewyorška slovenska pevska in zabavna društva zadnjo nedeljo za slovenske vojne reveže v stari domovini. Denar bo hranil odbor, sestoječ iz uradnikov vseh greaternewyorških slovenskih društev in ga bo poslal po koncu vojne v staro domovino. Ali ne bi mogla prirediti kaj sličnega tudi vsa naša slavna društva v Jolietu?
—	Deček utonil. Johnny Kirche (alias Križ), 6 let in 9 mesecev, je skočil v Illinois & Michiganski kanal predzadnji torek popoldne z namenom, da zopet dobi ribolovno ranto, ki mu je padla v vodo. Potopil se je v hipu. Policija je našla truplo čez eno uro. Utopljenčevi starši, rodom Ko-čevarji, žive na 712 N. Broadway. Pogreb se je vršil v četrtek na nemškem kat. pokopališču.
—	Pameten konjiček. G. John Kirche, 712 N. Broadway, je nedavno kupi! svojemu edinemu sinčku Johnnyju ponija ali konjička od g. Tuška, ki stanuje tudi tam blizu, malo dalje severno. Ko je mali Johnny po nesreči utonil v kanalu, kakor smo gori poročali, se je g. Kirche razljutil nad konjičkom, češ da je on kriv smrti njegovega sinčka; konjiček je bil namreč z Johnnyjem, ko je ta lovil ribice in utonil. In šel je g. Kirche v mraku do kanala s konjičkom in ga je pahnil v vodo, češ: pa še ti utoni! Toda konjiček je rajši plaval navzgor po kanalu in se na priličnem mestu izkoba-cal na breg, nakar je zdirjal naravnost nazaj v Tuškov hlev. Čegav je sedaj poni?
—	Pozdrav vsem prijateljicam pošilja tem potom iz Milwaukee, Wis.,
gdčna. Theresa Nemanich, ki je tamkaj na počitnicah.
Spring Garden, Cal., 23. avg. - Dra gi mi Ain. Slovenec! Le prihajaj redno, kakor dosedaj v Linden, Cal., za-naprej semkaj me obiskovat, ker mi je dolgčas, ako nimam slovenskih novic. Tam doli v Lindenu je bilo prevroče, e kazal toplomer v senci po 110 stopinj, zavoljotega sem se podal v hribe, kjer je bolj hladno in mrzla bistra voda. Dam ti vedeti, da je sadje o-bilno obrodilo. Posebno češplje in breskve so tako obložene, da smo morali po šest podpor dati pod vsako drevo, da se ne bode vse polomilo. Čebele so mi tudi dosti medu prinesle; 60 funtov sem ga prodal po 10c funt. Drugih novic nimam. Da bi se vojska v Evropi končala srečno za našo domovino, molim vsaki večer in zjutraj in tudi čez dan. Bog daj kmalu mir! Tudi prosim vse Slovence in Slovenke, da v teh hudih časih molite za svoje brate in sestre v stari ljubi domovini, kjer je tekla naša zibelka, kjer so te tvoj oče in mati lepo vzredili in v pravi sveti veri podučili. Zdaj je čas za molitev, ker drugače ne moremo pomagati. Sveti Duh naj razsvetli vse kralje in vladarje, ki se vojskujejo in pobijajo. Ce jih eden več pobije, večjo čast dobi. Pa to ni prava pot za osrečevanje narodov, to ni pravo ravnanje po naukih svete vere.
Pozdravljam vse Slovence. Z Bo
Nenadoma se najdemo v ogromni c krogli duplini s kapniki. Čarobni čniki stoje na tleh in svetle kapni vise od stropa. Okrog in okrog zgrajeni odri v treh nadstropjih dri: nad drugim, postelja ob pc tel j i. T jamo so našli v vojni, za sil lahko številni vojaki. Nobe ne ' prebije skalnatega stro so varni. Vojaki se pripr odhod, nahrbtnike puste za deje zavite v šotorjeve rjul base navežejo na hrbte. Pi	.
mah, stoje stotnije v oddelk _u< uniforme imajo, ne sive, n vendar oboje. Kras sam jil val tako. Ogrski lovci so, helu gredo. Mnogo dni t tam v najsprednji vrsti, v trdih obrazov kot Kras sam deti, ki že dolgo niso čutili mestnega tlaka, častniki z d •	r
skimi palicami, vsi resni in . ak ed-ni. Vsi so bili že pri sv. Miri.? Le j rezervni častnik je zgovorni; uies } gre stoprav prvič v fronto. Od morajo, le svalčice jim morajo še; korni poveljnik nadvojvo'i Josip jim jih je ukazal dati. "Sedaj deti. gor," mi je dejal nadpordčnik, k>!< zna, kdo se vrne še!" Oi o
rilec orjaškemu slonu. Za hip izgleda kakor bi hotel ustreliti na v tem že porumeneli mesec. Topničarji režejo veje, da ž njimi pokrijejo orjaka.
Na nebu se zaznava zora, pot nas vodi po gozdu, oklesanem po granatah. Na koncu gozdne poti se nam pojavi globoko doli Gorica. Duh žalostne tesnobe veje preko uničenega mesta. Čisto jasno se razločujejo laške postojanke na bregu Soče. Laški vojaki se gibljejo po kritjih. Čudovito jasno se vidi mnogo kilometrov v oddaljeni Krmin. Hiše se svetijo v zori v mavričnih barvah. Na postaji za privezane zrakoplove čaka napolnjena kot pesa rumena krogla, kakor bi hotela pozdraviti zlato kroglo, ki se ko . v jutru prikaže na nebu. ka
-ali!
boj i
PORCIJUNKULA V GORICI L. 1915.
Iz Gorice, 8. avg. 1915. — Ne da mi pokoja! Razodeto veselje je dvojno, delili' pravi pregovor. Dočakali smo srečno 2. avgust. Goričani, ki ste se razkro-I pili širom Kranjske in Štajerske in ste j minola leta z nami nabirali odpustke, ste gotovo radovedni, ali smo letos
stotnija za stotnijo. Motrim ,uia/< obhajali porcijunkulo, in kako jc bilo. povsod se čita, da so pripre , ijeni na j Rečem Vam, bilo je lepo — da še več smrt, obrazi trdi, nabrani v resigr.if.t- — nad vse lepo je bilo.
ne gube. Nov človeški tip ie to: :tip
Ne meneč se za bojno pustošenje,
moža od sv. Mihela. Gledam za r H ki se neusmiljeno javi zdaj tu, zdaj mi, Bog z vami in srečno -t vrni.: tam, se je naselila v goriško kapucin-Mesec se prikaže, bleda priča toliko sko cerkev prava pomlad: vsi oltarji krvavih bojev. Med starimi zvezdami V zelenju in cvetlicah, vmes pa ljudje na nebu se zasvetijo nove: be' : in -e- j žbrano-resni in zaupno veseli, kakor
lenkaste svetilne krogle. Živo rdi če se zablesti ogenj iz topovskih žrel. Težki motorni vozovi ropotajo tja; 30.5 cm možnar peljejo v postojanko; novo cesto so morali zgraditi za a
že davno ne. Ni čudo! Kdo bi si bil ! drznil z gotovostjo misliti, da bo obhajal ta priljubljeni praznik v Gorici. Bil je torej ta dan za nas pravo izne-| nadenje, spomina in hvaležnosti vred-
veličastni nestvor. Stotine udi j* pri j no. Pri popoldanskem blagoslovu, tem ponočnem delu. Tri. - t tisoč j katerim je bil otvorjeh porcijunkulski kilogramov se vali mimo nieuc. S to j praznik, se je zbrala nepričakovana dvajset konjskih sil močni stroj vleče | množica ljudi. Nihče ni mislil na gra vlak, korakoma, zastajajoč, ker se ma- nate, vse je zrlo v Njega, kateremu jejo tla pod ogromno težo, .!; ti h;..lajd morajo biti tudi granate pokorne — često kolesa nazaj. A z gigantsko si- vse je molilo za premnoge, ki so odšli lo se potisne potem dalje sunkoma, pred nami k Očetu, noseč na sebi zna-Cele oblake ognja puha ropotajoči meftje junaške smrti. Koncem blago-motor. Na cesti nas srečajo krdela. ! slova pa je iskreno zaorila preprosta, Bila so pri sv. Mihelu, dolgo, dan za i a v sedanjih časih najbolj^ priljubljena dnevom. Rumeni so, trudni korakajo dalje in se krive pod težo nahrbtnikov,
vso silo mimo. V rednih presledkih je privršala granata za granato in u-darjala pred cesto in za njo. 52 parov konj je drvilo k baterijskim postojankam. V enakomernih skupinah so hiteli ljudje po udaru granate preko nevarnega mesta kličoč: Ura! Približa se z voli vprežen voz sena. Tudi ta se mora pokoriti povelju in jo udariti v tek. Vozniku se tudi posreči spraviti
vole v tek; sedaj treba hitro preko o-	,, , . . l; n0.
. . , ' ,,	. ...	., okrepi telo. Mnoge bolezni so ali p«
vinka, koseka klanca in voli m voznik , ,.*
se lahko zopet prepuste običajni počasni hoji. Toda o joj! V razburjenju je prišel voz preblizu cestnemu robu in se prevrnil. Brž izpreči vole, kajti vsak trenutek lahko zopet prileti granata. Komaj so bile živali na varnem, že se razleti 10 korakov proč pričakovani izstrelek. Kakor hitro so železni drobci, kamenje in zemlja dovršili svojo zračno pot, je bilo treba hitro delati. 20 parov rok je hitelo na pomoč, da dvignejo voz. Nato so hitro vpregli vole in jih še enkrat nagnali v dir. Sedaj je šlo vse po sreči.
Po dveurnem obstreljevanju je nastopil zopet mir. Hitel sem v skladišče, da doženem škodo. Stopnišče je bilo razstreljeno, del stropa razbit in nekaj perila raztrganega. Iskal sem vžigalo, da bi je poslal domov za spomin. Prišli so delavci ter ostanek zaloge znesli v klet vojašnice. Uspeh obstreljevanja: Dve luknji v cesti in sedem parov spodnjih hlač raztrganih.
Zdrav želodec.
Dobro znano dejstvo je, da včiS'11
želodec noče sprejeti nobene hrane, najsi je še tako dobro pripravljen' Ta izguba slasti je navadno prvi z"** bolezni. To stanje zahteva takojšni' pažnjo, in prva potreba je, uživati Tri' J nerjevo ameriško zdravilno grenko i1* no, ki brž izpodbudi prebavila k no" delavnosti, ki napravi naravno slast i«
sledica zapeke, ali pa je zapeka n*)-očitnejši znak istih. To zdravilo te-meljito izčisti telo in je ohrani čist»-
V	lekarnah. Cena $1.00. ojs. Triner,| izdelujoči kemik, 1333-1339 So. Asi
land ave., Chicago.
* * *
Če namažete s Triner's Linimento« bolestne mišice ali sklepe, boste Prt' senečeni, kako brž boste olajšani. I"*' pla kopel in potem namazanje s te® linimentom vam ohrani mišice krepi®
V	lekarnah 25c in 50c, po pošti 35c '» 60c. — Adv.	__
S*
Lakoničen odgovor.
Ko je špartanski oddelek v tujini svojo nalogo slabo rešil, so Špartanci poslali to-le poročilo: "Ne hodite na izprehod"; in ko je hotel makedonski kralj Filip marširati skozi njihovo deželo in jih prosil za to, so mu kratko odgovorili: "Ne!"
Na Nemškem
pesem: "Ti o Marija..." Vse v cerkvi je pelo — ne, vse je molilo—ker iskre-korakajo k počitku. Noč iti ian . e nost, s katero se je razlegala pesem borili, niti za korak se niso umaknil . po cerkvi, je bila podobna mogočni A sedaj so ubiti, oči so jim ; ol.-aprtc. molitvi, ki hiti na krilih navdušene Globoke poteze so se jim začrtale Mi- Pesmi pred Marijo, ki naj se usmili
hela. Sedaj prihajajo posamezno ranjenci in bolniki. — Globok prepad na potu, v njem polno granatnih lukenj. Hrib Sv. Mihela stoji pred menoj, črni
.97, eti
275 in
rti"
goni!
G. M. Sone Bruder.
NOČ NA DOBERDOBSKI PLANOTI.
(Iz "Slovenca", z 3. dec. 1915.)
V kraški duplini. — Možje od Sv. Mihaela. — Česa konj ne vzdrži, a prenese človek.
Na doberdobski planoti Ano, že to-likrat opisani planoti, na kateri v vsi tri tedne že trajajoči soški bitki ni hipa odmora v vroči borbi.
Večeri se, za fronto se oglaša življenje. Vojne kuhinje pripravljajo jed v kotlih šumi in žubori, po velikih mi zali režejo meso. Po rdečih ilovnatih lužah stoji govedo inčaka, kdaj je bo do pobili. V šotorih se umivajo vo jaki, trenski vozovi se pripravljajo na odhod. Stotine tovornih živali se tež ko obloženih razvršča v red, majhni gorski konji, mule in pritlikavi osli. Delavci, gradeči hiše po razbiti majhni vasi, se razsujejo nenadoma, skriti se hočejo letalu, ki kroži nad njimi. A glasno jim zakliče tovariš: "Ne bojte se, ni Lah; je naš!" Auto nas prinese daleč naprej. Kmalu smo iz etapnega prostora v ozadju fronte. Zrelo zazija nena^loriia pred nami. Kot lijak v Dantejevo peklo se nam zazdi okroglo duplo, po katerem izginemo v votlino.
mole njegovi trije vrhovi 242. Kot velik kit je vi
greben Eden vftfovjc 'z;, vrh; pred postojankami eni asi- >' i-zije se je kopičilo 6000 laš ii) Neslišni moramo dalje, vs-ak "um je lahko nevaren. Tu sprotnika drug na drugega, nji so tu mnogo sovražnejši kot na Ruskem. Najrazličneje orožje je tu na vrsti, zračni torpedi, dolge železne cevi, pli-nove, bombe, ročne granate. Do-ti-erat obvaruje človeka le humor, da ne zblazni v tem peklu. Tako imajo granate pri vojakih najrazličneja imena.
Počasi se potisnemo na vrh k Sv. Mihelu. Po ozkem predoru se priplazimo in skoro pademo v skalno duplo. Skaloviti, več metrov debeli strop varuje upad granatam. Škripajoč se vrta sveder v skalovje, sveder, ki ga goni motor. Kakor v rudniku se čujejo udarci in nabijanje. Celo rudniški konj e tu, prav majhna tovorna žival ga zastopa.
Veliko vojaško pokopališče! Mesečina obliva križe z bledo svftlobo. Mr-iči Sv. Mihela počivajo tu, in ranjeni prihajajo mimo, ranjenci od Sv. Mihela. Kaj se godi tam? Vedno huje se sliši pehotni ogenj, Lah napada. A doslej ni mogel prodreti do naših postojank, prodre li v bodoče? Snopi granat padajo na hrib, umazani vrtinci dima se dvigajo v zrak. Mi odrinemo zopet nizdolu. Srečamo dolgo vrsto tovornih živali, vodo, živila in municrjo nosijo stanovnikom v strel skill jarkih. Zakaj Ie ponoči oživi v Svetilne krogle polete v zrak in na hrib padajo iznova granate. Sv. Mi-hel stoji sedaj v senci, kakor bi se bil ogrnil v črno tenčico, Koliko obličij ima pravzaprav ta hrib? V postojanko potiskajo top; topničarji šepetajo in^d seboj, priziblje se voz, mrliča dvignejo iz njega.
Gremo nizdolu k topovi postojanki. Giblje se lahno na peresih, kot jeklena igrača izgleda proti okornemu mož-narju. Tam-Jc baš zaganjajo vrli Sta jerci in Korošci k nam udrlega Laha nazaj v njegove jarke. Vedno bolj divje prihaja streljanje iz pušk. Go tovo so jim cevi že žareče vroče in ra me bojevnikov otrple od vednega suvanja mnogih strelov. Š^sterovpre-žen municijski voz pride po bregu nizdolu. Oddal je tovor in sedaj se pe Ije domov. Konji ne morejo ostati dolgo na Dobrdobski planoti, ker za nje ni tam ne krme ne vode. Le človek se privadi razmeram tako, da živi tudi v Dobrdobu. Tu na pobočju žc žvižgajo krogle. Po prikazenski vasi nas vodi pot. Cerkev se nam beli v mesečini naproti. Več minut vlada ti šina, noben strel ne poči, le burja tul vedno močneje. Po potu pride delav-/ ski oddelek z žagami, sekirami in lopatami na ramah: bataljoni delavccv Takisto so junaki v vojni kot bojevni ki sami.
Poiščemo 30.5 cm moinar. Stoji u-kopan na svojem mestu, topničarji K» obkoljujejo. Cev se mu giba kakor
revnih sirot. "Kako krasno, kako le-i po je bilo!" to so bile prve naše besede, ko smo prišli iz cerkve. Manjkalo je sicer mnogos dragih prijateljev, ki so lani nabirali z nami porcijunkulske
je 48 mest, ki imajo nad 100,000 prebivalcev, v Avstriji pa sedem in na Ogrskem dve.
Ljudsko štetje 1910 in 1911.
Italija 34,686,653, Srbija 2,922,058, Mehika 15,063,207, Švedska 5,521,943, Rusija 160,095,200 (111,650,500 v evropski Rusiji, 11,671,800 Poljska, 3,-015,700 Finska, 11,392,400 Kavkazija, 7,878,500 Sibirija in 9,631,300 Osrednja Azija), Nemčija 64,896,881, Švica 3,-736,685, Španska 19,503,668, Bolgarija 4,329,108, Norveška 2,392,698, Avstrija 51,314,271 (Avstrija 28,567,898, Ogrska s Hrvaško 20,850,700, Bosna in Hercegovina 1,895,673).
ROBERT W. MARTIN,
kandidat za republikansko nominal za državnega pravdnika.
Mr. Martin je bil rojen in vzgof" v tem okraju. Zdaj končuje prvi te min v tem uradu. Razne slučajem so prisili v njegove roke, je spravl red v splošno zadovoljnost. ...ista On pozivlje vse volilce, da njeS0^ delovanje presodijo in če pronajo^ da je vestno in nepristransko svoj posel, se priporoča, da volitvi 13. septembra naredite križ P . njegovim imenom. Sicer nima P1' kandidata, a vendar je prav, če se ff^ suje zanj v znamenje odobrava njegovega poslovanja. — Adv.
.ki j odpustke. Oko jih je iskalo, ko smo hodili ven in noter v cerkev, pa zaman. Srce',je pa povedalo, da mislijo tudi oni na nas, da molijo z nami. V zra-ku se je pokazal sovražni ptič. Naši topovi so se oglasili, mi pa smo ga malomarno pogledali, želeč mu najkrajšo pot do nas, ter nadaljevali svoje molitve. Drugače pa' je bilo oba dni mirno. Naslednjega dne, 2. avgusta, je bila cerkev zopet polna, ne natlače-ho polna, kakor druga leta, vendar pa nas je bilo toliko, da smo drug drugemu čudili, od kod smo se neki vzeli. Vznešcrii pridigi ob 6. in 9. uri zjutraj, lepo ubrano petje pri slovesni sv. maši ob 10. uri in enako pri popoldanskem blagoslovu nas je Goričane tako razveselilo, da smo pozabili, da smo v ognjeni črti. Kakor odmev iz davnih, lepih dni so zapeli popoldne zvončki in zahvalna pesem je odmevala po svetišču. Uds, hvala Večnemu, ki nam je dal učakati tako lep dan v našem p-samljenem mestu, hvala tudi prečasti-tim očetom kapucinom, ki so nam s prelepo slovesnostjo napravili toliko veselja.
