Stev. Z9Z
<J Uobllani,opetek, dne 21 decembra 1906.

Velja po poŠti:
ta celo leto naprej K 26" — l.a pol leta „ „ 13- — ta Četrt leta „ „ 6 50 ia en mese« „ ,, 2'20
V upravništvu:
a:a celo leto naprej K 20' — ta pol leta „ „ 10'— za {etri leta „ „ 5'— *a tn mesec ,, ,, 170
La poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez ——— dvorilie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma s« nc sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
teto um.
Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat . . . . 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za iel ko trikrat . & „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemJi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —Vsprejema narofnino, inserate in reklamacije. UpravnISktga telefona Stev. 188.
Pred odločitvijo.
Dunaj, 19. decembra.
Volivna preosnova je zagotovljena, gosposka zbornica se je udala. To je v prvi vrsti zasluga ministrskega predsednika barona Be-cka, ki je zadnje dni od jutra do pozne noči obravnaval z merodajnimi člani gosposke zbornice. Istina pa jc, da bi baron Beck brez krone ne upognil visoke gospode za enako volivno pravico. Vladar je pri raznih prilikah odločno zahteval splošno in enako volivno pravico. V tem smislu so posredovali C h 1 u-iii e c k y, B i 1 i n s k i, (i a u t s c h in B y-la n d t. Res, da zahteva gosposka zbornica veliko odškodnino za volivno preosnovo; omejeno število numerus clausus ne-razmerno pomnoži veljavo in ojači ustroj gosposke zbornice, ki postane močna trdnjava proti ljudskemu gibanju. Toda splošna in enaka volivna pravica jc vredna te koncesije, brez katere je bila sedaj naravnost izključena.
Danes je bilo posebno živahno v gosposki zbornici. Zbralo se je 1 fi.3. nenavadno veliko število članov, posebno pa radovednega občinstva. Vloge za današnjo parlamentarno predstavo pa so bile že sinoči razdeljene. Vse tri stranke so sc zediiiile, naj se volivna preosnova danes postavi z dnevnega reda, pač pa vladna predloga glede na »numerus clausus« takoj izroči odseku, ki naj že jutri predloži zbornici svoj sklep in poročilo. Tako se je tudi zgodilo. Grof T h u n, ki je bil izprva največji nasprotnik in je včeraj mnogo pripomogel do kompromisa, jc predlagal, naj se vladna predloga izroči odseku. Ker so vsi člani srednje in ustavoverne stranke v odseku odložili svoje mandate, jc zbornica takoj izvolila nove. Ob 3. uri jc odsek imel sejo ter rešil vladno predlogo s to izpremembo, da bode določeno najvišje in najnižje število članov, ki jih more, oziroma mora imenovati vladar v gosposko zbornico. Za poročevavea je komisija izvolila barona C z e d i k a. Jutri hode zbornica po dogovoru z vlado rešila to vladno predlogo in volivno preosnovo. Nerešen pa ostane zakon, s katerim se izpre-minja dotična osnovna določba iz 1. 1867, toliko časa, da poslanska zbornica dovoli »numerus clausus«. Dane s pa je že dr. G e s s-mann v zbornici koncem seje nujno predlagal »numerus clausus« za gosposko zbornico.
mm.
Skrivnost mojstra Cornlllejtr.
(Iz francoščine.)
(Konec.)
Bilo je nekaj nejasnega v življenju mojstra Cornilleja. Ze dolgo ni nihče iz vasi prinesel k njemu žita in vendar so se vedno vr-tile vcternice njegovega mlina kakor prej. Zvečer so srečavali na cesti starega mlinarja, ki je gonil pred sabo osla, obloženega z veliko vrečo, polno moke.
- Dober večer, mojster Cornille, — ogovarjali so ga kmetje, — ti pa še vedno melješ!
— Seveda, ljubi otroci, — je odgovarjal starec veselo — hvala Bogu, vedno imam veliko dela.
Cc ga jc pa kdo šc dalje povpraševal, kje dobi toliko dela, djal je prst na usta in resno odgovoril: »Za izvoz meliem, ljubi otroci.« Več ni bilo spraviti iz njega.
Da bi mogel kdo stopiti v mlin, o tem še misliti ni bilo treba. Šc celo mala Vivcttc ni smela noter . . .
Ce si šel mimo mlina, videl si vrata zaklenjena. Velike vcternice so se vedno vrtile,
Vprašanje je le, ali češki radikalci in slovenski liberalci zapostavijo svoje nujne predloge na korist Gessmannovemu. Ako se to zgodi, je mogoče, da je volilna reforma rešena pred prazniki.
• • *
Drugo poročilo pravi, da bo poslanska zbornica »omejeno število« rešila šele v drugem tednu januarja in bo potem gosposka zbornica takoj pričela s tretjim branjem volivne reforme.
* * *
Za govornike v današnji debati (21. t. m.) v gosposki zbornici so oglašeni: knez Auer-sperg, grof Thun, knez Schonburg, baron Chlumeeky, knezoškof dr. Jeglič, baron Ber-ger, dvorni svetnik Lammasch. dr. Plener, Inama-Sternegg, dr. Unger, Exner, dr. Mat-tauseh in češki pesnik Jaroslav Vrhlicky Prihodnjo soboto reši gosposka zbornica zakon o krošnjarstvu, vojaški pristojbini in nafti. Potem reši tudi proračunski provizorij.
Državni zbor.
D u n a j, 20. dec.
Uradniške plače.
Bližajo se nove volitve. Poslanci, ki so ali sami uradniki ali pa se zanašajo na uradniške glasove, so sedaj posebno glasni. Na shodih in v zbornici rotč vlado, naj zviša uradniške plače. Finačni minister je nedavno razdelil med člane proračunskega odseka jako poučne izkaze glede na uradniške plače. Te znašajo že tretjino državnih stroškov; samo pokojnine so narasle že na 80 milijonov. Ko bi vlada in državni zbor dovolila vsem uradnikom in uslužbencem 20% draginsko do-klado, kakor zahtevajo nekateri, potreboval bi finančni minister okroglo 65 milijonov kron.
Dr. K o r y t o w s k i pa govori jasno in odločno ter pravi: Ako hočem samo uradniške plače izboljšati za 65 milijonov, dovolite mi nove davke.
Vlada pa je izdelala tudi drugi izkaz, ki podaja natančen pregled uradnikov v štirih najnižjih plačilnih razredih. V osmem razredu jc 6473 uradnikov, v devetem 14.308, v desetem 13.307, v enajstem 12.025. Plače teh uradnikov iznašajo 110,795.800, aktivitetne doklade 23,491.989 kron. Torej bi iznašala 20% dra-ginjska doklada 26,857.558 k. Prišteti pa bi morali še 496.320 k, ki jih še posebej zahtevajo državni uradniki v Trstu. Poleg tega je poštna uprava določila za svojih 42.397 uslužbencev še posebej 3,653.900 K. To so številke, s katerimi mora sedaj računati finančna uprava.
Sinoči je imel namreč proračunski odsek sejo, v kateri jc rešil začasni državni proračun do konca julija 1907. V odseku sc je poka-
stari osel se ie pascl na jasi in stara mačka, ki se je grela na oknih v solnčnili žarkih, gledala je potuhnjeno doli.
Vse to je izgledalo zelo skrivnostno in dalo povod najrazličnejšim govoricam. Vsak jc hotel skrivnost mojstra Cornilleja po svoje raztolmačiti. Obče mnenje pa je bilo. da se nahaja v njegovem mlinu več vreč z denarjem, kot z moko.
* * »
Konečno se je pa vendar vse pojasnilo. Lc poslušajte, kako! Ko sem nekoč citral mladini pri plesu, zapazil sem, da sta se zaljubila moj starejši sin in Vivette. To me ni nič vic-zilo, ker je bilo ime mojstra Cornilleja sicer spoštovano in tudi . . . vesel bi bil, če bi videl Vivetto, to golobičico obračati se v svoji hiši. Ker pa je bil zaljubljeni par vedno skupaj, sklenil sem stvar urediti in sem sc napotil v mlin, da bi govoril s starim očetom dekletovim. Stari čarovnik! Ko bi le videli, kako me jc sprejel! Nisem ga mogel pregovoriti, da bi mi odprl. Skozi ključavnico sem mu moral povedati vzrok svojega prihoda in ona vražja, mršava mačka je predla nad mojo glavo.