Neki očka mi pravi po pridigi: "Vete, to, kar so zdaj povedali na prižni-ci, bi morali napisati v časopisu, da bi imeli spomin na letošnjo porcijunkulo." — "Kaj Vam je tako dopadlo, očka," vprašam radoVedno. "Veste, tisto, da razdira Bog s topovi okope naših grehov, tisto me je prijelo za srce."
"Res, očka," pristavim tožno, "a v Gorici ne izhaja več noben časopis, Slovenec' pa je doma tam daleč v beli jub!jani. Lep bi pa res bil za nas Goričane tak spomin in shranili bi ga z večjo ljubeznijo, kakor izpraznjene šrapnele in šrapnelske kroglice."
n
SE
Se

KAKI IZBORNI LINIMENT
ima veliko število uporab v vsaki hiši. Nikoli ne poteče dan ne da bi ga kaki član imel priliko rabiti.
Severn's Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 55 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
1 REVMATEMA, NEVRALGLJE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 25 in 50 cento*
Čitajto sledeie pismo: "Severovo Go»hard»ko Olje »e Je Izkazalo zelo MoJa žena Jo Imela hude bolečino v nogah toda po rablienjn Severovoga Gothara»» ga Olja ao bolečine postile manj hude ln ko Jo porabila pol »teklenioo, »o boleči"
popolnoma izginilo.
John Mikulastik, Rfd. No. 1, »o* 9fl, Iron Mountain
, M lok
Z BOJIŠČA NA GORIŠKEM.
Nevarna točka.
"Meraner Zeitung" priobčuje naslednji opis "nevarnega pasu": Stani-šČc 1. januarja 1916. Pet, Šest, sedem, osem, devet iijuu — — bum! Ena granat je padla med cesto in vojašnico v našem stanu, dočim sem v prvem nadstropju delavski istotniji delil zimsko perilo in desetniku narekoval šle vilke. Steber zemlje se je dvignil pred okni, šipe so se razletele. Veljalo je hiteti, da se ne' izpostavi nevarnosti spodnja oprema za naše čete. Kolikor hitro mogoče smo nadaljevali delo, da bi spravili moštvo še o pravem času na varno, Malo minut je preteklo, ko ■se zopet zasliši tuljenje težke granate, še od daleč; a že trešči, zavije nas v prah in vrže iz srede dvorane k vratom. Granata jc prebila streho in strop in nas obiskala. Desetnik de lavske stotnije je dobil več manjših poškodb in njegova uniforma je bila na mnogih krajih raztrgana. Brž smo vsi hiteli na prosto, da najdemo kritje za ljudi. Na cesti se je slika izpre-tnenila. Avtomobili in drugi vozovi jezdeci so drvili na povelje straže z
Kupite Severove Pripravke v lekarnah. Ako Jih ne moreto dobiti, naročite Jih od ima. Zavrnite uadoineatitve.
SEVERA CO.. Cedar Rapids, IoW»
Iz malega raste veliko'
Resničnost tega pregovora je ncovrgljiva. Ako želite imeti starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3% j
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ^ ----- Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka Je
pismeno, nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet
Nation0
Bank
JOLIET, ILLll
1


s'
s s s
NA KARMELSKI GORI.
Vojna božja pot 16. jul. 1915. — Silvin Sardenko.

We mislim one v Palestini, marveč laso na Kranjskem, v zelenem ohrib-Ju. v solnčni predstraži kamniških planin.
"Greš z menoj na vojno božjo pot?" "»e je prišel vabit prijatelj Pavel s podkovanimi črevlji.
"Vojna božja pot?" isem radovedno Prtšal, vstal iznad stola in z veseljem odložil knjigo. Pričel se je kratek dogovor.
"Seveda. O naši Karmelski Mariji P°je pesem: Pomagaj, Mati, se vojskovati..." je pravil Pavel.
'Torej gremo tako našim vojakom Pomagat do zmage. Romarji-bojev-niki."
"Tako je." "A kdaj?"
' Nocoj! Deloma z vlakom, deloma 2 »ozom, deloma peš. Ponoči pojde-mo na Krn..."
"Bravo! Karmelska gora bo naš Kfn- Imaš luč?"
Pa kakšno! Moja lastna iznajdba." Prijatelj Pavel je potegnil iz žepa ma'o valjasto svetilko — najnovejšega 'zdelka. Razkrojil in razložil je pred menoj na mizo posamezne sestavke sv°je svetilke. Razlagal mi je njih Praktično uporabnost in me zagotav-Ijtl:
Ni ga viharja, da mi jo ugasne."
Skoda, da vojna uprava ne ve za
tvojo tehniko. Pavel, vzemi nanjo patent."
®rez šale. Svetilka je res napravila kakor kakšen najmodernejši ključavničarski izdelek v izložbi pri Nagy-Ju v Ljubljani.
Kdor ima tako luč, sme v temno noc.
Tisti večer, ko smo odhajali — pri-rUz'l se nama je še tretji romar Fra-"J0 ~T zagostili «o se oblaki nad nami. -aman so se trudili naši pogledi in ko-P*'1 Po oblačnem nebu, niso se mogli dokopati do nobene zvezde. Mirujte, i • 'z teh gora nocoj ne bo zlata. In g|ej, romar Franjo se je res že pri-Pravljal,
da bi zatisnil oči, a morali s™o naprej na vojno božjo pot.
Na kolodvoru je bil pripravljen gorski vlak na odhod. V prednjih vo-^ so z oken gledale večinoma gospe gospodične, od katerih so ise s po-Jubi in pozdravi poslavljale njih prija-'eljice na peronu. V zadnjih vozeh Pa so ob oknih sloneli vojaki, eden na "rugem. Odhajajo.
Pri srcu pa jim je hudo.
bi ne bilo jim hudo: od doma se poslavljajo, na vojsko se odpravljajo.
okn'1 Um njih' P°d železniškimi ,stal "'hče, da bi se posebej avljal od njih..
n Je pac tudi .slovo postalo vsakda-
• Je opomnil romar Franjo. ^Jasen glas trobente: vojaška odhod-
lo tedaj.
sredno pred nami pa sta nizko plavala dva oblaka kakor dva nesrečna zrakoplova, ki prežita na višini, da bi zazrla kakega moža, ki neprevidno pomoli glavo čez jarek ali cev kakega topa. strehe ter se zopet zakopal nazaj v naš trenski voz.
Pod Karmelsko goro.
"Pri Primožu" sta obstala konja.
Na pragu je čakal gospodar.
Ura je odbila deset.
"Vstopimo na kozarec vina," je veleval prijatelj Pavel. "Pri nas je taka navada, kadar se krčmarju voz vrača, se za vino plača."
Drugi mož, ki je prisedel k naši mizi
spe sovražnik, toliko slabše zanj. Sedaj prihaja. Kamenje se taklja v dolino. Krši se pod neprevidnimi koraki sovražnikov. Pri naših vojakih vlada grobna tišina. Samo roka se krče-viteje oklene pripravljenega orožja. Tam blizu v grmovju prasketa in suš-lja. Sliši se ostro dihanje. Pljuča
vsled strme hoje močno delujejo--
Pri tem sem se moral ozreti na romarja Franja. V težki sapi je hodil za menoj.
"Slišite, vodnik! Ali bo tega klanca skoraj konec?" se je oglasil s sope-čim gladom.
"Bo. Še par korakov. Tam počije-
in nam je kmalu postal kažipot na mo."
Kak
or da je zadela granata ob kre-
j*«nito steno, zaiskrele so se iskre in ,a trenotek so se '^niških oken do
S° se razletela srca od že-- lf> ill oken do perona in od perona železniških oken.
?lv'o! Živio! Zivio!" nosi naše s'°vensko srce. Skriv-ob	globoko, ali kadar zadene
ra*u°r-° Žal.osti ali radosti, vzkipi in se °P> v tisoč in tisoč čustev. Bo
Vsi
3goni, vojaki!
ceni Sm° romarj': Vi romate z rac-*nolit n,oritve» mi romamo z mečem tu; drugega razločka ni med na-in n Sl Se borimo proti verolomstvu stQst^tobi, vsi se borimo za pro-, dom " Za državo, v kateri imamo svoj
dJ4* unitis! Z Bogom, vojakil
■ Va vlaka
Mar.-, s kolodvora. Prvi je vozil ro-,Pr0ti Kalvarij»-"> d1""«' Proti
Ust! m ' gori
stu . smo se v podgorskem me-
pr'čak terano težko nebo, »
Pri,0vanega voza nikjer. Hnr j?teli Pavel je postal resen, ro-Ptiov, rauJo otožen, jaz pa sem jima ,^?Varjal:
Slj°Jna božia Pot! Pojdimo 1" •*»<> k	,ui,lut P° mcsttj.
dv0j0 1 rat se je zahitelo proti nam Vprc- glasno peketajočih konjičev,
sta eden za drugim od-
s črno streho
n,	v lallc>< voz
"Se obrobki-
vOzi,;i'U zamudil!" se je opravičeval Ze sem mislil, da ne bi za-lako neurje! Dvanajst ko-
1>r<Sel.
^'cev,-	.mm
Seri,- zltom je podrlo." Kako'"'0 V V0Z- '
jj*". se bal, da se neurje po-
il*k	llclc.re za nami, je voznik že l'tii j.,.4 konja neprestano podil <Jill
ni,
po
Od koles so ua vse 'Stra-
oa,ctav i- m'.'no hribov'
li. j,- Peščeni šrapneli
"a klobulraPncl 1)al na suknj°' druK' koi„.' ;.trctji malodane v obraz. ?• Pod	Pa je zapalil »mod
ditn llik.«"*<*o povezneno streho se v'i»ti kai!"°r ni m°8cl priložneje raz-meni v obraz in oči. Uou ,,, nicd dimom in irapneli.
"A vse? Voj"a PPt
-
Strnil
Franjo, ali bi ugasnil
^njiča ' kak°P» ~ v moj žep. k C;e si se Sla Pekctala in peketala.
»i »j iV yozu vzravnal iznad stre-^PablUt JP0 dfcvju B«* dim,
^ fceli H- Crni ditn kakor «««»-k»kor irapnel. N«po-
Karmelsko goro, je vedel še bolje in pristavil: "Pri nas je taka navada, če se kam pride, st pije."
Gospodar je stal sredi hiše in molčal."
"No, oče," sem ga vprašal, "ali je pri vas res taka navada?"
Dobil sem odgovor, kakršnega nisem mogel pričakovati, najmanj od kakšnega krčmarja.
"Kolikor vem, je pri nas taka navada, kdor pride prvikrat v vas, obišče najprej cerkev."
"Zadeli ste jo, oče! Tudi mi bi šli v cerkev, a sedaj je noč in cerkev je zaprta."
"Vem, vem. Nocoj ni več mogoče." Mož mi je bil všeč. Malokdaj srečaš moža, ki bi imel svoje srce tako blizu pri Bogu. A srečaš ga vendarle, včasih tudi v mestu, ki ti reče: "Moja misel je v nebesih..."
Kajpada, v mirnih mestih "se lahko živi brez Boga", a pojdi na bojno polje — na Kalvarijo, tam boš našel mnogo bogovdanih mož.
Tudi gospodar Primož je drugi dan že vdrugič odšel na bojno polje — pošel mu je namreč vojaški dopust — zato ni govoril kot krčmar, ampak kot romar, ki nam morda kmalu "molče trobental bo: Memento mori". Na Karmelsko goro! Naša vojna božja pot se je nadaljevala, oziroma šele pričela.
Zavili smo mimo selske cerkve. Žarek večne luči nam je posijal na ozko 'stezo svoj milotihi pozdrav.
Poslej nam je sijal drug žarek — svetilka prijatelja Pavla. A prej še eno vprašanje: "Koliko je ura?" "Polenajstih."
"Kdaj priromamo na vrh?" "O poldvanajstih.'r "Če bo res."	1
"Nisem mogel verjeti, zakaj že večkrat sem se prepričal, da se v hribih čas le preveč na kratko meri.
Romar Franjo, ki bi na tehtnici ne bil baš prelahek najden, je pa bolj skrbel, če bo imel v svojih pljučih dovolj sape za pogorsko hojo, zato je vodnika Ovsenarja prašal: "Ali gre pot zelo tiavkreber?" "Precej."
"Koliko je klancev?" "En sam." "Hud?" "Še dosti."
Bolj je Franjo izpraševal, manj po-voljne odgovore je slišal. V obraz ga nisem mogel videti, a sodim, da je moral srepo gledati, kakor vselej, kadar se je pokazala pred njim strma pot. Umolknil je, a kmalu se je zopet nekam preplašeno oglasil:
"Pavle, luč. az nič ne vem, kam stopam."
"Tudi pred menoj je 'sama tema,' Sem ga tolažil jaz in se z njim vred spodtikal ob skalnatih in koreninastih grebenih.
Tudi jaz nič ne vidim pod noge. No, pa jaz sem že vajen," je dostavil vodnik in s koraj^nim korakom stopal navzgor.
Pred njitn pa je varno šel prijatelj Pavel s svojo svetilko najmodernejše ga izdelka.
Pavel. Tvoj žaromet se slabo obnaša."
Pavel se je ozrl in se prepričal, da vsi svetlobni žarki padajo le pred njim, a za njim ne sine niti eden ne."
"Že res," se je opravičeval, "ko sem jo delal, sem mislil samo nase, zato sem ji napravil eno samo okence na spredaj." "Pač moderna luč." Pavel je izpremenil vrsto, namesto prvi je šel zadnji v naši četveročlani karavani. Stopali smo eden za drugim. "Sedaj vidite?" "Temo, k^ikor prej." Hrbet romarja Franja, ki je stopal pred Pavlom, nam je vsem zastiral luč.
Pavel je bil pripravljen, da se žrt vuje. Postavil se je zopet v ospredje in svoj žaromet obrnil proti nam. Ta ko bi še šlo. Sedaj pa sam ni videl ne vedel, ko<) in kam. Vojna božja pot.
"Drugače moramo narediti. Spet stopim za vami bolj ob strani. Mi slini, da ■sem jo pogruntal."
Bilo je res vrlo dobro pogodeiio Drobna luč je na ta način svetila temni gori štirim potnikom.
V mislih sem si naslikal naše vojake na Krnu. Takole gredo skoz' toplo noč. Zvezd ni videti. Pred njimi dolini že spet ljudje in živali, tudi vrtovi in grmovi. Nekaj časa je v tiho. Nenadoma se oglasi pes dale doli na nekem dvorišču. Vojaki nap no ušesa in ostro opazujejo. Sedaj zamigljajo nad Kolovratom prve zve zde. Noč postane nemirna. Dvigne se veter, zašumi, zapoje. Reka vrže močnim sunkom valovje na skalpato pečino, opozarja na nevarnost. Voj ki postoje, počakajo. Mirno, brez ne potrpežljivosti. Kblikor kasneje do
Prikorakali smo na majhen košček ravne zemlje pod nekim drevesom.
Franjo je zadovoljno pogledal kvišku.
Oddahnil se je. Zagledal je prvo zvezdo in zapel pesem od lune.
"Franjo, lepo znaš," sva mu rekla s Pavlom.
"Vedno bolj uvidevam, kako prav mi je svetoval profesor Foerster: Če postanete operni pevec, imeli boste krasne uspehe. Nisem ga poslušal. Sedaj bi pa vedno najraje samo pel — v kakšni stolnici."
"Franjo! Nepotrebna želja! Lepše stolnice je n iod gorske narave. Pojdi večkrat v gore in zapoj."
Franjo je bil očividno vesel in začel je še eno.
"Naprej! Ura je dvanajst."
"Torej smo že zašli predaleč od cilja?" prašam vodnika.
"Kaj še! Komaj na četrt pota smo se mu približali."
"Tako?"
Romar Franjo pa se ni brigal toliko za čas kakor za pot.
"Sedaj pojdemo po ravnem, kajne?"
"Spet navkreber!" je zaklical Ovsena r.
"Pa ste rekli, da je samo en klanec." Vodnik je molčal. Vojna božja pot. Počasi smo stopali navzgor dolgo, dolgo.
Prelaz. Oddih.
"Hvala Bogu!" se je razveselil Franjo.
"Strmina je za nami. In sedaj?" "Navzdol!"
Nekaj korakov in stali smo v kotlini.
Kam naprej?" je skrbel romar Franjo. "Spet navkreber." "O vi! Kako ste nas..." "Pozor! Stopite semkaj, tam vam zmanjka tal," je svaril vodnik.
Franju zaenkrat ni zmanjkalo tal pač pa besed. Ena čez polnoč.
Pred nami na griču se je v polutemi zablestela cerkev. Tiho je počivala kakor golobica na vrhu drevesa. Na vrli je sedla, da jo zjutraj prvo prebudi jutranje solnce; zakaj mudilo se ji bo na delo in jelo za svoj mladi zarod. Karmelska gora!" je s težkim, a dosti mogočnim glasom zaklical
• ranjo.
Postalo mu je toplo pri srcu, kakor otroku, ki se po dolgem času zopet bliža svoji materi.
A prijatelj Pavel mu je pokvaril te lepe sanje.
"To še ni. To je cerkev sv. Lenarta na Pšaj novci." "Pa kdaj pridemo do Karmelske?" "Še en klanec."
Vodnik Ovsenar je odšel na levo domov, mi trije pa smo stopili na desno navzgor. Trudni koraki. Vojna božja pot.
Še nekaj skal, še nekaj grmov, še nekaj smrekovih vrhov. Tako. Sedaj pa...
"Jo vidita! Karmelska gora!" nama e ponosno oznanil Pavel.
Na strmem slemenu se je dvigala sama, tako sama. Ona ne potrebuje nobene družbe in utehe, ko je sama vsem, ki romajo sem gori, družba in uteha. Le ena lipa jo straži. Ne, straži je ne, le v imenu vseh slovenskih dreves ji noč in dan šumi pozdrave; a straži je ne, saj ni treba straže njej, ki je sama straža in varhinja vseh, ki mimo hodijo.
"Ave! Caput tuum ut Carmelus, et comae capitis Tui sicuti purpura Re-gis...
Ta antifona iz hvalnic na praznik Karmelske M. B. mi je zvenela v duši Drugi dan po našem triurnem romanju ,to se pravi, še tisti dan je žarelo in kipelo pred nami jasno jutro, čudovito jutro, krepko in ponosno kakor junak junakov. Z nogo je stalo v tesni grapi, tam nekje, kjer ima prijatelj Pavel svojo gozdno vilo, z rameni je slonelo na zelenih gričih, roke je raztezalo daleč čez smrekove vrhove, oči pa je upiralo naravnost v Karmel sko cerkev. O, jutro pozna svojo Kraljico.
Zapeli so zvonovi, kakor bi vabili na rajsko svatbo.
In prišli smo svatje — romarji,, vojaki z mečem molitve smo vstopili Karmelsko cerkev. Ali meč, ki se ho-čo vspešno boriti, mora biti nabrušen in molitev, ki hoče svoj cilj doseči, mora biti zaupna.
Ali bo naša molitev dovolj zaupna?
Preden smo odšli v cerkev, smo raz-motrivali reči, ki so bile v stanu zelo oslabiti zaupanje pri naši molitvi.
Romar Franjo je tožil, da sc tudi na slovenski zemlji, celo med nežno mladino dobi le še malo otrok, na katere bi mogel pokazati z evangelsko besedo: "Ako ne boste kakor otroci..." Franjo je govoril za deželo in je videl malo solnca, jaz pa sem se spomnil na mesto in sem videl veliko senc. Kljub temu meram reči, da sem najboljše otroke doslej našel vendarle v mestu.
Prijatelj Pavel je dvignil pritožbo zoper žensko modo.
"Pa zakaj mesta ne zaplankate od vseh strani, da ne bi ta modna neokus-nost prihajala tudi k nam v hribe. Poglej tam v dekliški gruči ono dekle."
"Katero?"
"Ravnokar si popravlja lase."
"Vidim."
"Kakšno krilo! Ali je to za naša selska dekleta? Pa sicer dobro dekle. Nekaj dni je nosila črno ruto. Ženina so ji ubili v Galiciji. Pa je že menda nehala žalovati s črno ruto, pač zato, ker se njenemu obrazku bolj prilega bela ruta. Sicer pa, kakor sem rekel, dobro dekle."
"Gotovo ne taka," sem opomnil prijatelju, "kakor nam je 'Zvon' v letošnji majevi številki opel nevesto padlega junaka."
"Še nisi pozabil?"
"Ne morem. Sodim, da ni veliko takih nevest. A če so, plašč čeznje, ne pa pesmi."
"To še ni najhuje. Zdi se mi, da je izvestna naša slovenska literatura postala, taka nesramna nevesta..."
"Pritrdim. Pred nekaj dnevi mi je pravil odličen slovenski profesor: Več let sem bil z večjim delom zaposlen in nisem bral naših leposlovnih listov zadnjih let. Sedaj jih prebiram.... Sram me je. Kaj vse se piše in čita. Ali čez to literaturo ne bo nobene vojske?"
Temne misli, ki so krhale zaupanje naši romarski molitvi.
Molili smo vendarle in veliko ljudstva je molilo z nami.
Molilci so polagoma drug za drugim zapustili cerkev.
Ostal sem sam v prednji klopi in mučila me je temna misel: "Pa če ni zaupanja. .."
Nisem bil sam. Tam zadaj izza klopi je prihajala pred oltar Karmelske Device — pobožna žena.
Pokleknila je in obklečala nekaj trenutkov. Obraz je gledal na Marijo v oltarju, gledal je tako verno in nepremično kakor na sliki. Potem se ie drsala po kolenih okrog oltarja. Tam na desni je v puščico vrgla dar — "uboge vdove". In spet je klečala pred oltarjem. V očeh ji je gorela solza. Prašal sem se: Ali ni to zaupanje?
O žena, ko gledam tebe, se mi zdi, da vidim njo: "vdovo, tožno, zapuščeno in mater toliko sirot" — slovensko domovino, ki gre vsak dan na vojno božjo pot.
S takim zaupanjem moli v sedanjih bridkih dneh naša domovina.
Kdor moli tako, mora biti uslišan.
Žena je odšla iz cerkve.
Tihota in samota svetišča Karmel-skega je prijetno segala v mojo dušo. Slišalo je samo tiktakanje ure v zvoniku. Semtertam je priletela mimo oken nagla ptica, s krili je skoraj zadela v steklo in odhitela naprej, kakor duša, ki se je ravnokar preselila iz sveta in se je še za trenotek priporočila Karmelski Devici za milostno sodbo božjo.
Z oltarja je gledala Karmelska Mati. Žarko solnce je skoz okno v apsidi zlatilo njen tron. Ob tronu so stra žili: Sv. Peter in sv. Pavel, sv. Ludovik in sv. Barbara. Tihi pogledi vseh štirih so se kakor nemi pogovori obračali proti Mariji. Nemi kipi so oživeli pred mojo dušo. Sv. Barbara je prosila za srečno zadnjo uro vsem našinj umirajočim vojakom. Sv. Peter je že dvignil ključe... Sv. Pavel se je našlo nil na svoj meč: "Bonum certamen certavi: Dober boj sem bojeval." Sv kralj Ludovik je klonil meč proti tlom in zmagoslavno pogledal proti De
Ludovik XI. in astrolog.
V mestu Peronne je moral 1. 1468. francoski kralj Ludovik XI. (1463—• 1483) podpisati zanj precej sramotno pogodbo. Predno se je pa napotil tja, je vprašal za svet svojega astrologa Galeottija, kaj naj naredi. Galetti pravi: "Veličanstvo, vse bo šlo dobro." — Ko se je kralj vrnil iz Peronne, je kar besnel. Poklical je Tristana, prvega francoskega maršala, znanega grozo-viteža. Reče mu: "Prijatelj moj, Ga-leotti je v moji sobi. Čez par minut ga bom peljal mimo Tebe nazaj v vežo. Dobro me poslušaj, kaj bom govoril, ko se bova poslavljala. Če mu rečem: Nebesa so nad nama, — tedaj ga daj takoj obesiti; če mu pa rečem: Pojdi v miru, — tedaj glej, da mu ne skriviš niti lasu." — Kraj gre nazaj v svoj kabinet, Galeotti ga čaka bolj mrtev kot živ. — "Dobro, gospod astrolog," pravi kralj z zaničljivim posmehom, "Vi, ki tako dobro poznate bodočnost, povejte mi, kdaj bodete u-mrli." — Galeottiju se zasveti. Veličanstvo, natančno Vam ure ne morem označiti, vem samo toliko, da bom umrl tri ure pred Vami." — Zadostovalo je. Kralj ga pelje skozi predsobo, mu stisne prijateljski roko in neprestano ponavlja: "Pojdi v miru! Pojdi v miru!" In vselej pomenljivo pogledal Tristana, da bi se ta morda ne zmotil.
Slovencem iti Hrvatom
naznanjujemo, da izdelujemo ia predajamo fine cigare:
Lutra 10c-
Minikin 5c Mike's Best 5c
Michael Xochevar,
Chicago-, Phone 1689-L Northwestern Phone 809
1208 N. Scott St.
JOLIET, ILL.
JOSIP
Spolarich
Cor. Hickory & Marble St«., Joliet, 111.
URAR IN ZLATAR,
Popravljam vse vrste stenske in žepne ure in zlatnino. Vse delo jam čim. — Prodajem vse vrste ure in zlatnino, zlasti fine poročne prstane dobi pri meni ceneje, kot kje drugje.
FIRE INSURANCE
Kadar zavarujete svoja poslopja zop» ogenj pojdite k ANTONU SCHAGB) North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke
I0S1P I/LE
Javni Notar 1\ z 101«
lOIet. skušnjo
izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Če vara kdo plaio garnišira; Je potrebuje otrok certifikat za delo; Je imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini se obrnite na mene 1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
vici: "V tebe sem zaupal, Gospa — in nisem bil osramočen. Viribus unitis — victoria — — —" Dan miru in zmage je svetil skozi okna.
Ali so bile to samo sanje? Želje so bile. Ali bodo te želje v bližnji pri hodnjosti postale resnica? Karmelska Devica, usliši nas! Vesel sept stopil iz cerkve. Pa kaj vidim in slišim in udihavam vase? Vi solnčni griči in ve tihe grape: ali je res že mir?
Vem! Pri vas je vedno mir. Le i časih se izgubi semkaj pritajeno gro menje z juga, pa takoj utone v morju vašega miru. Pri vas «t boja. Le včasih se stepo fantje, pa š^ takrat, pravijo, samo s klobuki.
Skoz gosto grmovje sem zaslišal fantovsko pesem:
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele, daleč marširajo, tak je povelje.
Kam so šli? Tja doli k Osredkarj ki je ta dan točil vino, pa da bi ravno na vojsko ne pozabili, jim je vsak liter sproti dražje zaračunal.
Iz hiše, ki je stala pod cerkvijo mi zazveneli na uho prijetni glasovi "Izidor ovčice pasel lepo žvižgal, lepo pel."
V oknu med rožmarinom sem za gledal dvoje dekliških obrazov. Utih nili sta.
"Le naprej o Izidorju."
Pa glejte, tak Izidor je stal ne da leč proč, na polju. Ko me je zagle dal, me je zelo originalno pozdravil Oprijel se je za glavo:
"Gospod! Saj bi se vam rad odkril pa imam klobuk tam v grmovju."
Tudi se mi jc ponosno predstavil kot "gospodar tega sveta", na katerem sem ravno stal.
Moja pot je šla proti domu. Romar Franjo je odromal že pred menoj, ker se mu je mudilo drugam. Prijatelj Pavel pa je ostal na Karmelski gori
Zavidam ga.
| CHARLES D DIBELLI
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet K
'J--: CHICAGO PHONE 298:---S
Kadar imate kaj opravite s sodnijo
obrnite se k meni.	Q
| Govorimo slovenski jezik.
^ Kolektujem in tirjam vsako vrstne dolgove. Alipa se oglasite pri	^
j M. J. TERBICH, 1104 CHicap St- g
The Will County National Bank
of Joliet, IllinoU.
Prejema raznovrstne 4enarc« alofltf ter pošilja denar na vse dele »yet»
Kapital in preostanek <300,000«'
E. WILSON, predsednik Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir
PEC
Rojaki in rojakinje! Kadar imate kaj moške ali ženske obleke ali perila za očistiti in gladiti, ne pozabite na našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik.
Office and Works, 302-304 Walnut St.
Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814.
Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne in delo garantiramo.
Dr. Richter's Pain Expeller
zopei*reYmatir zem in trganje bolečine in o-trpnelost člen-kor in mišie.
Pravo zdravilo je * zavoju, kakorSnega vidite na sliki.
Zavrnite vsak zav<g, ki ni zapeiaten a An-hor Trade Mark.
25c in 50c vseh lekarnah ali pa pifiit« ponj naravnost na
Flint
& Co. 74-80 Wuk-ington Street New York.
A. Nemanich, St.	A. Nemanich, Jr.
Chicago Phone JJ575
A. Nemanich & Son
B-AJSTKI
Real Estate Insurance Loans Renting
V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po
=3%=
in jamčimo absolutno varnost.
Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi.
Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi.
Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše.
Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah.
A /V	-STRANI OBSEGA-
4 jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig; za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UCl-TELjA. Vsebina knjige je: Stov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St„ New York, N. Y.

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-, katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. L 1899. ▼ lastnem domu, 1006 N Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.....$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Ea Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj «e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
3.	sept.	Nedelja	Sabina, d. m
4.	tt	Pondeljek Rozalija, dev.	
5.	»t	Torek	Lavrenc, Just, š.
6.	ft	Sreda	Hermogen, muč.
7.	"	Četrtek	Albin, škof.
8.	"	Petek	Rojstvo M. D.
9.	ti	Sobota	Korbinijan, škof.
DVANAJSTA NEDELJA PO BIN-KOŠTIH.
Zanikrnost v verskih rečeh.
Katekizem nas uči, da ni zadosti, ako verujemo vse, kar je Bog razodel, marveč mi moramo tudi po veri živeti. To nas uči tudi današnji evangelij. Neki učenik postave, hoče skušati Gospoda in mu reče: "Učenik! kaj naj storim, da bom večno življenje zado-bil? On pa mu je rekel: Kaj je v postavi pisano? Kako bereš? On je odgovoril in rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči, in iz vse svoje misli: in svojega bližnjega, kakor samega sebe. Gospod pa mu je rekel: Prav si odgovoril; to stoti, in boš živel," Gospod je hotel s temi besedami reči: Ni dosti, da poznaš postavo, marveč storiti moraš tudi to, kar veleva postava, ako hočeš priti v večno življenje.
Dandanes jih je mnogo, ki se imenujejo katoličane, ni jim pa prav nič mar, da bi po krščanskih zapovedih živeli. Zanemarjanje verskih dolžnosti je glavno zlo današnjih časov. Ker so ljudje zanikrni v spolnjevanju zapovedi, so tudi malomarni glede sprejema sv. zakramentov in obiskovanja službe božje. Ta zanikrnost je krivična Bogu in je ljudem škodljiva.
Je ime, v katerem je zapopadena vsa resnica, vsa vsemogočnost, vsa modrost in vsa ljubezen. Vsaka stvar nas spominja tega imena. To ime nam oznanjuje stvarstvo, nebo in zemlja, noč in dan, velikanski svetovi na nebu in zrnje peska v puščavi, morje in ros->ia kapljica, ki se kakor biser lesketa na roži. To ime je podlaga vsake družbenosti, vir vse omike, začetek zgodovine človeštva in zadnja beseda narodov. To ime je groza za hudobijo, vzrok kesanja za grešnika, bodrilo in plačilo čednosti, predmet večnih obljub, tolažba v nesreči, upanje v po-skušnji, pogum v boju, počitek po trudu. To ime, brez katerega bi bila uganka beseda vest, zgodovina in na-tura, je ime Bog. Bog je začetek in konec vsega. Sveti Pavel piše: "Iz njega, in po njem, in v njem je vse; njemu bodi slava vekomaj." Bog je naš stvarnik, vse, kar smo in kar imamo je dobrote božje dar. On kot naš stvarnik ima pravico do vsake misli našega duha, do vsakega udarca našega srca, do Vsakega gibljeja naše volje.
Ako pa ima Bog toliko pravico do
nas, kaj porečemo o človeku, ki se hoče odtegniti tej pravici? Kaj naj rečemo o človeku, ki tedne in tedne ne misli na Boga, pri katerem minejo meseci, ne da bi odprl svoja usta k molitvi, ne da bi hvaležno povzdignil svoje srce k Bogu. Kaj porečemo o človeku, ki daruje svoje srce popolno ma minljivim stvarem, le Bog nima prostora v njegovem srcu. Ali ni to skrajna krivica in skrajna nehvalež-nost? Po preroku Malahiju očita Gospod takim zanikrnežem rekoč: "Sin spoštuje očeta, in hlapec svojega gospoda; če sem tedaj jaz Oče, kje je moja čast? in če sem jaz Gospod, kje je moj strah?" Samo čuvstvo pravičnosti nam pravi, da mora biti mej stvarnikom in njegovo razumno stvarjo, mej njim, ki daje življenje in onim, ki je sprejme, neka duhovna obveznost.
Prva dolžnost človekova je, da služi Bogu. Pridigarska knjiga pravi: "Bo ga se boj in spolnuj njegove zapovedi, ker to človeka dela popolnega." Ti si
torej le tedaj pravi, popolni človek, ako spolnuješ božje zapovedi.
Dolžnost služiti Bogu je vtisnjena v naše srce, je razodeta v sv. pismu stare in nove zaveze. Kako služiti Bogu je istotako povedano v sv. pismu, razlago te dolžnosti pa nam daje sv. cerkev, ki je od Boga postavljena v to, da nas uči pravico in resnico. Vsak drug učenik, ki te hoče učiti te dolžnosti, ki nima nobenega stika s cerkvijo, ki drugače uči, kakor cerkev pa je lažnjiv prerok, katerega se je treba varovati.
Tko pa ima Bog pravico od nas zahtevati, da mu služimo, da spolnujemo njegove zapovedi tako, kakor nas uči sv. cerkev, ali ni torej velika krivica, ako bi tega storiti ne hoteli? Človek, ki veruje ,da je Bog in mu noče služiti, zato svojo zanikrnost nima nobenega izgovora. Vera ni le zapopadek vsega tega, kar moramo verovati, marveč tudi zapopadek vsega tega, kar moramo storiti. Kolikega pomiljevanja vredni so torej oni, ki nočejo Bogu služiti; njih brezbrižnost in zanikrnost kruši trajno in stalno pravice, katere ima Bog do nas. Konec te brezbrižnosti je odpad od vere.
Kdor pa je glede vere zanikrn in brezbrižen ne dela le krivice Bogu, marveč škoduje tudi sam sebi. Sv. Pavel pravi namreč: "Pobožnost je za vse koristna, in ima obljubo sedanjega in prihodnjega življenji." Ako spolnuješ dolžnosti do Boga, — v tem obstoji prava pobožnost — ti to koristi ne le za večnost marveč tudi za sedaj-no življenje. V spolnjevanju verskih dolžnosti je studenec vse luči, moči, tolažbe, vsega miru in vse sreče. Ako bi hotel kje drugodi vse to iskati, bi zastonj iskal. Le v spolnjevanju postave Gospodove je zapopadena vsa sreča. Zato pa poje psalmist: "Blagor človeku, katerega ti podučuješ, o Gospod! in ga učiš svojo postavo!" "Sodbe Gospodove so resnične, opravičene same v sebi. Bolj so zaželjene kakor zlato, in prav drag kamen; in slajši kakor med in sat."
Ako hočeš občutiti in okusiti to sladkost, spolnuj natančno božje in cerkvene zapovedi. Svet se zlasti dandanes pritožuje, kako britko je človeško življenje. Zakaj? Zato ker je svet v verskih rečeh brezbrižen in zanikrn. Njim veljajo besede sv. pisma, ki pravi: "Zašli so, malopridni so postali. Na njih potih je zatiranje in nesreča, ter mirne poti ne poznajo; pred njih očmi ni božjega strahu." Kdor je v verskih rečeh zanikrn njemu veljajo besede Modrosti: "Kdor modrost in krotitev zavrže, je nesrečen; in upanje tacih je prazno, in njih trud je brez sadu, in njih dela brez koristi." Ako hoče,š biti torej srečen v tem življenju in v večnosti si globoko v srce vtisni besede svetega Duha, ki pravi: "Boga se boj in spolnuj njegove zapovedi!"	REV. J. P.
KATOLIČANSTVO IN AMERI-KANSTVO.
Govor nadškofa Irelanda.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
(Nadaljevanje.)
Ali zahtevamo posebnih pravic, katerih nimajo naši sodržavljani? Ne nič manj, kakor bi mi dovolili drugim posebne pravice, katerih nimamo mi. če nastane v Ameriki vera, verska ali pol verska organizacija, katera hoče imeti posebne pravice, naj se je prime sramotno ime, da je neameriška, ka-toličanstvo «e ne bo nikoli s tem one-častilo. Ameriško pravo zahtevajo katoličani za sebe; isto zahtevajo za druge.
Katoliški sodržavljani, zahtevajte svoje pravice, pravice katere nam daje ustava, ameriški duh svobode, postave ameriškega državljanstva. Pri tem pa glejte, da ne užalite onih, ki so hitro užaljeni. Predno kaj storite, glejte, da je stvar pametna in pravična. Delujte vedno niarno in z gotovosfjo, da če prav razložite svoj položaj, bo A-merika prav ravnala z vami. Zapomnite si, da vaše' pritožbe niso zoper amerikansko ljudstvo, ampak zoper posameznike ali manjše skupine, katerih takozvano amerikanstvo />e ne dviga nad njihove počutke.
O ameriškem ljudstvu se mora reči, to govorim v srca, v popolnem prepričanju, je ljudstvo napolnjeno z civilno in politično pravičnostjo; pripravnej-
še je deliti pravice, kdor pravice potrebuje, bolj spoštuje svojega brata, svo narod na obširni zemeljski obli. To pripoznam o ameriškem ljudstvu; to je moja sodba, ki se opira na petdeset letno skušnjo v javnem in zasebnem življenju.
Dobrih državljanov potrebujemo; to kar je podlaga varnosti, cvet upanja. To je postava katoličanstva. Postava katoličanstva, pravim — postava vseh, ki žive v katoliškem duhu in ubogajo njegove postave. Oni niso naši, kateri se samo imenujejo katoličane. Taki so slabi državljani kljub svoji veri, katera naredi dobre državljane po svoji naravni moči. Katoličanu zapoveduje vera, da izpolnjuje postavo, veže ga v imenu Boga samega. Vsak duh naj bo podložen višji moči; ker ni oblasti razven od Boga. Kdor se ustavlja oblasti, ustavlja se Božji naredbi. Kdor pa se ustavlja, si nakopava pogubljenje.