Starec mi ni pustil, da bi dokončal, ampak kričal ie nad mano zelo nevljudno:
»Cc sc ti mudi svojega sina oženiti, lc dobi zanj kako deklico iz parnega mlina!« ...
zalo soglasno prepričanje, da je draginjska doklada z ozirom na finančne razmere mogoča le za štiri najnižje uradniške razrede in pa za uslužbence. To vprašanje so sprožili Prochazka, Globinski, Hofmann, dr. Kramar in dr. B S r n r e i t h e r. Ta je naglašal med drugim, da je treba v prvi vrsti znižati število uradnikov, potem jih bode mogoče tudi boljše plačati. Večina odsekovih članov mu je pritrjevala, ker posebno v finančni in politični upravi ie razmerno preveč uradnikov. Vsak tajnik ima že svojega predstojnika. Manj uradnikov in boljše plače!
Finančni minjster dr. vitez K o r y t o w -ski ie v bistvu odgovoril sledeče: Posebna ministrska komisija se je več časa posvetovala o uravnavi uradniških plač ter dokončala svoje delo. Preden pa ta komisija izdela podroben načrt in ga odobri ministrski svet, utegne poteči še nekaj mesecev. Vlad bode torej šele novemu državnemu zboru predložila načrt zakona, ki stopi v veljavo z novim letom 1908. Ker pa je v istini povsod velika draginja, h o č e v I a d a 15. j a n. 1907 vsem uradnikom štirih najnižjih plačilnih razredov izplačati draginjske doklade po 120 kron, državnim uslužbencem drugih vrst pa po 60 kron. Ti troški bodo iznašali okroglo 20 milijonov in jih bode vlada izplačala iz blagajničnih preostankov. Teh uradnikov je 53.250, uslužbencev pa 140.000. Minister prizna, da so prošnje državnih uslužbencev večinoma upravičene, deloma pa jako pretirane. V Nemčiji n. pr. so plače državnih uradnikov slabše, pa vendar ni toliko krika, ki rušijo disciplino.. Sicer pa, pravi minister, mora vlada znižati število uradnikov. Le tako bode mogoče uradnike tudi boljše plačati.
Pri tej priliki je finančni minister opozarjal odsek na veliko važnost vladne predloge, s katero naj bi se ustanovila osrednja zadružna blagajna. Minister jako obžaluje, da se tej predlogi z vso odločnostjo upirajo češki poslanci. (Poslanec Maštalka: Ta vladna predloga nikdar ne postane zakon!
Poštni uslužbenci. Zc gori sem omenil, da je vlada odločila 3,600.000 kron za poštne uslužbence. Ti višji izdatki se razdelc na štiri leta. S tem pa poštni uslužbenci niso zadovoljni in prete s pasivnim odporom. Trgovinski minister dr. Fort je sinoči sicer brez ovinkov grajal pretenje poštnih uslužbencev s pasivnim odporom, pač pa tudi odkrito priznal bedo poštnih in brzojavnih uslužbencev. Zato pa hoče vlada poštnim uslužbencem poleg že zagotovljenih draginjskih doklad dovoliti šc pred prazniki posebne podpore.
Podržavljenje.
Poslanec Maštalka je vprašal, ali hoče vlada nadaljevati podržavljenje železnic. Minister dr. pl. Derschatta je odgovoril, da je to njegova in skupne vlada želja. Začetek je storjen s Severno železnico. Potrebne pa so za nadaljevanje natančne informacije in posel en zakon za podržavljenje. Brez tacega
Lahko si mislite, kako so mc tc besede razkačilc, vendar sem bil dovolj hladnokrven in premagal sem se. Pustil sem starega norca v mlinu in sem šel povedat otrokoma o svojem neuspehu . . . Uboga otroka mi najprvo še verjela nista in sta me prosila, naj jima pustim samima iti v mlin in s starim očetom govoriti . . . Nisem jima odrekel te želje in zaročenca sta odšla.
Mojster Cornille je ravno odšel iz mlina, ko sta onadva prišla tja. Vrata so bila zaklenjena, toda starec je pustil lestvo, prislonjeno ob oknu in tako ie prišlo otrokoma na misel, da bi šla noter skozi okno in videla, kaj sc godi pravzaprav v tem glasovitem mlinu ... Čudno! Mlin jc bil prazen. Niti enega žitnega zrnca, niti najmanjšega prahu od moke ui bilo na stenah ali na pajčevinah. Tudi se ni razširja! oni lepi duh po zmletem žitu, katerega zaduhaš v mlinu . . . Posteljnak je bil ves pokrit s prahom in na njem je spala velika, mršava mačka.