Ni moj namen razpravljati, kako se postave motijo v moralnem oziru, kar jc gotovo več, kakor more določiti civilna oblast, kjer pride v poštev vest posameznikova. Take zakone gotovo ne odobrava gospodar vse pravice. O sebna svoboda je zadnja duševno pribežališče. Katoličanstvo in amerikanstvo se priklonita svobodi vesti.
Amerikansko je, da je volišče sve tišče dobrega državljanstva, da odpira svoja vrata le temu, kar je častno za deželo. Skrunstvo je, če se kdo ne dolžno približuje volišču, v mislih ima pa prevaro, sebičnost in krivico. Ni-kdo nima pri volitvi čistejših rok, ka kor katoličan, zvest svoji veri; Ame rika je vse, kar vidi pred seboj, njena čast. Kdor ima kaj drugega v glavi ali srcu, je izdajalec svoje vere, izda jalec svoje dežele.
Najboljšega moža v urad, pa naj bo katerekoli vere. Postaviti katoličana v urad, ker je katoličan, drugače pa nevreden in nezmožen, je greh zoper Ameriko, greh zoper Vsemogočnega
Kedar katoličan voli kandidata, je najprostejši med prostimi. Obrekovanje je, kar se govori, da, kadar katoličan voli, je pod cerkvenim vplivom. Duhovniki in škofje ne narekujejo politike katoličanom. Če bi hoteli kaj takega storiti, bi bili kmalu zavrnjeni. Vsi vedo, da katoličani volijo za različne stranke po deželi. Če govorim o sebi, spadam kot zasebnik, javno' in zasebno, k gotovi stranki. Ali si upam pridigati raz prižnico o tej stranki na škodo drugi? Ali kažem drugim, da naj volijo kandidata iz kakega drugega vzroka., kakor zaradi civilnih in političnih zaslug. Trume katoličanov v Ameriki ima napačno mnenje o moji politiki. Kot državljan obžalujem, da ni moj političen vpliv bolj razširjen; kot katoličan sem vesel^da sem prost ameriški državljan.
V Ameriki ni katoliške politične stranke in je ne bo. Če bi se napravila postava, katera bi spravila v nevarnost pravice katoličanov, bi bili katoličani po vesti primorani, da branijo svoje pravice zavoljo ameriške prostosti. Samo to — in nič druzega.
Tuintam sem se sam pritoževal, da katoličani niso zastopani v višjih uradi v razmerju s njihovim številom. Moje besede so tolmačili tako, kakor da silim katoličane, da si prilaste državno oblast v korist cerkvi. Kar sem hotel reči je to, da se zdi, kakor bi katoličani imeli premalo civilnega ponosa in sposobnosti, drugače bi jih ameriški sodržavljani višje cenili. Ali ni to stališče amerikansko — jednake pravice vsem, ki so enako zaslužni To ponovim za katoličani, kateri sedaj poslušajo moj govor in ga bodo morda pozneje brali. Zavoljo vas samih, zavoljo Amerike, navzgor naj bo vaš pohod v civilnem in političnem strmlje-nju. Služite domovini, moralni vrednosti in duševni vzgoji. Zaupajte se družabni in politični pravici svojih sodržavljanov. Nekateri katoličani se temnim plaščem, ker preveč sovražijo njihovo vero; prevečkrat pa je resnica, da jim njihove' napake' in nezna-nost branijo, da bi splezali na solnčen grič.
(Nadalje prihodnjič.)
PISMO SLOVENSKEGA VOJAKA OB SOČI SVOJI MATERI.
Priobčil A. Berk.
Zadela me je krogla, draga mati, toda ni tako hudo. Bombe so frčale prek Soče, pograbila me je sveta jeza nad izdajalskim Italjanom, zato sem se morebiti preveč upal v ospredje izza kritja. Drugi so že ležali okoli mene. Jaz sem še stal in sem letel naprej. Kaj je klical naš stotnik,\ nisem v šumu več slišal. Le še par korakov, in bil bi pri Vjodi, kjer so silili Lahi prek Soče. Ze sem videl perja-nice berzaljerov od blizu, že sem razumel njih Eviva. Hitel sem naprej, Hura, so izgovarjale moje ustnice, tedaj pa me nekaj pretrese, udarec čutim, toda, draga mati, nikar ne misli, da boli; človek se nehote prime za čelo, roko ima paenkrat polno krvi, opoteče se, roke krčevito zgrabijo za puško, zdrknie na kolena — in ne ve nič več, kaj se godi okoli njega.
Tu mi je dobro, ležim v lazaretu, tako mehko in udobno, kakor pri Tebi doma V beli postelji. In sestra usmi-Ijenka mi streže dan na dan, belo čc-pico ima v zlatih lasih, mati, taktf je lepa, kakor je bila naša rajna Lenčka. Na tihem Ti povem, da je ta sestra grofica, ne sliši rada, če se o tem govori. Skromno in udano streže Tvojemu sinu, dasiravno ve, kako je Tvoj
sin reven, in da je še pred poldrugim letom oral po strmih brdih. Ganljivo mi rahlja vzglavje, nanovo mi oveže rane, hladi strašno vročico z oživljajo čo pijačo, in ima tako lepe bele roke, in je zmiraj pri meni, če jo še tako rahlo pokličem, in ona je tudi, ki Ti izroči in preskrbi to pismo.
Zadnje pismo, mati; izvej še to, in bodi močna! Ko dobiš to pismo, počivam pod kraško trdo skalo in vidim v duhu našo skromno hišico. Večer se dela, solnčne rože se milo ozirajo za zahajajočim solncem, skrbne gospodinje zganjajo domov poredne piščance, naša li-ska zadovoljno muka pri polnih jaslih, Nero laja, ker sliši za vogalom škripanje koles, saj sosed Peter pelje domov sočno seno. Pozdravi mi živinice in tudi rože vse!
Zdravnik me tolaži seveda, pa, ljpbi Bog, saj tolažijo vsakega, tudi meni je dal upanje ,ko sem ga vprašal, naj mi pove resnico. Potem sem slišal, kako so govorili po latinsko; mislim, da je bilo latinsko, in vedel sem zadosti; slabo je, če začnejo blizu ranjenca govoriti po latinsko. Bojeval sem se tudi s smrtjo, hrabro, kakor se spodobi vojaku in slovenskemu kmetu. — Nocoj ponoči, nebo je bilo posejano z zvezdicami, nocoj sem videl čisto blizu pokopališče. Videl sem križ na očetovem grobu in čisto tam poleg sem videl gomilo naše male Lenčke. Gomila je bila polna nageljnov in čutil sem naenkrat: oče in sestra me pričakujeta.
Pozdravi draga mi grobova! Povej jima, da je bilo zame predaleč, da nisem mogel sam priti in nikar ne pla-kaj! Mirno bom počival tukaj na domovine premile meji, kjer v hudi bitki smo rešili čast zastave naše. In v tihi pomladi bo šel mimo mojega groba popoten Slovenec, in bo videl moj grob in bo vrgel nanj šopek cvetlic in bo vzkliknil: "Tu počiva junak, ki je branil našo domovino!" —
Glej, mati, mir se povrne v našo domovino. Kar vojska strašna je podrla, bo zopet vstalo iz razvalin. In tisoči tega ne bodo videli, tudi jaz ne, mati. Toda jasno čutim v sebi. Dasi le navaden kmetovalec, sem z znojem in krvjo rešil košček domovine drage, predno me je daleč od Tebe smrtonosna krogla položila v temni grob. In mislim, da tisti košček domovine okrvavljene, ki sem ga jaz s svojo srčno krvjo pomagal rešiti, leži tam gefri na prijaznem griču; ni sicer palača, ne mogočen grad, obdan z vrtovi in gozdi nepreglednimi, le majhen košček je, dve drobni hišici, ena je tvoja, draga mati, kateri je prizanesla strašna vojska, druga pa je tam, kjer sem pogosto dobil šopek nageljnov. Saj veš, to je hišica s slamo krita z hiajčkenimi okni, z belimi zavesami, kjer Manica prebiva. Manica, draga mati! Kot otroka skupno sva igrala. Drugi o-troci zdaj dirjajo po zelenem travniku. Pojdi k njej, mati in reci ji samo: "padel je!" In ako bode plakala, reci: "pošilja zadnje ti pozdrave!"
In še nekaj mati! Poznani Tvoje mehko srce. Morebiti bo vbjska še trajala, dolgo. In premožni bodo žrtvovali, in daroval bo sosed Koren naložen voz za vojake v bojni črti, in boter Prelesnik bo posegel globoko v žep in bo dal domovini na oltar. Ti si uboga, ne moreš dati. Nikar se ne sramuj tega, ne boj se pikanja, ne straši postranskih se pogledov. In ako vpraša Te Gospod, ki razpel nad nami mogočno je nebo, ako Te vpraša kdaj: "2ena, kaj si ti darovala sveti domovini?" Tedaj mu odgovori: "Gospod, dala sem najdražje, dala sem — edinega sin a."
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, ft
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, Dt
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Brooklyn, N. Y.
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovence*
Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.	\ ^
"VSA PLEMENA MONARHIJE."
Pod tem naslovom je priobčil ljubljanski "Slovenec" z dne 28. jan. 1916 sledeči uvodnik:
Ekscelenca Hoefer nima lahkega posla. Ustrezati mora dan za dnem radovednosti občinstva v lepem "hin-terlandu", naj se že kaj važnega dogodi ali ne; paziti mora na vsako besedo, da ne pove ne preveč, ne premalo. Ozirati se mora na sovražnike, na nev-tralce in na domače radovedneže, ki so obenem tudi vsi veliki politiki, in kljub vsem tem številnim višjim in nižjim obzirom mora govoriti resnico. Res, lahek posel to ni, in naj mu cenzura še tako pomaga.
Eno izmed najzanimivejših njegovih poročil je gotovo ono, katero je izdal po srečno končani ruski novoletni o-fenzivi. V tem poročilu pravi, da so pomagala odbiti ruske napade "vsa plemena monarhije".
Za to besedo ga je takoj prijel ogrski opozicijonalni "Pesti Hirlap". Kaj je to — vsa plemena monarhije?! tako se vpraša list. Kaj smo mi Ogri, ki imamo moko in svoje kraljestvo, samo pleme? Ali nismo mi političen narod, sam svoj in neodvisen? Lepa je ta, če bomo boj, katerega smo začeli kot država, končali kot p 1 e-m e, kakor navadno zamorsko pleme!
Ogri so temperamentni ljudje in hude krvi. Mi smo že nekoliko bolj krotki in pohlevni in zato tudi razumemo Hoeferjeve besede nekoliko drugače in mu damo v nekem gotovem oziru celo prav.
Le poglejmo njegova prejšnja poročila. Izpočetka se o posameznih polkih ni mnogo govorilo. Potem so prišle na vrsto ogrske in hrvaške čete, katere je pohvalil na tak ali tak način. Čisto po ustavi! Tem so sledili hrabri nižje- in gornje-avstrijski polki, kranjski polk, štajerski polki itd. Vse lepo razdeljeno po k r o n o v i -n a h, torej čisto po ustavi! Sedaj pa se pojavijo naenkrat "vsa plemena monarhije"!
Mi smatramo, da je nameraval Hoefer s temi besedami doseči le nekaj dobrega in koristnega. Vseh polkov in bataljonov, ki so se z jednako hrabrostjo udeležili krvavega božičnega boja ob Strypi, ne more naštevati po številkah, ker vendar ne bo nihče pričakoval, da bo Rusom kar uradno sporočil celo našo "ordre de bataille". Če našteje zopet le nekaj polkov, se bodo čutili drugi, neomenjeni, več ali manj prikrajšane in ž njimi vred tudi kraji, odkoder se dopolnjujejo. Zato je pohvalil na kratko vse, in sicer tako, da se vsaj po njegovem mnenju ne more čutiti nihče prikrajšanega, niti čete, niti njihov sečni "hinterland". To je bil gotovo Hoefcrjev namen;
i vsaj lepa pohvala dobrodejno vpliv* I na bojevnike same in na njihove ljudi-Če je pri tej pohvali dovolj upošteval različna državno p ravna stališča ali ne, oziroma če se je popolnoma pravilno izrazil, to je pa druga stvar, o kateri za sedaj ne govorimo: "Burg-frieden" in pa cenzor!
Nas državnapravno ni prikrajšal, ; ampak malce je položaj izboljšal. Si' cer smo bili veseli njegovih pohval ("kranjskega" polka, ampak naša m'" sel je ta, da ni več veliko ljudi, ki .so sužili "pr kranskmu rogoment", a111' pak mnogo več je takih, ki se zavedajo, da so služilip ri tem ali onem slovenskem, polku. To je velik j razloček!'Kranjec in Štajerc živita si-' cer še vedno v črkah ustave, v resnici pa izumirata! To je prav lepo razložil socijalist Renner v članku, katere-! ga smo svojčas objavili tudi mi. D®" žele so mrtve, narodi pa, ali pa, da govorimo's Hoeferjem, plemena, to so žive energije, so tvoreče in gibajoče sile, ki mogočno učinkujejo na mišlje* nje in čuvstvovanje ljudskih m»!' In že v časih, ko je res treba do zadnjega izrabiti in izkoristiti vsako, tud> najmanjšo energijo, pameten človek to tudi izvrši — ali se naj zaradi tega hudujemo, če se ni ravnal v -svojem besedilu po nazorih davne prošlost'; ampak je pošteval vsaj nekoliko tudi moderno življenje, da doseže svoj dober, lep in koristen namen? Zaka) ne bi ravnali tako, kakor ravnajo in" ženirji, ki naravnih sil ne uničujejo, ampak jih po pametnih preačunih >z" koriščajo v splošen blagor?
Spominjam se, da sem pred neka) tedni čital v "Slovencu", kako je častnik na ogroženi soški postojanki zak'' cal svojim vojakom: "Držite se, saj ste Slovenci!" Ali je bil dotični častnik neumen, ker jim ni rekel: Drž'te se, ker ste Kranjci ali Istrani? Pr®' pričani smo, da je dosegel s "protiustavnim" izrazom Slovenec mnog" boljši in večji učinek in imel je .popo'"' noma prav! Da doseže svoj voj»* š k i cilj, se ni oziral mnogo na mrtve črke, ampak na živega duha in na žiy0 mišljenje svoje maše. Tudi Hoefe' bo imel popolnoma prav, če se bo oziral na "plemena" kakor pa na u" stavne "deželane". Z Ogri se bo P® že kako poravnal, d?, se bo podrl. — I. P.
orszag

Prijazni slikar.
Znameniti portretist 18. stoleti3' Quentin de la Tour (1704—1788), slikal gospo, ki je združevala z vis° kostjo in ošabnostjo zelo velika i'sta' Imenitna dama je med slikanjem [j® vse načine poskušala zmanjšati "J,1 širino. "Nikar se ne trudite, gospa,
hočete, Vam pa ust sploh ne i'a! kam," je svetoval hudomušni slikar.
če sli'
>"'■	" »1« «_« ■ M « m am a ■ n ■ » « « I
i iiiiiiiii
i ■ ■ ■ a ■ a lla uiiu
iS^U
THE EAGLE
Slovenska Veletrgovina
Math. Simonich, Manager 406-408-410 N. Chicago St. Joliet, HI.
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH
Pri nas dobite najboljše blago in največjo zalogo oblek, moške oprave, čevljev, pohištva in vseh
hišnih in kuhinjških potrebščin.
...............................................................................................................................................................................
Kupujte pri nas.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"!!!!!!
Razvažamo z avtomobili
♦V« »iininniiiinimmumiii »llinnniiiiinm
m'm ww w ■ ■ • iti iV> ■ w a ■ » *


Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
'fešr Sedež: JOLIET, ILL.
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
^ °*UŽBINO
■Ji*
Vstanovljena 29. novembra 1914

GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA JEDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR: Predsed.-Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. Wpis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: L Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
Stephen Kukar, Joliet, 111.	Josip Težak, Joliet, 111.
Math Ogrin, N. Chicago, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.

KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) jjMjateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. ora- za pojasnila pišite tajniku.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritož-e Se naj pošljejo na 1. porotnika.
NAZNANILO.
.Smislom sklepa I. gl. zborovanja D. S. D
e' D5!."' zb°rovanje D. S. D. v Jolietu,
in ustave te organizacije, se sicer se otvori v torek po Labor
ay- dne 5. septembra 1916. rej<^S1 °dbo.rniki D- s- D- in vsi delegatje od društev se naj na ta dan zbe-W v Scdsk' dvorani sv. Jožefa 15 minut pred 8. uro zjutraj, da skupno od-amo v cerkev sv. Jožefa, kjer se bo služila slovesna sv. maša.
lQl
Po naaši odidemo v dvorano nakar se otvori II. zborovanje. Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse!"
Z bratskim pozdravom,
GEORGE STONICH, predsednik.
en* odbornikov in delegatov za II.. zborovanje D. S. D.
ODBOR:
?eor8e Stonich, predsednik, John N. pasdertz, podpredsednik, J°S'P Klepec, tajnik,
nton Nemanich, Jr., zapisnikar, John Petric, blagajnik.
»nfon Kastello, John J. Stua, Nicholas J. Vranichar, nadzorniki. tefan Kukar, Josip Težak, Math. Ogrin, porotni in finančni odbor.
DELEGATJE:
.}0?adruštvo štev. 1, Joliet, 111.: 1. Josip Klemenčič, 2. Štefan Štukel, 3. g P ^rsich, 4. John Gersich, S. John Barbich, 6. Leop. Melkovich, 7. Louis ' ^monich, 8. Frank Pire, 9. Math Štukel, 10. John Pruss. r"štvo št. 2, Mt. Olive, 111., ne pošlje delegata. It. 3, La Salle, 111.: John Jerich. L 7, , st' 4> Bradley, 111., zastopa John Štua.
Za društ? Št 5' °ttawa' I1L: J°5iP MediC'
v v° st. 6, Waukegan, 111.: 1. Frank Grom, 2. Frank Jappel. ^rustvo št 7 tv*-
Za 1 - Madison, 111., zastopa Jos. Klepec.
Društvo^0 Št' 8' Rockdale' in-: Valentin Fajnik Jr. Za dru"^1 ^ll'caSO, 111., ne pošlje delegata. Za dru't 10, So" Chicago, 111.: Anthony Motz.
Za d™ * ° St' IT' Pittsburgh, Pa.: 1. George Weselich, 2. John Balkovec. us'vo st. 12, Joliet, 111.: Math Vidmar.
JOSIP KLEPEC, tajnik D. S. D.
Kako
JE UMRL AVIATIK REYMOND.
? Sl»rti ,„°Caj0 iz Par>za podrobnosti kor ie M t01'ja Reymonda. Drzno, Va'no služ, Vajen' je vršil poizvedo-
* naj i	— ^»pWfcuuJ
p^ovai eta Previsoko, da bi lažje 'k°v0. ?renilka'ije in lego sovraž-><ar s' at,ka sta letala šele četrt M nekimZaCUje nae>ikrat, ko sta bila JketJ gozd°m, pod njima silno
ic kroi ,?ušk in v hipu bil al,a" iir°Sla je Preluknjan kakor rešeto.
i? Utnr! in adela Pilota, ki je v trenut-2 Slavo'6 -ZgrU(lil na sv°icm st«1'"
; lCn'mi ro, VlSečo vznak in z nepre-
iP,adal »apref Str°j ,,rCZ V°dite'ja V ždaj 2 LJl se nagibal kakor zbla-
2daj/, drugi,m kri;
v zraku ter zapovedal pi-

V
ji — 111 padel vsredi med
V' ,e ime1^°nd' Čeprav težk0 ra" i/ V2difrn;i °Volj krc')ke vo'je- da iaPara f,n2agrabil lctal°- Zrav" okr\t ga obrnil proti fran-
'D °Plan i
nonssl.Padel med rancoskimi

> stran? vrsta>"i. Z ene in O1' z n-,/" SC zagnali Francozi in ^u JasaJenimi bodali
J,
v divjem
K ""prof	fouai
Sledil je ljut boj.
foaL^atorU 't 1>osrečilo, da so po-
ta^ "a sv • Roy,nonda 'n prenesli e toliki 0zcnilje. Senator je
V '>ar k 'n,°d' da Jc «^cmu ge-
US?eh -ojega opa-
"> > SvOj'o 1, a Je srečen, ker je
CSvatj alo?° do konca izpolniti
'C-,tako ; *V®J" ^vljcnje Franciji. ol,|, (,a ^Polnil svojo dolžnost> jc
Ra ga. Ponesli v bolnišnico J® ViIj» smrtna: izstre-
'tij smrtj0 .	na levi strani.
Sar ranjenec šc spoznal S 3Uta' ki ^a prihitela k valii 8 avju. >n se jim smehlja-
V,
&D
domačo vas.

o; -'neva. da bi „e dobil do-ie°vPraŠui1JatCljcv in znancev, ki
ed Sov,." a' kl stoji ravno v 'n našo bojno čr-
sovr;
aino
to. Ker sem domačin in imam tuoi sedaj priložnost se bojevati v bližini domače vasi, prosim si. uredništva, naj priobči te vrstice kot pojasnilo mojirfi sovaščanom, ki so raztreseni po širnem svetu.
Prvi požar, ki je bil kmalu od začetka vojske, je uničil ves spodnji del vasi, razen par zadnjih hiš. Drugi je nastal blizu cerkve, ki >se je raztezal do gostilne "Vulč". Tretji pa v zgornjem delu, ki pa je uničil le par hiš. Kolikor morem videti z daljnogledom iz postojanke, se vidi, da stoje še cerkev, šola in nekaj zraven stoječih hiš. Nadalje stoji še tisti del okrog pod-županove hiše. Sicer pa tudi ta poslopja, ki še stoje, tudi niso dosti vredna, ker je vse pretrgano iz njih.
Srce se mi trga od žalosti, ko gledam skoraj vsak dan poprej tako krasno vasico, sedaj pa tako opustošenje. Zdi se mi, kakor bi klicala gola zidov-ja: Pridite, skrbni gospodarji, pokrite nas. Lahko si mislite, da ni prijetno gledati fJomačinu na tako žalostno u-■sodo svoje rodne vasi. Zraven pa misliti, kakšni reveži so njeni prebivalci, poprej tako srečni na njih domovih, sedaj pa jim daje tuja roka strehe in hrane kot beguncem.
Končno sprejmite srčne pozdrave vsi Crezsočahi in Bovčani, v nadi, da zapodimo mi kot vojaki Laha črez mejo. Vi pa ohranite ljubezen do svojih domov.. Po vojski na svidenje. JoSip Zomik. — "Slov.", 26. jan. 1916.
K Sffi ^ s SMSSM » m ^ W
RAZNOTEROSTI.
a » ^ s ffi ffiasffiffiffi m ssš as s w
Misijonar Grubb
nam pripoveduje o vražah Lengua-In-dijanccv v Gran Chaco. Sanje imajo za rcsnico. Nekoč pride k njemu Indijanec in mu reče, naj vendar plača tri buče, ki jih je bil ukradel z njegove njive. Grubb jc seveda tajil, ker je bil nedolžen, a Indijanec jc trdil, da jih jc duša Grubbova ukradla. V sanjah jc videl misijonarja nesti buče z njive. — O misijonarjih pravijo, da so čarov-
niki. Njihov čarodejec je jedel strupene korenine in mu ni nič škodilo, Grubb je storil isto, hoteč s tem dokazati, da je čarovnik goljuf. A Indijanci so rekli: To ti je lahko, saj si Ti tudi čarovnik.
tisoč, ker 'bolj ljubiš očeta kot tvoj : brat."
Petroleja
so dobili v Zedinjenih Državah Seve-roameriških leta 1909. 24.28 milijonov ton (tona: 1000 kg), na Ruskem 8.85 milijonov, v Galiciji leta 1910. 1.76 milijonov, v Rumuniji 1910 1.35 in v in-donizozemskih kolonijah 1914 1.474 milijonov ton.
Brade.
Mnogo pišejo o bradi Rauberja viteza itd.; smejimo se, a razni podatki nam potrdijo, da so take brade možne. Znameniti Wolam Tapley iz Texasa v Ameriki se je ponašal z brado v dolžini 3.2 metra; na Francoskem živi mož Louis Coulon, čigar brke dosežejo 1.5 metra, brada pa 3.3 metra; leta 1902. je umrl v mestu Tour na Francoskem Jules Dumont in. vzel seboj v grob brado v dolžini 3.65 metra.
Hitrost nekaterih živali.
Najhitrejša četveronožna žival je gazela, napravi na sekundo 27 m, seveda samo za malo časa, konj dirkač 25.3 m, ruski volčji pes 25 m, angleški hrti dirkači 18 do 23 m, napol divji psi Eskimov 15 km na uro. Povprečno predirja konj v minuti 1.2 do 1.3 km, zajec do 1.08 km, žirafa 900 m, tiger 860, severni jelen 850, volk samo 570 m, a je zelo vztrajen, napravi v eni sapi pota 80 do 100 km. Postovka preleti na uro 490 km.Virgiški deževnik 415 km, sokol selivec 269, izučene Ia-stavice 245, najhitrejši golob pismo-noša 190, noj s pomočjo peroti 33 km, torej nekako od Ljubljane do Podnar-ta. Tudi nekatere ribe so jako hitre: delfin 37 km na uro, losos 24, slanik pa 22 km.
Na otoku Martinique
je pred nekoliko leti bljuval vulkan Mont Pelee; pepel ognjenika je sedaj najboljše gnojilo za cukrov trs.
Statistiko živalstva
je sestavil naravoslovni muzej v Parizu. Na suhem in v morju živi okrog 400,000 živalskih vrst, ki so znane in opisane od učenjakov. Na posamezne živalske skupine so jih takole razdelili: žuželk 280,000 različnih vrst, ptičev 13,000, rib 12,000, reptiljev 8300, molu-skov 50,000, amfibijev 1300, pajkov 20,-00, trdokožcev 3000, črvov 8000.
Prebivalstvo francoskih mest.
Po izkazu statistike z dne 5. marca 1913 šteje Francoska 15 velikih mest, in sicer: Pariz (ne vštevši predmestja) 2,846,986, Marseille 552,182, Lyon 524,-056, Bordeaux 261,678, Lille 216,807, Nantes 169,254, Niz?a 163,833, Toulouse 149,044, Saint-Etienne 148,778, Lc Havre 132,667, Rouen 122,420, Rou-baix 122,154, Nancy 118,187, Reims 113,372, Toulon 104,582 prebivalcev. Skupaj 5,746,000 prebivalcev.
Kaj je katoliška Cerkev za človeštvo,
je zanimivo izvedeti iz peresa hudega nasprotnika. Rudolf Eucken, protestantski profesor na vseučilišču v Jeni, ki nikakor ne prikriva svoje zagrizenosti zoper Rim, piše kljub temu v 4. številki tednika "Internationale Wo-chenschrift" II. (1908) na 108. strani to-le: "Tudi v boju se ne sme pozabiti na to, kaj je katoliška Cerkev storila v dolgi vrsti minulih dob in kaj še dandanes stori za to, da bi življenje okrepila in pomirila, za notranjo povzdigo človeštva, za to, da v času ne zabimo večnih resnic, za združenje src in organizacijo moči. Za vse to je ona bogat vir ljubezni, dela in požrtvovalnosti."
voj, ako hoče pospeševati politično blagostanje kake dežele. Kdor izkuša podreti ta dva stebra človeške blaginje, na katerih slonijo vse dolžnosti človeka in državljana, nima pričakovati nobenega dokaza ljubezni in priznanja od svoje domovine. Ne samo pobožen vernik, ampak tudi zviti in prekanjeni politik mora spoštovati in ceniti ti dve voditeljici človeštva. Cele zvezke knjig bi moral napisati, ko bi hotel navesti vse mnogovrstne vplive, s katerimi sta vera in metala blagodejno vplivali na posameznika in na cele narode. Stavim samo eno vprašanje: "Kje je še potem varnost za človekovo premoženje, čast in življenje, ako zamre čut verske obveznosti in dolžnosti, ki smo jo obljubili pod prisego, ki je pri sodiščih še edino sredstvo, da se-pride resnici na sled?" Domnevanje, da morala lahko obstoji brez vere, bi morali prej pošteno preizkusiti, prerdno bi ga pustili do veljave. Naj se med gotovimi ljudmi še toliko govori o dobrem vplivu čisto moralne vzgoje, vendar nas uči pamet in izkušnja, da se med narodom ne da o-hraniti morala brez vere." Washington, dobro si govoril, kakor bi živel v naših časih.
POMAGAJMO REVEŽEM
V SLOVENSKI DOMOVINIt
Ali ste že kaj darovali v naš sklad za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Ni-karte pozabiti nanje!
Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
položaj, pozdravijo kralja in se vsede-jo z največjo resnobo na tla. Večkratni zmagovalec je bil premagan.
Magot,
zadnja evropska opica, izumira, Kuga jih je začela rapidno pobirati. Dose-daj so jih šteli na gibraltarski pečini okoli 80.
Sodba Zadigova.
Bogat babilonski trgovec je umrl v Indiji. Premoženje svoje je zapustil dvema svojima sinovoma, vsakemu enako; vrhu tega je določil vsoto trideset tisoč zlatov onemu izmed njiju, ki ga ima rajši. Starejši mu sezida drag spomenik, mlajši pa odšteje od deleža, ki mu je pripadel, nekaj svoji omoženi sestri. Babilonci pravijo: Starejši bolj ljubi očeta, ker mu je postavil spomenik, mlajši je mislil samo na sestro, ne pa na očeta. Zadig, minister kraljev naj razsodi. Pokliče jrata k sebi, najprvo starejega, pravi mu: "Tvoj oče živi, ni umrl." »— "Hvala Bogu, a škoda spomenika, tako drag je bil." — Mlajšemu pove Zadig isto. "Hvala Bogu, da je oče še živ, rad mu dam denar nazaj, a zelo ljubo bi mi bilo, če bi sestra moja obdržala svoj del." — "Ne bo ti treba dajati denarja nazaj, tvoj oče je mrtev, dobil boš povrhu še onih trideset
Starost grofa Gramonta.
•
Grof Filibert Gramont (1621—1707) je bil eden najduhovitejših mož na dvoru Ludovika XIV. Imel je slabost, da je rad prikrival leta, tudi v pozni starosti še. Ko so nekoč kosili pri kralju in je bil navzoč tudi škof iz Seulisa, približno toliko star kot Gramont, vpraša kralj škofa: "Ali veste, koliko je star Gramont?" — "Veličanstvo, jaz imam 84 let; Gramont jih mora imeti precej toliko, ker sva skupaj študirala." — Kralj se smeje: "Sedaj Vas pa imamo, tej priči ne morete oporekati."—"Prav lahko," pravi grof, "priča ni prava, kajti niti jaz niti škof nisva nikoli nič študirala."
Desetina Tripolitanije
samo je pripravna za poljedelstvo, 76
odstotkov dežele je stepa, dežuje samo v decembru.
Zadostno
Promet v Londonu
je velikanski; leta 1910. se je peljalo po londonskih železnicah nič manj kot 1,566,277,272 ljudi. ;Vsak dan prihaja čez milijon predmeščanov v mesto; središče mesta, City, nima niti 20,000 prebivalcev, a čez dan več kot 360,000.
NAZNANILO.
Amerikanska riviera.
Isti pomeji kakor v Evropi Nizza ali St. Remo imajo za Amerikance ob Pacifiku otoki pred kalifornijskim mestom Los Angeles; zlasti znamenit je otok Sta. Catalina.
Najhitrejša brzojavka
dosedaj je prišla okoli sveta v 16 minutah in 30 sekundah. Oddali so jo v Londonu, 17 brzojavnih postaj jo je moralo oddati naprej, prešla je pot 28,613 geografskih milj (geografska milja: 7420 metrov).
Največji hleb sira
so poslali nedavno tega iz Kanade na Angleško. Premer mu je bil dva metra, obod torej nad šest metrov, teža pa 3600 kilogramov.
Washington o veri.
Zgodovina nas uči, da se je rovanje zoper vero vedno začelo pri vrhu — pri vladali seveda na škodo njih samih. Žalost za vlado, ki ima brezverske pod ložnike: — Cujmo, kako sodi o pomenu vere za javno blaginjo Washington. Leta 1797. je bil že tretjič izvoljen za prezidenta severnoameriških združenih držav, a volitve ni hotel sprejeti. Ob tej priliki je vzel takorekoč slovo od ljubljenega naroda v prelepem govoru. Med drugim je rekel: "Vera in morala sta neobhodno potrebni pod-ipori, ki mora na njiju sloneti vsako ' nravstveno delo in vsak duševni raz-
Kralj — oče.
Henrik IV. in žena njegova, Marija de Medicis, sta se igrala z otroki. Kralj je bil na vseh štirih na tleh in eden mladih princev je ponosno jahal na njegovem hrbtu. Vstopi španski poslanik in se nemalo začudi. "Gospod poslanik, ali imate otroke?" vpraša kralj. — "Da, Veličanstvo." "No, malček, potem pa kar naprej jahajva do konca sobe."
Indianapolis, Ind., 28. avg. 1916. — Vsem naročnikom in prijateljem tega lista, stanujočim v tem mestu, naznanjam, da od sedaj naprej bode g.
. MARTIN CESNIK, 757 Haugh St., zastopnik tega lista, ker sem spodaj podpisani preveč oddaljen. Zahvaljujem se vsem za naklonjenost ter obenem priporočam Vam novega zastopnika.
Pozdrav vsem!
John Radež, 932 King St., Indianapolis, Ind.
NAPRODAJ HIŠA IN DVE LOTI na 530 Otis Ave., Rockdale, III. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri St. Šimunac, 920 N. Chicago St.. Joliet, 111.	76t4.
Henrik IV. in mestni očetje.
Mestni očetje v Orleansu so imeli staro pravico, da so smeli sedeti pred kraljem. Tudi pred Henrikom IV. se niso hoteli upogniti. Ko je Henrik zvedel, da se nameravajo pri sprejemu vsesti, je dal odstraniti'v sprejemni sobi vse sedeže. Očetje pridejo, vidijo
WM. D. HALL
REPUBLIKANSKI KANDIDAT ZA
AUDITORJA.
Prvotna volitev 13. septembra 1916
BETTER TOBACCO MADE THEM FAMOUS
Malo življenje.
POVEST. ^ # SPISAL DR. FR. DETELA.
(Dalje.)
"Ha, fant!" pravi Ožbe in ogleduje Jurija od vseh strani, kako mu stoji njegov umotvor. "Veš kaj, ti si pa na dobri zemlji zrastel; visoko si se spel."
"Na Vašem zvoniku bi Juri lahko od tal uro navijal," meni Rozalka.
"Ne, tega bi pa sam sveti Krištof ne mogel, Rozalka," odvrne Ožbe.
"E, Ožbe!" pravi mati. "Kako da bi ne mogel, če je pa pisano, da je bil dvanajst komolcev visok?"
•Vse zastonj!" razlaga Ožbe. "Na našem zvoniku bi ne mogel naviti ure, zato, ker nobene ni."
"Ah, na to pa nisem mislila," pravi smeje se mati in povabi Ožbeta v hišo, da bi pokusil kolin.
"No, Juri," vpraša Ožbe, "—saj za Jurija sem te slišal klicati — kako si zadovoljen z obleko?"
"Na vso moč!" pravi Juri. "Bolje bi ne mogla biti narejena."
"Prav imaš!" reče Ožbe vesel in se že Juriju v roko. "Tako se mora go voriti, naravnost in po pravici. Kar se tiče irhovine, se jaz izkusim z vsa kim, naj bode, kdor hoče, in če tudi cesarju šiva. Le poglej, kako se ti prilega!"
"Veste, oče," ga podraži Rozalka, "Juriju menda vse dobro stoji, če je le količkaj narejeno."
"Dekle, dekle!" žuga Ožbe. "Ali si to že tudi zapazila?"
"Kaj bom zapazila!" pravi Rozalka in steče v hišo. Kmalu za njo pride Ožbe in izprazni svoje žepe. Rozalki je bil prinesel lepih jabolk, očetu polič borovničevca in materi vsakovrstnih domačih zdravil, kakršnih je nabiral po gori. Zakaj Ožbe ni samo cerkovnik, ampak tudi sloveč zdravnik. Daleč ga kličejo ljudje k bolnikom, in on rad pomaga, kolikor more. Zob izde-re Ožbe bolje kakor vsak drugiž ljudje baje kar zadremljejo, kadar jim puli škrbine. Zdravi pa on živino ravno tako dobro kakor ljudi. Večkrat se prigodi, da prinese kako živinče otekel gobec s paše, ker je je gad pičil, Ožbe pa pride, je namaže s škorpijonovim oljem, in takoj mu mora odleči. Arni-ke, trpotčevega semena, stolčenih slad kih koreninic in drugih lekov zopet vsako bolezen se pri njem vedno dobi. — Kar on mežnari, tudi še ni kupil kadila. Ampak smole si nabere, pra-■ve ismole, kakršna teče iz ranjene smreke; to zakoplje potem v mravljišča in pusti dalje časa ležati. Kadar jo pa izkoplje, ima duh lepši in močnejši ko katerosibodi kadilo, in Ožbe trdi, da sami sveti Trije kralji niso prinesli boljšega v dar.
"Ožbe!" kara mati svojega gosta, "zakaj ne pripelješ žene s seboj?"
"Veš, Neža," se opravičuje Ožbe, "eden mora biti vendar doma, da varuje hišo; in žene ne smem preveč raz-vaditi, če ne, bo zmeraj za mano tiščala."
"Glej ga, glej ga! Le pačakaj, enkrat ti jo izpeljem, da bo pri nas nekaj časa; potlej jo boš pa rad prišel iskat in bolj jo boš imel v čislih!"
"Moja Meta bi mi še ne privoščila ne, da bi malo posamoval."
"Kakšni so vendar ti moški!" se hu-duje Rozalka. "Le hvala Bogu, da nimam še tega križa!"
'"Rozalka, nikar se ne pregreši!" svari Ožbe. "Kaenkrat pridejo snubci, in po tebi bo. Ali že kaj prida hodijo?"
"Nič kaj ne, oče! Pripeljite vendar Vi katerega, če veste za koga!"
"Kaj pa Simonov Stefan? Ali je zdrav?"
"Zdrav pa, zdrav," se ta oglasi in vstopi moško s .sestro Anico. Za njima pride tudi Matija z Jurijem. Ženske so sedle skupaj, in šepetanja in smeha ni bilo ne konca ne kraja.