Tudi vse drugo ic nared Io vt.sk revščine iu zapuščenosti: na postelji so ležale cunje, na stopnjicah košček kruha in v enem kotu sobe tri ali štiri raztrgane vreče, iz katerih se je vsul pesek in sipa.
To jc bila torej skrivnost mojstra Cor-nillcia. Ta pesek in to sipo je vlačil njegov
zakona je vlada brez opore in orožja proti zasebnim železnicam, kakor je bila nasproti delničarjem severne železnice. Vlada hoče še tej zbornici v prosincu predložiti tak načrt zakona. (Dobro-klici.)
Državni proračun.
Po daljši razpravi, ki je trajala sinoči do 10. ure, je proračunski odsek dovolil začasni državni proračun, ki ga je danes v zbornici odsekov načelnik dr. Kathreiner nujnim potom spravil v drugem branju na dnevni red. Govorili so Udržal, Abrahamovič, Stein\vender, grofa Trautmannsdorf in Deym, češki radika-iec Baxa, Novotnv. Edini Steimvender se je bavil s proračunom. Njegove opazke o rastočih troških, varčnosti, duševnem proletarijatu itd. so bile jako umestne. Sploh ie Stein\ven-der v tem oziru mož, ki pogumno, brez ovinkov in ozirov na gori in doli. povč resnico na vsa lista. Tudi danes je Steinwender povedal vladi marsikatero resnico. Oba veleposestniška govornika pa sta tarnala ter jemala slovo od poslanske zbornice. Ob 5. uri jc predsednik zaključil sejo. Jutri bode rešen začasni proračun. na vrsto pridejo potem nujni predlogi, ki so bili vloženi proti volivni preosnovi. Vlada se trudi, da bi češki radikalci umaknili te predloge, ki zapirajo dnevni red.
+ * *
Odsek za volivno reformo.
Odsek za volivno reformo, ki se je te dni posvetoval o pododsekovih sklep.li glede na volivno svobodo, je svoje delo končal. Za poročevalcu v plenumu je izvoljen Gessman. * + #
Upor čeških radikalcev.
Ministrski predsednik baron Beck je 20. t. m. dali časa konferiral s češkima rad.kalccma Baxo in Klofačem, naj svoje nujne predloge v prilog nujnemu predlogu Gessmanna, naj se sprejme »numerus clausus«, umakneta. Poslanca sta se izjavila, da radikalci svoje predloge umaknejo le v prilog gospodarskim zakonskim načrtom, LIoydovi pogodbi in podobnim.
* * *
Lloydova pogodba.
Proračunski odsek jc odobril Lloydovo pogodbo, kakor jo je predlagal pododsek z dodatnim predlogom Pitaccovim glede na reorganizacijo Lloydovcga arzenala v Trstu. * * t
Med Cehi.
Baje hočejo češki poslanci Konig, Loula, Roskošny, Svocil, Pospešil in Vychodil pristopiti k češkemu agrarnemu državnozbor-skemu klubu in na tej podlagi tudi kandid rati v.a prihodnji državni zbor. Roskošneg in Vy-chodila sc pa baje agrarci nekoliko branijo.
! Z vso rezervo.
osel vsak večer po cesti, da bi ljudje mislili, da ima še vedno dosti dela . . . Ubogi mlin! Ubogi Cornille! Ze davno je bilo, odkar mu je vzel parni mlin zadnje delo. Vcternice pa so se vrtile šc vedno, toda mlin ni deloval več.
Otroka sta prišla s solzami v očeh k meni in mi pripovedovala, kaj sta videla . . . Nemudoma sem hitel k sosedom in jim povedal celo stvar. Sklenili so, da poneso mojstru Cornilleju vse žito, kar ga imajo doma. Cela vas se je napotila v njegov mlin in prišli smo k njemu s celo trumo oslov, ki so bili obloženi s pravim žitom.
Vrata mlina so bila na strežaj odprta. Pred vrati pa jc sedel na vreči sipe mojster Cornille. Komolce jc opiral na kolena, glavo v dlani. Ko sc e povrnil, je zapazil, da ie prišel nekdo k njemu in da je zvedel njegovo skrivnost.
Oh, jaz ubožec, tožil je, — sedaj mi ne ostane druzega, ko umreti. Mlinu so vzeli čast.
In zdihoval je tako, da bi sc ga kamen usmilil. Dajal je svojemu mlinu tako ljubka imena in se pogovarjal z njim, ko z živini bitjem.