"Zdaj jih pa le pri miru pustimo, da se nas ne lotijo!" meni Ožbe in prisede k moškim. Kmalu se vname živ pogovor; zakaj rad je govoril Ožbe, in zdaj je bila prilika razprodati vse, kar se mu je nabralo skoz cel teden, ko rti imel poslušalcev.
"Vi ste dosti doživeli, oče," pravi Juri. ki ga je rad poslušal, "povejte nam kaj, kako je bilo v prejšnjih časih!"
"O, veliko sem izkusil, veliko," meni Ožbe in pogleda hvaležno Jurija, ki mu je tako po srcu izpregovoril. To se mu je pač malokrat posrečilo, da hi ga bil prosil kdo, naj pripoveduje. Kai objel bi bil fanta. Popraska se za ušesi ifm po dolgem uvodu, v katerem jc vse razložil, kar je mislil, da bi bilo v pojasiljenje treba, preide na svoja vojaška leta. Oh, kako so ga lovili in kako bi ga bili radi imeli! Koliko ča.a se je moral skrivati in kako srečno je naposled pobegnil na Koroško, /.akaj takrat se je to še dalo, takrat, a dandanes je drugače.
"He. kaj!" se vtakne Štefan vmes. "Jaz ^e le čudim, da ste se časih tako bali vojaščine Jaz bi se pa nič ne menil; bi vsaj po lepi priliki kaj sveta ogledal. Jaz se kar nič ne bojim!"
"Vem, da ne, dokler si za pečjo. Če bi šlo pa zares, bi drugače piskal," ga zavrne Ožbe in pripoveduje dalje, kako se mu je godilo po Koroškem, ka-k»- se je zopet povrnil domov in služI za hlapca rajnemu šentandrejskemu župniku.
"Se to vam moram povedati," pravi
"kako sem tam odvadil psa meso jemati z vilic, ^meli so gospod," pravi, "—Bog jim daj'večni mir in pokoj!— psa, majhno žival kakor podlasica, a premeteno in zvito, da nič takega. Vse je znal belinček, samo govoril še ni, in gospod so ga nad vse radi imeli; jaz pa nič, zato ker se je pošast vedno v me zaganjala in vpila, kadar sem bil pri gospodu. Dobro se je godilo psičku, ki je sedal z gospodom za mizo; najrajši so ga pa imeli zato, ker je znal meso snemati z vilic tako lepo kakor najimenitnejši gospod. Kadar je gospoda kdo obiskal, vselej so kazali to psetovo posebnost, in vsak se je čudil. Da te vendar, meni pa ni bilo všeč, da bi pes jedel kakor človek; toda bil sem kar tiho. No, in tako je prišel gospodov god, in od vseh krajev so se zbrali župniki in kaplanje gospoda vezovat. Poln hlev sem imel konj, in velika pojedina je bila pripravljena. Na, Ožbe, pravi kuharica med mašo, tukaj imaš kosilo, potlej ne bo časa! To je že prav, pravim jaz in sedem; pse pa se k meni spravi, saj pri mesu je vsak pes sleden. Čakaj, belinček, pravim, danes boš moral kazati svojo učenost, kaj, ko bi midva prej poskusila? "Na," rečem in mu ponudim mesa na vilicah. On lepo vzame, jaz ga pa dregnem v gobec, da je zacvilil. Ko ga pokličem drugič, že ni tako rad poslušal. Kličem ga, kličem in počasi vendar prileze. Meso je le meso, si je mislil, in zopet mi vzame kos. Jaz ga zopet zbodem, da odskoči. V tretje ga pa nisem več pregovoril. Kar po kotih se je plazil in stiskal rep med noge in cvilil, če sem mu pokazal vilice. Opoldne je bila pa gostija, in jaz sem nosil vino na mizo. Beseda prinese besedo, in tako vzamejo v misel tudi učenega psa. Gospod se hočejo izkazati in nabodejo mesa. Pes je pa zraven njih sedel, Na, belinček, pravijo in mu pomole vilice. Kakor jih pes zagleda, pa zacvili in skoči s stola in zbeži. Gospod ga kličejo in kličejo, da pride zopet. Zopet sede k njim; a ko mu pokažejo vilice, popihne spet, kakor bi bil obseden. Za nobeno reč ni hotel več vzeti mesa z vilic. Gospoda so se komaj vzdržali smeha; župnik so bili pa hudi kakor sam sršen, in nikoli več ni belinček z njimi pri mizi jedel."
"Če bi bili pa zvedeli, kdo jim psa tako lepo uči," pravi Matija, "kaj bi bilo potlej?"
"Hentaj, potlej bi bila huda ura. Zakaj gospod so bili dobri, še predobri, a nagli iso bili pa tudi, če jih je kaj ujezilo. Toda hitro spet dobri in veseli so bili in zapeli so, da je bilo kaj. Pridiga jim je šla od rok, da nikoli tega, i ti dasi so bili stari, so se zasukali na peti kakor vrtavka, drugače kakor pa zdaj nekateri dolgočasniki, ki jim za vsako besedo *sapa uhaja in premišljujejo, ali bi prestavili eno nogo za drugo ali pa obe naenkrat. Moj sivec doma je ravno tak: kadar ga izpustim na pašo, skače srborito okrog kakor mlad kozel; kakor pa deneš jarem nanj, gn ne spraviš nikamor več."
Ožbe je končal, in Anica, ki je tudi poslušala, ga poprosi, naj še kaj pove.
"Pa še drugič!" pravi Ožbe in se poslovi s povabilom, naj oni pridejo enkrat k njemu. Juri ga je spremil do pol pota, in njega je še posebej vabi! Ožbe, naj ga gotovo obišče; tako se mu jc bil prikupil mladenič.
"Imam hruševca," pravi, "boljšega ko dolenjsko žganje in orehov in medu." In ko se ustavita, ga potrka na ramo. "No, fant, kako ti dopade Rozalka? Ali ni kakor jagoda? Le glej, da se ne zagledaš!"
"Nikar se ne bojte, oče!" odgovori Juri resno.
"I kaj bi pa tudi bilo?" reče zopet Ožbe, ko je molčal nekaj časa. "Ali nisi brhek fant? In kaj bo ta revež, ta Štefan! Na smrt naj misli, nikar na ženitev! 0, jaz poznam liitro človeka. V očeh mu berem bolezen, in le pomni me, on ne bo tlačil dolgo zemlje. — Tukaj sva pa napol pota; torej srečno!"
In starec se izgubi v gozdu.
XV.
Prismejala se je lahkoživa hčerka čemerne marake zime, ljuba pomlad. Sneg je gini! pod njenimi nožicami, in beli zvonček je zapel pod grmovjem in klical s sestro trohentico zaspane tovariše iz postelj. Telog je odgrnil odejo,' in bršljan je krepkeje objel svojega podpornika in se spel po hrastovem deblu. Celo po žilah stare vrbe se je začel urneje pretakati sok, in komaj je starka sproti odpirala vrata radovednemu cvetju, ki je sililo na dan iti hotelo vedeti, kaj vrabci tako kriče. Ti pa so imeli velik prepir in gnali silen hrušč in trušč. Nekaj tujcev se je mislilo naseliti, in lastovica je letala okrog Pečarjeve hiše in terjala nazaj svoje gnezdo, v katerem so se košatili kričavi vrabci. Glejte si no! so vpili ti domačini, zdaj pridejo požeruhi, ko je vsega dosti; pozimi jih pa ni bilo! Kar pojdite, odkoder ste prišli!
Delo na polju se je bilo pričelo. Kadar je bilo lepo gorko, je izgnal Juri ovce razen mladičev, da se izprehodijo, in popasoval je tudi ozimino, če je prehitro rastla in se je bilo bati, da bo
polegla. Tešče pa ni izpuščal drobnice na pašo, dokler je bilo hladno, in držal jo je tudi v hlevu, kadar je bila zemlja po deževnem vremenu premočena; zakaj pašniki se kvarijo in živina naleze bolezni. Za jaro setev je oral njive, in z Matijem sta delati vadila mlade voličke, ki jih je bil kupil gospodar. Po vrtu pa je obrezaval drevje in je čistil mahu in gosenic. Za vsako delo je imel spretno roko, sem-tertja je pa tudi nasvetoval kaj novega, kar se je bilo v Dolini že izkazalo, o čemer pa v hribih še ničesar vedeli niso. Tako je izprosil, da si je Matija namesto nerodnega lesenega drevesa omislil železen plug. Veliko prizadev je bilo treba; ko pa je poskusil gospodar pripravno orodje, ni mogel pre-hvaliti ne pluga, ne Jurija.
Veliko truda je tudi stalo vode iz vodnjaka s škafi donašati v hlev, kadar je ostajala živina po cele dni doma; posebno pozimi se je večkrat zgodilo, da ni bilo mogoče zunaj napajati. Juri pa je iz hrasta, ki ga je bil podrl vihar, izdolbel korito, je postavil v hlev in napeljal vanje od vodnjaka sem lesen žleb, in več ni bilo treba škafov.
"Hentaj!" je dejal Matija, "vse pride temu fantu na misel, in kar mu pride na misel, vse naredi."
V čislih so imeli Jurija pri Pečarju kakor tudi pri Simonu, kamor je prišel po kakem opravku.
"Od nepotrebnih besed pa Juri ne bo dajal odgovora," je menil zgovorni Štefan, "saj skoraj nič ne govori. Trikrat na dan reče 'o ne' in 'kaj pa', potlej je pa v kraju."
"Juri je pridnejši z rokami ko z jezikom," je dejal Simon, in tudi Anica se je potegnila zanj, trdeč, da govori pametneje nego Štefan.
"Oh, jaz pojdem tudi rajša zjutraj k maši k Sv. Andreju," je dejala neko soboto zvečer Anica materi. "Dan je tako kratek, če pridemo šele proti dvema domov."
"I le pojdi," je rekla mati, "pojdem pa jaz k deseti maši."
In Anica ni zaspala maše drugega dne in med tem, ko sta na poti moža pretresovala važne denarne zadeve, se je pomenkovala ona z Jurijem o tisoč rečeh. Ni ji pošlo nikdar povpraševanje; vse je hotela izvedeti, če ima veliko dela, če mu je kaj dolgčas, če je rad na gori. Zdaj je govorila resno, zdaj šaljivo, da si je mislil Juri: s tem dekletom se je pa lahko meniti. In res mu je prišlo toliko besedi na jezik, da se je sam sebi čudil. Dcjzdaj je bil teh misli, da se more zabavati pravzaprav le med moškimi in da ženska prijetno druščino le kazi; zdaj se mu je pa zazdelo, da je Aničina družba skoraj prijetnejša ko Premčevega Miha. Tako podomače je govoril ž njo kakor le kdaj s svojim prijateljem, in če je primerjal Anico z Rozalko, se mu je zdela le-ta nekoliko prevesela in preživa, in mislil si je, da bi Anica ne zasmehovala tako hudo revnega Štefana, ker je boljšega srca. — In dobrega srca je res Anica; njemu je podarila šopek za klobuk in po poti jc nabirala gredoč cvetic in spletala venček; ko sta pa šla narazen, mu je naročila, naj ga nese Rozalki. A Rozalka ni bila nič posebno vesela, ko ji ga je prinesel. "Anica je šla za rana, pa meni ni nič povedala. Zdaj bomo morali pa sami iti," je dejala, in ustca so se ji zakrivila navzdol, da je bilo žalostno in smešno videti. "No, Juri," ga je ogovorila, "ti imaš pa tak šopek za klobukom kakor metlo, da ga komaj nosiš. Ali ga je tudi Anica naredila?"
"Tudi," je dejal Juri, Rozalka pa je odšla, da se pripravi za cerkev. "Kar pojdimo, kar pojdimo!" je priganjala mater, kar sicer ni bila njena navada.
"Počakaj no! saj ne gori voda. Vidiš, ravno gre Šimonovka s Štefanom,', jo je zadržavala mati.
Ko so pa prišli popoldne domov, je bila Rozalka slabe volje. "Oh, kako je pust .ta Štefan, mati!" je tožila. "Vedno sili v človeka in tako neslano govori!"
"Pa se mu zmeraj smeješ in režiš," pravi mati; "potlej pa misli, da ti ugaja."
"Oh, mati, kaj pa hočem? Ali naj ga z grdo odženem?"
"Ne, ni treba! Ampak pogovori se kaj pametnega z njim! Saj ni, da bi se venomer smejala."
"Oh, veste, mati? Jaz bi šla tudi rajša k prvi maši. Zdaj že ni več mraza, in taka lepa pot je proti Sv. Andreju."
"To pa res! Po samem grabnu, kjer se ne vidi ne na desno, ne na levo. Pri vsaki stopinji si lahko zlomiš nogo; v Dolino pa prideš z vozom, če je treba. Toda stori, kakor hočeš!"
Drugo nedeljo sta pa že sami dve mam k i romali v Dolino, ko je bil mladi svet že došel vesel in glasan od Sv. Andreja; zakaj tudi Štefanu se ni ljubilo več postavljati se pri veliki maši, Ver ni vedel komu.
"Ti reč, ti!" je dejal stari Simon. "Naj bi jaz klical Štefana s palico, ne zbudim ga v delavnik; v nedeljo pa kar sani vstane, preden zapoje petelin.' Mladi družbi .se je zdela pot vedno kratka; Juri pa jo je še drugače obračal: nabiral je, kadar so šli proti domu, vrbovih šib in naganjal tudi Štefana, da mu jih je rezal; deklici sta pa pomagali nositi.
"Ti že zopet nekaj nameravaš," je dejal Štefan. "Kaj pa misliš narediti?"
"Boš že videl," odvrne Juri. Ko pride domov, posuši šibe na solncu in si jih prireže za svojo rabo. Ko so pa zvečer vsi skupaj uedeli v izbi, razgrne svojo kramo in jo razvrsti; potem se-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Alpentinktiira 7.11 moške in ženske lase od katere takoj prenehajo las^e od pud ji ti in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke ia brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2.— Imate li sive lase? Rabite takoj Wahili Brusli tinkturo, od samo ene flase postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma naturni.kakorSneste v mladosti imeli; 1 flaea $1.75.—\Vahčič Fluid kateri odstrani remnatizem. trganje ali kostibol v rokah, nogah in križlcah, popolnoma v Kih dneh; fluša 2 dol.SOe. — Kurje oci ali bradovieo na rokah ali nogah v 3 dneh "popolnoma odstranim za samo 75 centov. Zn potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi dnh in ozebline, baksa TOc. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule, turovo. grinte, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček K. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti to žaubo vsaka družina v hiši. če želite imeti čisto belo in mlado lico se umivajte z Wahčič "TarSoap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 8 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je ntenj kot dolar, se pa v znamkah po2e v pismu pošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj.
JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
'jHQMQMSMMMMM'il
JOHN
N. W. Phone
348
1!
§TEFANICH
:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, 111.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino
ki*
fornijsko vino, dobro žganje in trii* najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premi
G. Svetlicich
J. Horwatb
THE CAPITOL BAR
405 CASS ST., JOLIET, ILL.
Edina slovenska-hrvatska gostilna osredju mesta.
Kadar se mudite na vogalu N. Chicagi in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši CEMENT, A T NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOQ. Chicago Phone 225.
1 Oscar J. Stephen |
> J m
Bobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
jr^v^Tvi
"VOTAK
DOBRODOŠLI !
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jacksoa Sn
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + "BELLADONNA" OBLIZI
Kupuje in prodaja zemljišča S gl v mestu in na deželi. £ Zavaruje hiše in pohištva pro- ^ g ti ognju, nevihti ali drugi po- X K škodbi.	S
S Zavaruje tudi življenje proti g! S nezgodam in boleznim.	k
Izdeluje vsakovrstna v notar-sko stroko.spadajoča pisanja. S
TELEFON 7612.
S
p
p
t z
1012 N. Broadway JOLIET, H1*
tiarnsey, Wood & Leon««
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel 891.	JOLIET, &
Mi hočemo tvoj denaf ti hočeš naš les
lo
Ro
£ Govori nemško in angleško. ^
alo^emteUnnnnmift
REVMATEMU HROMOST1 BOLESTI . KOLKU BOLESTIH » dENKH
NEVRALQR PR0TINU OTRPLOSTI M&C SLABOTNEM KH2U
SLABOSTIH » ČLENKIH PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEO*} KRATENJU • ŽIVOTU VNETJU OPRaa PREHLAJENJU BOLESTIH > LEDJU BOLESTIH » KRIŽU
HUDE« KASUU
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
Če boš kupoval od nas, ti bomo ^f , lej postregli z najnižjimi tržnimi * nami. Mi imamo v zalogi vsakovr*' »s; nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij meb^ trdi les, lath, cederne stebre, des* šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines » blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, og^.J pri nas in oglej si našo zalogo I * bomo zadovoljili in ti prihranili de"*'
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na ^ DES PLAINES IN CLINTON S11
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
ZA
Zavarovanje
proti požara, mala in v«' lika posojila pojdite k
A. SGHOENSTHDT & GO
203 Woodruff Bldg. Oba tel. $ Joliet, 111.
BOJ ZA ŽIVLJENJE!
Boj za življenje, ki je vsak dan težavnejši, če ne uničujoč, je tudi toliko bolj mnogim nevaren, kateri n® mislijo na sebe, postanejo toliko brezbrižni, da pustijo v nemar svoje telo in zdravje. Nasledek take®u nerednemu življenju je ta, da so popolnoma izrabljeni; temu sledijo neprebavnost ter telesna in duševn* onemoglost. Taki slučaji potrebujejo takojšnjo pozornost in najboljše je, da se takoj začne rabiti
Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino *
ki bo uredilo neredno delovanje prebavnih organov od preobloženja povzročenega radi kateregakoli v*r0" ka, ker odstrani iz prebavnega sestava vso nepotrebnost in
zboljša okus, prepreči zastanje,
urejuje prenavljanje, okrepča telo.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino uredi delo prebavnih organov, sato se ga naj rabi sti v sulčaju, če čutite
izgubo okusa, težave po jedi, napetost, zlobno sapo, kosmat jezik,
koliko in krče, neprebavnost, bledost, nervoznost, telesno slabič*

»,
Pomirilo bo vaše spanje in pomoglo opravljati vaše dnevne po^c'
Stari in slabotni ljudje bi morali vedno imeti to zdravilo priročno in je stalno rabiti. Ženske, nadlegovane s slučajnim glavobolom in drugimi nadležnostmi, naj rabijo TRINERJEVO AMERiS ZDRAVILNO GRENKO VINO.
Cena $1.00. Dobite je v lekarnah.
T
JOSEPH TRINER,
1ZDEL0VATELJ.— 1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAGO,
■ i	j^iwJ
Za otekline, rane, otrple členke, protin, živčno bol in jetrno nadlogo, je Trinerjev Liniment " ^ lek. Izdelane mišice ribajte a Trinerjevim Linimentov. Cena 25c in SOc v lekarnah. Po pošti 35c 1
Slovansko Katoliško
Marije
(S. C M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 ^ PITTSBURGH.
Samostojno Pod. Društvo
Vnebovzete
St. Mary's Assumption)
Organizirano 2. aprila 1910
PENNSYLVANIA.
GLAVNI ODBOR:
fredsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
Podpredsednik:____MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
T«in&:.......JOSEPH L. BAH.ORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
fy>isnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
jnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
bolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. ... Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa Porotnika.
\ .. Pf'stopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim. večja družba — Boljša podpora.
Društveno Geslo: "V slogi je moč."
^m^mMmmaMMmmmaamMmammmammmmmmmmMmmmmmmmmMmmmmammmmmmmmmMmmmMmMmmmmMmma.
LJUDSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Vlade Zd. Držav, Poštne hranilnice in Države Illinois.
Hranilnica
Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
3% obresti od vlog, Začnite vlogo z $1. First National Bank
PR£H0Ž£NJ£ NAD $4,500,000.00
MALO ŽIVLJENJE.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
mmmmmammmmmmmmmmmmammmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmi
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cirn več ga piješ tembolj se ti priljubi.
tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
Bel o pivo
To SO naši domači čisti pridelki, hoje izdeluje domača tvrdka.
9Joliet Slovenic Bottling Co.
13 A. Scott St. 1	Joliet, 111
^lefom
Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
^sstna Hranilnica Ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. N*JVECJA SLOVENSKA HRANILNICA!
Itta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.—
ncRa zaklada ..................................K 1,330,000,—
ler»i
Sprej
ema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
br,
^Mtka. Hranilnica je PUPILARNO VARNA in Ht«ji pod kontrolo e. kr. deželne vlade.
Yar*cvanje Ima vpeljane lične domaČe hranilnike.
. na zemljiiča in poslopja na Kranjskem proti 5J4 odstotkov, proti 5yi odstotkov obrestim in proti najmanj tri-'otkov odplačevanju na dolg.
de, naperi košek in začne plesti. Dno je kmalu gotovo, in delo gre hitro izpod rok. Še malo je treba počakati, in Juri podari materi trden jerbas in drugikrat Rozalki lično korbico. "Juri zna vse," so dejali. "Mene moraš tudi naučiti," je prosil Štefan, in rad mu je Juri pokazal, kar je sam znal in kolikor se je bil navadil pri Premcu.
Štefan pa ga je imel čimdalje rajši in vse mu je zaupal. Povedal mu je, da je Rozalka njegova izvoljenka in da jo bo morebiti še letos vzel; da bi ne marala zanj, tega še misliti ni mogel. "Kaj bi pa mogla imeti zoper mene?" je dejal. "Nič. Zdrav sem in krepak tudi. Ti si malo večji; pa če bi se poskusila za moč, ne vem, kako bi ti izhajal. Veš, jaz sem koščen in v rokah sem posebno hud."
Juri pa je dejal: "Midva se ne bova nikdar izkušala in tepla, Štefan."
"Zato, ker sva iz enega kraja; kaj ne ča? Toda, naj" kdo drugi gori pride! Kaj?"
"Gorje mu!" je dejal Juri, in Štefan se je potrkal po prsih.
Kakor domačega so imeli Jurija pri obeh družinah, in nobena važnejša reč se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike izreči svoje misli. Oba gospodarja sta bila pravična in nista hlepela po tujem blagu, niti zavidala sreče so-isedu. Živela sta vedno složno in se podpirala drug drugega v vseh rečeh. Če se je mudilo kako delo, so pomagali vsi skupaj, in če je eden katerikrat kam šel, je oskrbel tudi sosedove stvari. Tako je imel Juri tudi pri Simonu vedno kaj dela. Anica bi bila neizrečeno rada imela lopico pred hišo, kjer bi šivala o lepem vremenu ali pa zapela z Rozalko kako pesem.
"Kadar Juri utegne, naj ti jo naredi!" je dejal Matija, in dasi je ugovarjal Juri, da ne zna delati takih reči, nič mu ni pomagalo. Poskusil je torej, in ni se mu izkazilo.
"Strehe še nikoli nisem kril," je de-j^l Simonu, ko ga je prosil, naj jo pride popravljat. A mož mu ni dal miru, dokler ni bilo delo izgotovljeno.
Potlej si je pa mel Matija roke. No, Simon," je dejal, "ali nisem rekel, da on vse zna, če le hoče. — Juri!" je pristavil, "pameten bodi in priden, kakor si bil dosihmal, pa se ti bo še dobro godilo!"
Štefan, ki je bij dobrega srca, se je veselil, da Jurija tako čislajo. Izku-šal ga je posnemati v vseh rečeh, in •starši so bili teh misli, da ni bil Štefan še nikdar tako priden kakor zdaj, ko z Jurijem skupaj delata. Samo enkrat se je bil Juri malo zameril svojim prijateljem. Vzrok je bil kaj malenkosten. Šimon je nekaj zidal, in ker je rabil vode, da bi apno gasil, naložil polovnjak na voz in gre z voli na studenec. Tam natoči in hoče peljati domov. Ko pa vola speljeta, steče zadnje kolo čez velik kamen, voz se nagne in polovnjak, ki je bil menda slabo zavarovan, se zvali z voza. Hentaj, kako je bilo težko naložiti ga zopet! Šimon pokliče Štefana. Oba vzdigu-jeta in vzdigujeta, a polovnjak se ne gane.
"He, Matija!" kliče Šimon, "pridi pomagat, pridi, da naložimo!"
Matija pride, a polovnjak neče na voz, dasi je še Anica prišla zraven in pritisnila. Kaj je storiti? Možje si brišejo pot in ogledujejo nesrečni polovnjak.
"Oh, skoči kdo, skoči po Jurija!" pravi Matija.
Hitro steče Anica ponj in ga kmalu pripelje.
"Oh, Juri," inu pravi, "ti si še edina naša tolažba, pomagaj nam!"
Juri gre okrog polovnjaka in pravi: "Kar domov pojdite! V pol ure vam postavim sam polovnjak vode pred hišo."
"Ti sam?" se zavzame Štefan; moža sta pa molčala, nejevoljna na tako prevzetno govorjenje.
Juri pa odbije polovnjaku veho, da izteče voda, naloži potem prazno po sodo brez truda na voz in hitro zopet nalije vode.
"Tako bi bil pa tudi jaz znal narediti!" se odreže Štefan. Matija in Simona pa jc bilo malo srain, toda nista hotela pokazati.
"Dobra misel pride vselej prepozno!" pokima Matija in se nasmeje in za njim se smejo tudi drugi, a nihče tako iz srca kakor Anica.
XVI.
Bližala se je Velika noč, in mnogo dela so dobile ženske po kuhinjah, zakaj prazniki se morajo spodobno praz-Juri jc povijal butaro za cvctno nedeljo. Dve je bil naredil, eno zase in eno za Štefana, in prepletel z brinjem in bršljanom; deklici pa sta ji nakitili s pisanimi trakovi. Ponosno sta ji nesla oba k Sv. Andreju, kjer ni imel noben fant tako lepe; nazaj grede pa jc nabral Juri gobe po drevju in jo potem posušil, in Veliko soboto so poslali Štefana po blagoslovljenega ognja. Ko je prinesel nazaj tlečo gobo, so zanetili z njo nov ogenj, ko jc bil stari popolnoma pogašen, in zakurili pod velikim kotlom za Veliko nedeljo. .Popoldne jc že napol praznik. V izbi se je polnil jerbas, ki ga jc bil Juri splctel, s pirhi in vsakovrstnim pecivom, da ga ponese Rozalka blagoslovit. Juri pa sc je bil izgubil v gozd, in dolgo ga ni bilo nazaj. Ko se je pa storil večer, prinese dva velika šopka dišečih cvetic materi in Rozalki za pirhe.
"Meni pa nič?" je vprašala Anica,
ki je bila prišla v vas, kakor zadnje dni večkrat.
"Ti vendar vse iztakneš!" je dejal Štefan. "Kje si le vijolic dobil! Jaz jih toliko časa že iščem — ravno, Rozalka, tebi sem jih hotel prinesti — pa jih ni bilo še dobiti nikjer. Ves sem se opraskal, ko sem lezel za njimi. Juri, ti imaš nasejane."
"Kako to vendar lepo diši!" je dejala mati. "Vijolica je pa res preljuba cvetica. Tako ponižne barve je, in tako daleč gre njen duh. — Le počakaj, Juri, jutri ti vrnem pirhe, ker si se me spomnil," in ni se mogla nadu-hati krasnega šopka.
Anica pa je bila žalostna, da ona sama ne- dobi nič. "Oh, Juri," je dejala, "tako lepih pirhov sem ti bila pripravila; zdaj pa ne vem, če bi ti jih dala."
Juri se je izgovarjal, da ni vedel, da pride gori, a to je ni potolažilo.
"Povej, kje si jih dobil!" je rekla; "sama si jih grem trgat."
"Nič se ne meni, Anica!" pravi mati Pečarjeva. "Medve bodeva delili; šopek je tako velik, da ga bo obema dosti. Juriju ne smeš zameriti, da je bil malo pozabljiv. Če mu boš pa dala pirhov, ne bo nikoli več. Kaj ne, Juri?"
"I, kako pa!" pritrdi on, in mir je bil sklenjen.
Veliko nedeljo pa sta nesli obe deklici vsaka svoj jerbas z lepim prtom pogrnjen- v cerkev k blagoslovu. Koder so druščino srečevali ljudje, si je vse voščilo vesele praznike, in radost jim je sijala povsod naproti.
"Anica!" prične Rozalka, ko se vračajo, "če bi bili medve skupaj doma, bi
se izkusili, katera bo najprej prinesla vprašal Matija Jurija, blagoslova domov. Saj veš, kaj to'po- "Rozalka mi jih je že dala." meni?"
toliko do govorjenja, je molčal tudi on. Tako ošaben ni bil misliti, da je on vzrok kakšne zamere. Ker sta ga radi imeli obe družini, je izkušal vedno obema ustrezati, a da bi se za katero deklic posebno brigal, se mu je zdelo brezumno. Saj je vedel, da je le za nekaj časa varen, da bo le tako dolgo živel v miru, dokler ga ljudje ne spoznajo in ne zapode, in buditi prazno u-panje Rozalki ali Anici, se mu je videlo tem pregrešneje, ker je bil njiju staršem hvale dolžan. Tako ni bilo pravega veselja na ta najlepši praznik, skoraj nihče pa ni vedel pravega vzroka. Štefana je to seveda malo motilo. Če ne prej, pa pozneje; saj fan-tovanje je tudi lepo, si je mislil in pobiral pirhe in žvižgal in vriskal, da je bil ves hripav.
"Rozalka, imaš kaj pirhov?" nagovori Juri deklico, ko sta bila sama pred hišo.
"Saj ti jih bo Anica dala," mu odgovori ta na kratko. Juri je postal in jo gledal.
"Ti si huda name," pravi. "Zakaj pa?"
"Nič huda."
"Zakaj mi torej ne daš pirhov?"
"Saj ne maraš za moje, ko imaš drugih dosti," odgovori Rozalka, steče v sobo in prinese jabolk in pomaranč.
"Ne smeš biti huda, Rozalka," pravi Juri. "Ali sem ti kaj hudega storil?"
"Kaj mi boš storil!" odgovori ona, se obrne in odide. Skoraj vse popoldne pa joje bolela glava.
"Prehladila se je," je rekla mati in ji hladila vroče čelo.
"No, Juri, ali si že pobral pirhe?" je
Ako hočete streho popraviti po sama! denar oglasite se pri
HOLPUGH ROOFING GO.
COMPOSITION FELT and GRAVEL ROOFERS
Asphalt Roofing Over Shingles.
Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS.
"Kaj pa Anica?" pristavi mati. "Ta
"Katera pride prva domov, se tisto t! j'h Je tudi obljubila."
leto oni oži; ali ne?"
"Da,*omoži. In ti veš, da sem jaz urnih nog; nemara bi te prekosila."
"Nisem bil nič doli." "Kak fant pa si ti," ga ošteva Matija, "da se za nič ne meniš! O to je
"Oh, jaz bi se s teboj še izkušala bil° časih drugače! Po dve uri daleč ne," pravi A.nica.	ismo hodili in ponoči in potolčeni smo
"Ho, ho," se smeje ona, "to le tako ' prihajali domov. O, kje so tisti časi!" praviš. Potlej bi pa letela kakor la-1 "Tisti nerodni!" pokara mati. "Ali je stoviea. Dobro, da se ni treba pehati.' j kaJ neumnejšega ko tako po noči laziti "Medve bodeva pač obe prvi prišli okrog!
domov.'
"Pa res," pobere besedo Šimon. "Morda se omožita res obe še pred zimo. No, presneta reč, zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako čudno? Kaj, Matija?"
"Naj bode, kakor je božja volja,"' pravi ta.
"Veš kaj? Nič čudnega bi to ne bilo. To ti jaz povem, Matija. Poglej ju no, kakšna fanta sta! Kakor dve smreki. Dekleti pa tudi čvrsti! Poln jerbas ti nese pet ur daleč, če je treba."
Štefan se je spel pokoncu pri teh besedah in pogledal krog sebe, če ga Rozalka vidi. Anica pa je zardela in se obrnila proč; mislila je, da se Juri po njej ozira; a ta je malo razumel vse govorjenje in mirno korakal zraven Štefana.
Najmanj všeč so bile te besede Rozalki. "Oh, oče!" odvrne naglo, "meni se še ne mudi tako hudo in Anici menda še tudi ne. Kaj' ne, Anica?" In Rozalka se ozre nanjo. "Oh, oh," vzklikne, "kako si pa rdeča! Ti, ti!"
"Ker mi je vroče," odgovori 011a, a naenkrat je izpregledala Rozalka in razumela popolnoma pomen Simonovih besed. Za Jurijem gleda Anica, tako si je dejala, in nejevolja jo je obšla. Dasiravno pravzaprav ni imela rada Jurija in ni občevala z njim pri-jazneje.ko z vsakim drugim, vendar jo je obšla nevoščljivost, tako da je čutila ali vsaj mislila tako, da ima Jurija tudi rada. Čudno je časi srce človeško: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da .se drugi potegujejo za to, kar je nam le malo v čislih, razneti tudi hladno čuvstvo, in za kar se prej nismo dosti menili, to cenimo zdaj visoko, zato ker je drugim všeč.
"Mehi pa ni nič vroče," odgovori ponosno Rozalka, in to»jc bil konec govorjenja. Molče jc stopala družba proti domu, (zakaj vsak je imel svoje inisli. Deklicama je potemnelo obličje, in čutili sta, da jima gre nekaj navzkriž. Anica je pač dobro vedela, da njen brat nima posebne cene pri Rozalki, a dasi je Štefanu to tudi časi povedala, vendar ji ni nikdar verjel. Fantu ni hotelo v glavo, kako bi ga dekle, za akterim bi on pogledal, ne maralo. Edini sin, si je mislil, dom gotov in tak fant! Zdaj vem, jc dejala Anica sama pri sebi, zakaj ga ne mara in zakaj sta si z Jurijem taka prijatelja. Meni ni prinesel nič šopka! Prav nesrečna je bila Anica. Kako vesela je bifct pred malo dnevi, ko so njeni starši v misel vzeli, da, kadar vzame Štefan Rozalko, bodo tudi njo omožili, in da bi jim bil Juri kot zet jako po godu. Oh, njej bi bil tudi! Toda zdaj pa on že na drugo misli. — Nemara se jc pa le ona vanj zagledala, sc je tolažila Anica, in Juri se nič ne meni zanjo. Saj mi jc že povedal, da je rad v moji družbi in da rad z mano govori; Pečarjcvim mora seveda bolj streči. Tako se je izkušala pomiriti.
Rozalko so pa tudi navdajale neprijetne misli. Anica dobi Jurija, tako si je dejala, jaz naj bi bila pa s tem pustim človekom zadovoljna, s tem Štefanom! Aha, zato hodi Anica zdaj toli-krat k nain, da se z njim pomenkifje. Glejte, glejte, ne izbira slabo. Toda Juri je pa zanjo vendar predober. In nekako zaničljivo je premerila z očmi šibko postavo Aničino. To je zdaj dobrp vedela, da Štefana nima nič, prav nič rada.
Juri se jc pa čudil, zakaj je zgovornima deklicama beseda tako hitro zastala; ker pa njem« samemu ni bilo
JOSEPH ZUPANČIČ
Stara slovenska gostilna
1121 E. S. Grand Ave., Springfield, 111.
Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošlil
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo Vlewiiio» Telefon 101.	JOLIET, ILL.
W. C. MOOIXKY
PRAVDNIK-ADVOKAT 4th fl. Joliet Nat Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Jonu Sin Dye flora
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
No, le tiho bodi, Neža, saj take sile ni bilo!" pravi zopet gospodar. "Ampak Juri se premalo briga za to pa za to. Veš, Juri, Anica ni slabo dekle in poštenih staršev hči. Če u-tegneš, pojdiva malo doli pogledat. Jaz moram tudi iti enkrat v vas."
"Medve ostaneva pa sami; kaj ne?" se oglasi Rozalka, ki so jo bile poslednje besede posebno ujezile.
"O le počakanta! Ne bo dolgo, bode pa Štefan tu!"J
"Zmeraj ta Štefan!" godrnja Rozalka, a kmalu se začuje glasno žvižganje, ki je naznanjalo prihod vsakdanjega obiskovalca.
Juri pa je šel z Matijem doli k Simonovim, in med potom je govoril gospodar o tem in onem, in kako misli Šimon Anico omožiti na dom in da ima Juri lepo priliko priženiti se, če se malo potrudi; dobro hišo bi dobil in pošteno, pridno ženo; samo Štefan se mora prej kam spraviti. "Na Rozalko misli fant; pa ni nič kaj zdrav. Bojim se, da ga bo enkrat zvilo. Jetika rada pobira mlade ljudi. Počakajmo še malo!"
Tako sta prišla k Simonovim, veselo sprejeta od cele družine.
"Ali si vendar prišel po pirhe?" je rekla Aniea Juriju in tako zvesto ga je pogledala, da mu je seglo do srca. "Vem, da ti je Rozalka lepših dala; pa vzemi, kar imam!"
In podarila mu je svilen robec za okolo vratu, da on še nikdar ni videl Ako lepega. Branil se je nekoliko časa, da je to preveč, da je predrago zanj, a moral je vzeti, in tako prijetno sta se pogovarjala, da mu je bilo, kakor bi sanjal.
Za mizo je sedel Pečar med Simonom in njegovo ženo, in imeli so va žen pogovor o poljedelstvu in ovčar stvu, o gospodarstvu in svojih otrocih, in pomenkovali so se tudi, kdaj bi se napravila ženitev, zakaj to je bilo do-gnano, da vzame Štefan Rozalko.
"Stara sta že dosti," je dejal Šimon, "ali ne res? Pametna tudi; kaj? Matija, čas je za naju, da počijeva in mlajšim rokam izročiva delo."
"Dobra sta oba in pridna," je pritrjevala *mati. "Nič hudega ne bode starini; boš videl, Matija."
"Ali je pa fant zdrav?" vprašuje Matija. "Tako bled se mi vidi. Jaz se bojim, da ne bi kake jetike dobil."
"Oh,. Štefan pa jetika!" vzklikne mati. "Le nikar se ne boj. Jaz poznam svojega otroka: od nekdaj je bil že bolj bled in medel, pa zaradi tega ni slaboten. Trden fant je. Prav rdečih ljudi se prej prime bolezen kakor pa bledih. Tega se ni treba bati."
"No, Bog nam daj zdravje vsem vkup," pravi Matija, "pa srečo našim otrokom!"
"Tako je prav govorjeno!" potrdi Šimonovka. "Zakaj pa se trudimo na svetu, če ne za svoje otroke? Štefan in Rozalka se pa vendar tako lepo po-dajeta vkup, kakor bi bila ustvarjena drug za drugega. Fant jo ima tako rad, kakor ne vem kaj!"