V tem trenutku smo prišli z osli in zaklicali smo po nekdanji navadi:
Hej, mlin! lici, mojster Cornille!
Nemški alpsk: shod.
Alpski nemški ljudski shod se bo vršil 13. januarja v Ljubim. Poročali bodo vsi nemški poslanci v/, alpskih kronovin, posebno o načinu in načelih, po katerih nai se vrši volivna borba za bodoči državni zbor. Prvo besedo bo imela nemška ljudska stranka, potem napredna in konečno vse tiste, k: količkaj dišijo po napredku. Torej alpski liberalni blok cn miniature.
Pasivni odpor poštnih uslužbencev.
Pasivni odpor poštnih uslužbencev sklenjen.
Predvčerajšnjim zvečer so zborovali zaupniki dunajskih poštnih uslužbencev. Soglasno so sklenili, da izvedejo službo tako, kakor to določajo predpisi. Uslužbencem sc naznani začetek odpora v zadnjem trenutku. Posvetovali so se tudi, kako vzdržati edinost med 47 krajevnimi skupinami ob času tihega odpora. Zborovalci so bili zelo navdušeni za boj in so mnenja, da zmagajo v boju. Z velikim zadovoljstvom se je konštatiralo, da so se češki poštni uslužbenci soglasno pridružili gibanju. Določno so tudi izjavili, da se tihega odpora ne udeleže le nižje kategorije, marveč tudi poduradniki in ekspeditorji. Upajo tudi, da železničarji in uradniki ne napadejo zahrbtno poštnih uslužbencev, kar bi bila velika lumparija, ker niti poštni uradniki, niti železničarji nimajo nobenega povoda zato. Izvolili so tudi izvrševalni odbor, ki vodi gibanje na Dunaju iu po provinci. Včeraj se je vršila služba po dunajskih poštnih uradih v popolnem redu. Med uslužbenci se je opazila velika živahnost, a služba ni trpela. Ako izbruhne odpor, se ga baje četrtina dunajskih poštnih uslužbencev ne udeleži.
♦ * *
Danes ob 6. zjutraj so pričeli razdeljevati po ccli Avstriji med poštne uslužbence sledeči oklic:
Avstrijskim poštnim uslužbencem!
Na noge v pasivni odpor! Odločitev je padla. Prisiljeni smo, da nastopimo. Vlada ni kljub vsem mogočim prošnjam in pozivom prav ničesar storila v prilog poštnih uslužbencev. Zaupniki so se še enkrat vestno posvetovali o razlogih, ki govore za in proti odporu in niso mogli drugega skleniti: Poštni uslužbenci prično v petek, 21. decembra ob 6. uri zjutraj s pasivno resistenco, t. j. da izpolnjujejo službo strogo po obstoječih službenih predpisih. Poštni uslužbenci vseh kategorij! Kot možje izpolnite svojo dolžnost, bodite solidarni in bodite tovariši! Kdor jc dober tovariš, ne napade zahrbtno svojega tovariša v boju! Dokler se ne ukaže drugače, se mora deiati le po predpisih. Naša stvar je pravična, zato mora biti zmaga z nami! S kolegialnim
pozdravom zaupniki.
* * *
Uradni vodje dunajskih poštnih uradov so pozvali včeraj k sebi zaupnike poštnih uslužbencev. Naznanili so jim, da nameravata trg. in fin. ministrstvo mnogo dovoliti poštnim uslužbencem, ako izostane pasivni odpor. Zaupniki so izjavili, da niso pooblaščeni, da določno odgovore. O predlogih ni dovolj, da so obveščene le dunajske krajevne skupine poštnih uslužbencev, marveč morajo biti obveščene tudi vse ostale avstrijske krajevne skupine. Pasivni odpor ie gotov in naj se vrše pogajanja med tem časom. Ako se izjalovi za danes določeni odpor, so sklenili, da po tridnevnem odmoru prično 30. decembra še enkrat s pasivnim odporom, ki pa ne preneha, dokler vlada uc ugodi ali se pa izjavi obvezno v prilog poštnih uslužbencev. Ponovljeno gibanje bi na pa bilo tako intenzivno, da zaostane v nekaj urah ves trgovski promet v Avstriji. Na ta način nameravajo dokazati vladi, da se poštni uslužbenci nc boje izgube novoletnih daril.
* # *
Medtem ko so na Dunaju še sklepali o pasivnem odporu so pa že delali praški uslužbenci po predpisih. Sploh so češki poštni
Djali smo vreče na kup pred vrata in rdečkastorumena zrna so pala na tla.