"No, in ona njega tudi," pravi Šimon.
"Ne vem prav, kako dekle misli,'' pravi Pečar.
"Ha, ha, ti je ne poznaš; jaz pa vem, kako je," se smeje mati Šimonovka. "Le vprašaj jo na kratko, pa boš zvedel."
(Dalje prih.)
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripibvljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo r vdiko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
, /
Chicago Telefon 4253.
Anton Kezele
HRVATSKO-SLO VENSKA
GOSTILNA
201 Ruby Street	Joliet, Illinois.
Vsi rojaki, Hrvati i Slovenci, so dobrodošli. Tu bodete dobro postrežem z najboljšo pijačo in smodkami.
Opij
kadi 400 milijonov ljudi; vsako leto zahteva 500,000 žrtev.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
NAZNANILO.
Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na . 1005 N. CHICAGO ST.
Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst.
JOS. LEGAN,
' GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St.	JoUet, HI,
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Sobe v najem in Lunch Room.
SS! S
S
m
PRENOČIŠČE.
ifi^io
Spisal J. P.
Mi S
Poveljnik Jakvert je imel jako v oči bodečo postavo. Velik — močan in precej trebušast, je izgledal navzlic starosti šestdesetih let enako štirideset letnemu možu — kajti imel je še svetlo rujave lase — enake "muštace" in sveže — veselja in življenja polne poteze na obrazu.
Imenovani poveljnik je jako zgodaj svojo službo zapustil; mirno garnizij-sko življenje ga je preveč dolgočasilo, njegova želja je bila — vedno le kaj novega in veselega doživeti, in ker je bil premožen — mu je bila vsaka pot odprta — vsled tega se je odločil in posvetil popotovanju.
Najbolj ga je mikalo prekoračiti njemu še neznane dežele; čudopolni Tibet, nepreiskane, pol barbarske pokrajine Amerike so bife predvsem zanj zanimive, in skozi -več let je bil videti v Parizu na prepotovanju — a mudil se je vselej le par ur — čakajoč prihodnje prime/ne železniške zveze — s katero se zopet lahko popelje proti svojemu cilju.
Kaj rad je pripovedoval o dogodkih
—	katere je na raznih krajih doživel— in vselej smo si šteli v čast, da nam je bilo pripuščeno — poslušati ga.
Zopet se je enkrat povrnil iz Mek-sike — in sicer ne iz Meksike, Veracruz ali drugih mest nilade republike
—	temveč iz severa, kjer še ni nikake prometne zveze, ter je še vse starodavno ohranjeno. — Tam so še nedostopni hribi — neprehodljiva močvirja — divji lovci ter gozdni in drugi divjaki in le nekaj redko sejanih razupitih gostiln — ali bolje rečeno, razbojniških gnezd.
Njegovo povrnitev smo proslavljali pri imenitnem obedu; dokončavši isto smo si prižgali smodke ter z zanimanjem čakali, kedaj nam prične kaj pripovedovati. — In res — ni se pustil dolgo časa prositi, temveč pričel smeh-laje takole:
"Gospoda moj^, vem na kaj čakate. Jaz vam naj izrazim zahvalo za pre-prijazni sprejem — katerega ste mi priredili — ko sem po dolgem času zopet dospel v vašo sredino.
Dobro — nočem vam tega odreči — ali dogodek — katerega vam hočem povedati — je jako kratek. Njegov naslov? — Imenujmo ga "Prenočišče '
—	sedaj pa urno" k stvari! — Na potu od Kitajske proti Ameriki sem se seznanil z mladim meksikancem — kateri je v svoji domovini lastnik velikih kavinih in tobakovih polj! — Govoril je tako laskavo o teh — navadnemu ljudstvu popolnoma neznanih pokrajinah — da sem se slednjič sam odločil te prekoračiti in se o lepoti in drugem vam prepričati.
V Meksiko sem dospel od severne strani in doživel mnogo dogodkov — kateri vendar niso tako zanimivi —' da bi jih tu omenil; ali v domovini mojega spremljevalca sem naletel na iz-vanreden slučaj — na katerega mogočnost ne bi nikoli verjel: učil sem se strah spoznavati. N Potoval sem takrat skozi jako pusto pokrajino — v kateri se redko naleti na kakega človeka. — Za varnost sem si vzel s seboj par divjakov — kateri so mi služili kot spremljevalci in ob enem kažipoti — katere sem moral pa zato jako drago plačati. —
Ko smo tako že veliko prehodili, je bilo solnce že jiko nizko in vedno bolj smo se bližali noči — zato si je bilo treba ogledati — kje pravočasno kako prenočišče najti.
"az vem tu v bližini za eno gostilno, Senor" — mi reče moj spremljevalec.
—	"Ali vas naj tja popeljem?"
"Popolnoma umevno" mu odgovorim. "Nič mi ni všeč, tu na prostem prenočiti!"
"Dobro — potem mi kar sledite. Gostilničar sicer nima veliko sob na razpolago — a 011 je moj prijatelj in se bode gotovo pomujal — da nam postreže — kar bode v njegovi moči."
Zaupal sem mu toraj in sledil njegovim petam.. ./Kmalu je nastala noč in lahen dež je pričel padati, kateri nas je popolnoma premočil in le s težavo prišli dalje. — Po dolgotrajnem hodu <-mo dospeli slednjič vendar tako daleč — da smo zamogli videti v daljavi luč... gostilno!
Ali kakšna gostilna! Razpokan zid— slamnata streha — s starimi častniki zapopana okna... kratko, pravo razbojniško gnezdo! —
Velik — hepriknpljiv mož — črnega obraza nam pride nasproti. Naš sprem Ijevalec ga pozdravi in nagovori takole:
"Tale gospod bi rad tu prenočil — in mi njegovi spremljevalci ravno-tako!"
"Z veseljem — v hlevu je še prostor!"
"Kaj — hlev?" sem zaklical začuden.
"Kaj hočete še druzega! mislite li, da palačo posedujem? — Moj hlev je jako lep in najmanj deset gospodov se je že prijavilo — kateri bodo to noč tu prenočili. — Treba se je le malo skup stisniti in vsi se lahko povoljno naspite in odpočijete."
Priznati moram, da nisem razvajen
—	kar se tiče prenočišča na popotovanju, ali ena sama noč z desetimi ali dvanajstimi čudnimi dogodki se mi ne zdi primerna za počitek.
"Dobro Senor, moji ljudje bodo spati v hlevu — za me pa prosim eno
sobo. Nimate li katere prazne na razpolago?"	(
"Nobene!"
"Cena mi ne dela nikakih zaprek."
Ta opazka je vzdramila gostilničarja.
"Jaz bi sicer imel eno sobo za vas — a isto bi moral popreje v red spraviti. . ." — "Jaz lahko počakam."
"Velja pet piastrov." — "Zadovoljen."
"Naprej za plačati..."
Kaj sem hotel druzega storiti — nego plačati? — Komaj je imel gostilničar denar v žepu — je že zgihil.
Moji ljudje so šli v hlev, da so se pozdravili in vsled ležišča sporazumeli med drugimi, tačas že ležečimi gospodi, jaz pa sem ostal sam in čakal na odrešenje in gostilničarjevo milost'. —-Da mi je čas hitreje mineval — podal sem se v takozvano obednico". — ' Nad menoj sem čul uda/ce hitrih ko-1 rakov — napolglasno preklinjevanje— I ter premikanje pohištva. Očividno so pripravljali za me omenjeno sobo. | Strašna tema — v kateri sem se na-! liaj*al, jednakomerno padanje dežja — ' ropot nad menoj in neprijazna zunaj-- nost gostilne, me je naenkrat napolnilo z nepopisnim strahom in cela pri-hodnjost se mi je zdela osodepolna.
Slednjič se je vrnil gostilničar in jaz sem mu brez obotavljanja sledil. Svečo — katero je držal v roki — je skušal veter ugasniti in večkrat sem bil v nevarnosti — da padem iz stop-njic — katere so bile pa bolj podobne lestvi nego pravim stopnjicam. Do-spevši do sobe — odpre vrata, vstopi ter postavi svečo na mizo.
"Hočete li vstopiti! Upam da niste strašljivi in boječi?"
"Ne," sem mu odgovoril energično, "ali zakaj me vprašate po tem?"
"Ker je v tej postelji pretečeno noč nekdo umrl."
"Naravne smrti?"
"Gotovo; imel je prepir s svojim tovarišem in smo ga odnesli s tremi krogljami v telesu v to sobo. Vsled tega sem moral sobo šele v red spraviti. Torej lahko noč in prijetne sanje..."
Napravil je globok priklon in zaklenil vrata od zunaj. Kar mi je pripovedoval, me popolnoma nič ni vznemirilo — kajti — doživel sem že drugačne in hujše dogodke; poleg tega sem bil truden — da sem komaj stal. Pričel sem se slačiti — to se pravi: klobuk, suknjo, čevlje odložiti; a predno sem se vlegel, ogledal sem si še svojo sobo bolj natančno. — Pohištvo je obstalo iz postelje, enega stola in ene na pol polomljene mize. Na vratih je visel papir, na katerem je bil napisan hišni red, ki se je glasil tako-le:
1.	Prosi se, posteljne oprave ne s seboj jemati.
2.	Ako prične v posteljo deževati, najde popotnik dežnik v kotu pri oknu.
3.	Goste, kateri so navajeni v čevljih ležati; se prosi — da iste prej dobro osnažijo.
4.	Prosi se, se ne razburiti — ako je čuti spodaj v obednici streljanje.
Jako >se mi je dopadla odkritosrčnost gostilničarjeva — ko sem videl — da zna svoje goste prav ceniti. — Ko sem si vse ogledal, vlegel sem se v posteljo, položivši samokres poleg sebe. Moja navada je — vselej nekoliko či-tati, predno zaspim in to naj si bode še tako pozno.
Kakih deset minut je preteklo, kar se mi naenkrat sveča z mize na tla zati;klja ne da bi vgasnila. Da vsako nevarnost preprečim — se hitro sklonim s postelje in pri tej priložnosti zapazim pod posteljo velik — v rjuhe zavit zavoj — kateri je imel obliko človeškega telesa. — V istem hipu skočim s postelje. Potem pokleknem previdno na tla in tipam po zavoju. Ošlatal sem roko — nogo; nisem več dvomil niti sekundo — da se jc kedo skril pod postelj. 2e sem prijel za moj samokres — da pokadim nepovabljenega gosta; ko mi pridejo na misel gostilničarjeve besede: "Nekdo je zadnjo noč tu umrli"
Takoj sem vedel — kaj je bilo krivo
—	da še ni bila soba pripravljena in sem moral čakati: Ko sem jaz prišel— je ležalo truplo še v postelji i— da je pa mojih pet pijastroy zaslužil — je gostilničar zavil mrtvo truplo v rjuhe ter porinil pod postelj — v upu — da ga jaz ne bodem zapazil...
Vsaka misel — spati in počivati mi je prešla — zatorej ^opet obujeni čevlje ter se vsedem na stol na nasprotni strani sobe. Od tam sem natanko videl beli zavoj — kateri je bil razsvetljen od goreče sveče. — Čutil sem — kako mi prehaja mraz po mozgu. Mislil sem si: "Moj Hog! kako strašni noči stojim nasproti I Jaz se celo dihati nisem upal še manj pa premikati.
—	A kar je bilo še hujše —- se je pri-j petilo v par minutah... Naenkrat se
je namreč mrtvi premaknil; mislil sem si sprva, da se mi je samo tako dozdevalo v moji domišljiji — a truplo se znova premakne!
Zbral sem vse svoje moči in zaklical:
"PozoH Jaz ustrelim!"
Takoj sem dobil odgovor s tužnim glasom'— polovico angleški, polovico španski:
"Ne streljaj Senor! — pomagaj mi raje iz pod postelje — sicer — se — zadušim."
1 "Kaj pa imate tu spodaj iskati?" j "To vam hočem takoj razložiti. — Jaz sem plačal za to noč najemnino za sobo — a ko mi je krčniar povedal
—	da je prišel en bogat tujec — kateri to sobo aeli — ter mi ponudil dva pia-
stra, sem mu privolil igrati komedijo umrlega."
"Komedijo umrlega." "To je tukaj v deželi navada! Ako kedo umre, se ga zavije v rjuhe ter porine pod postelj. Medtem pa drugi čisto mirno spi na postelji. Oprostite torej — da sem se premikal... jaz sem dobil — kakor že rečeno dva pia-stra — da se zadržim kot mrtev... Vlezite se čisto mirno zopet na postelj — nimate se nič hudega bati!"
Poveljnik Jakvart je v tem času pokadil svojo smodko — zato si je prižgal drugo ter takoj nadaljeval:
"Verjemite mi, gospodje, da sem se v isti noči učil strah spoznavati in tudi njega slast okusiti!"
Samo ob sebi je umevno — da mi je spanec za isti večer popolnoma prešel. — "Mrtvec" je bil prav "fleten fant", ter sva se kesneje usedla k napol polomljeni mizi in igrala karte do zjutranje zarje. Ko me je prišel gostilničar drugo jutro budit — mu rečem smehljaje:
"Lepo zabavo ste mi pripravili—jaz vam odkrito povem — da sem prvič v svojem življenju z ' mrtvim" na karte igral."
John F. Sctaluntz
Republikanski kandidat za
okrožnega klerka
	'"Ž ž>
ilr* 1	
	
' j ^^$ iS IBHRH^ fi	
	- ? -

a
^ | ZA KRATEK ČAS. | igj
m t---1 s
Po stanu.
Mesar nese pod pazduho polno knjig. Nekdo ga vpraša: "Kaj pa nesete?"
"Pet lal omike za mojo hčer," odgovori mesar.
Iz otročjih ust.
"Kam pa tako bežiš, Žanček?" "Domov, da me mati natepe!" "Pa zato fako hitiš, da boš tepen?" "Kajpak, če pozneje pridem, bo že oče doma — in potem me bo on!"
Ženska — gospodar.
Ropar, ki napade gospoda: "Denar sem — ali pa vas ustrelim!"
Gospod: "Oprostite, gospod ropar, moram vendar prej vprašati, kaj bo 'ona' rekla!"
i Mr. Schluntz ima dolgoletno skušnjo, ker je posloval v uradu okrožnega klerka, kot njegov pomočnik. Bil je vesten in točen v svojem poslu, pa tudi prijazen napram vsem, ki so imeli v uradu okrožnega klerka kaj opraviti, zlasti oni, ki so zadnjih deset let postali državljani.
Skoro vsi volilci ga poznate, ker ste gotovo imeli z njim kaj posla. Gotovo ga spoznate vrednega, da mu oddate svoj glas za kar se Vam vnaprej zahvaljuje.
Sedanji okrožni klerk je že zdaj skoro osem let v uradu in išče tretji termin. Dober uradnik naj bo izvoljen dva termina, a tri pa je odveč. Naj se malo uradnike spremeni, ni potreba, da bi samo eden za vedno ostal v uradu.	•
Zakaj bi ne dali komu drugemu prilike? Primarne volitve 13. sept. — Ad.
Sumljivo.
Gost: "Čudno se mi zdi, gospod ,o-štir, da vi nikdar klobas ne jeste. Jaz vam ne zamerim, saj človek ne ve, kaj je notri!"
Oštir: "Pač, saj jih sam delam!"
Upravičen izgovor.
Gospod beraču: "Kako je to, da vi, ki ste še tako trden človek, ne dobite dela?"
Berač: "Ljudje hočejo vedeti, kako je bil moj zadnji gospodar z menoj zadovoljen — in ta je že pred petindvajsetimi leti umrl!"
Pri vaškem zdravniku.
Žena, ki ima bolnega mož^: "Ali ne morete prav nič pomagati? Ali ni nobenega pomočka?"
Zdravnik: "Pomočki so, kajpada, pa vedeti jih je treba!"
Trgovec sitnemu agentu: "če bi imel hlapca, precej vas dam vun vreči!" — Oni: "Koliko daste, pa grem ponj!"
Dobra kupčija.
A: "Jaz ti' prodam konja. Koliko daj zanj?"
B: "Velik voz sena!"
A: "Kaj pa čem s senom, če ne bom imel konja?"
"Jaz ti jfa posodim za toliko časa, da bo seno snedel!"
V jahalnici.
Korporal novincu, ki ravno s konja leti: "Sto zlomkov! Ali jahajte, ali pa po 'luftu plavajte'!... Oboje ob enem ne gre!"
Pi krščanskem nauku.
Katehet: "No, Jožek! Kam drži ozka in kamnita pot našega življenja?"
Jožek: "V cerkev!"
Katehet: "No — je tudi prav! Navadno pravimo 'v nebesa'! — lil kam drži široka, lepa pot?"
Jožek: "V oštarijo!"'
Dva umetnika.
A.: "Moj prijatelj je tako natančno naslikal zimo, da vsakdo misli, da ga zebe, če ogleduje sliko."
B; "Ti bi moral videti mojo sliko, ki predstavlja 'beg'. Je pa že tako naravno, da vsak zbeži, ko jo zagleda!"
Izkušen kaznjenec.
Mlad advokat: "Vaša reč je silno zapletena, ne vem ,če vas boni mogel izrezatil"
Kaznjenec: "Le ne izgubite korajžo, gospod zagovornik. Če kakega paragrafa ne razumete, le mene vprašajte!"
Pred sodiščem.
Sodnik: "Kako, d* ste Groga tako pretepli?'*
Zatoženec: "Nas je bilo več v krčmi in smo sf( nipd seboj pogovarjali, on je pa Ie molČil. Da bi nas še naprej ne motil, smo ga pretepli in vun vrgli!'
Rojaki in rojakinje širom Amerike 1 Pristopajte k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1916.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Peine,
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Nicholas J. Vranichar, John N. Pas-dertz, Joseph Težak.
Rojakom priporočamo sledeče blago
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za..............•........
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................SI®1"
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............^"J!
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1®-* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Holland Gin, zaboj (IS steklenic) za............................. n
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ......................."•J
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in . 50 galonov, galon po..............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovt" skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskegs papirja po nizkih cenah.
Chi. Phone 376 gj N. W. 927. 120 Jefferson St JOLIET, ILL
To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj. se glasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj mi piše za podrobnosti in navodila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar.
Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC. JOLIET, ILL.
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatska mu občinstvu v Jolietu naznanjam, d) sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjai imam največjo zalogo svežega in sb hega mesa, kranjskih klobas, vse vrst« guocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in grocerij-sko pod ročje.
Priporočam svqje'podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejft« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John IT. Pasdertz
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 10
POZOR ROJAKINJEI
Ali veste, kje je dobiti najbolj^ so po najnižji ceni? Gotovo) V"1^
Anton Pasdert
se dobijo najboljše sveže jene klobase in najokusnejk Vse po najnižji ceni. Pridite f j poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra posV^
naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati našej mesnici in groceriji
c (I
lu Broadway and Granite J
Chic. Phone 2768. N. W. P*0*
Luka
HRVATSKO-SLOVENS1^
GOSTILN^
fljl
kjer točim najokusnejže P'v0\9 « \ mača in importirana žganja ter prodajem dišeče smodke-
Se vsem priporočam v ob''e"
1014 North Chicago St.,
Naročite zaboj stekleni^
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXF>Ojgjf
wwuHr:aasi?'' "urtaaiBEBUBi........- .^m..._____________i. —.....i.'.	ft«!««*^^ G
r
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Oba telefon 405,	S. Bluff St.. JoHetJŽ