M o-.ste r Cornille je debelo pogledal. Vzel je žito v roko. jokal in smejal se obenem in rekel:
—	Ah, to je žito. Moj Bog, pravo žito. Pustite me, da sc ga nagledam . . .
Nato sc je obrnil k nam:
—	Ah, dobro sem vedel, da pridete nazaj. Vsi oni ljudje iz parnega mlina so tatovi!
Hoteli smo ga zmagoslavno peljati v vas.
»Ne, ne, ljubi otroci, najprvo moram dati svojemu mlinu jesti. Pomislite vendar, koliko časa jc že tega. odkar ni nič dobil.
Vsi smo imeli solze v očeh, ko smo videli, kako se je starec trudil, kako je stresal 7. i to iz vreč; in ko sc je tnlelo žito, kako je vse skrbno nadzoroval.
Povedati moram, da nismo od onega dne nikdar več pustili mlinarja brez dela. Mojster Cornille je slednjič umrl in veternice njegovega mlina se niso odsihmal nič več vrtile . . . Po njegovi smrti ni nihče več opravljal obrti v mlinu.
Kaj hočemo, gospod, vse ima svoj konec in zdi se, da je čas mlinov na veter ravnotako prešel, ko čas parlamentov in sukenj z dolgimi škrici.«
uslužbenci šc bolj navdušeni za pasivni odpor kakor dunajski njihovi tovariši. Poštni uslužbenci v Pragi so imeli shod, na katerem so bili nad vse navdušeni, ko se jim je naznanilo, da so izjavili poštnini uslužbencem svojo solidarnost železničarji. Na Češkem se pridružijo odporu tudi uradniki ofici anti in poštarji. Listi pa poživljajo delavstvo, naj sc zavzema za poštne uslužbence. Praške poštne uslužbence vodijo narodni socialisti. Praškemu poštnemu ravnatelju pl. Potosz-Šafafiku se je predstavilo odposlanlštvo poštnih uslužbencev skupno z zastopniki uradnikov, poštarjev in poštnih oficijantov. Dcputacija je naznanila ravnatelju, da se odpor prične. Ravnatelj se jc čudil, da ne postopajo uradniki samostojno. Take solidarnosti ni pričakoval, a store naj, kar hočejo. Samo nihče naj ne toži, če si zaradi gibana zlomi vrat. Pražanom so pisali dunajski poštni uslužbenci: Tovariši! Končno je odbila ura oni trenOtek, ko jc potrebno, da se obračamo na vašo solidarnost. Zaupamo popolnoma vaši odločnosti in vztrajnosti. Mogoče je, da vas pozneje ne bomo več mogli niti brzojavno niti telefonično obveščati o položaju. Ako nc dobite do 21. t. m. drugega obvestila, prične 21. t. m. ob 6. zjutraj pasivna resistenca.
K rajna skupina poštnih uslužbencev v Rivi je sklenila, da prično takoj na poziv svojih dunajskih tovarišev s pasivnim odporom.
(iraški listi poročajo iz Ljubljane: Poizkusi da bi Ijubl anski poštni uslužbenci pričeli s pasivnim odporom, so ostali brezuspešni. Poštni uslužbenci so sklenili da vrše svojo službo normalno.
* * *
Vlada je obljubila poštnini uslužbencem izredno povišanje v službi ob Božiču in pa dokler sc končno nc urede dohodki, je bila tudi voljna, da jim da izredno draginjsko doklado za leto 1906. Vlada se pripravlja na boj, ki ga je zakrivila s svojo počasnostjo sama. Po večjih postajah so pripravljeni rezervni vozovi za sprejem malega brzojavnega blaga.
Železniškim uradom jc ukazano, da sprejmejo vse pošiljatve poštnih uradov katere naj vozijo eventuelno s posebnimi vlaki za brzo-vozno blago s pospešeno hitrostjo.
ObčinsRi svet ljubljanski.
Ljubljana, 21. dec. 1906.
Simon Gregorčičeve ulice.
Zupan izvaja:
Počastili'smo že spomin pesnika Simona Gregorčiča, ker smo omogočili, da društva »Prosveta«, »Akademija« in »Sokol« otvorijo lahko Simon Gregorčičevo knjižnico. Spomin slavnega slovenskega pesnika pa moramo počastiti še na drug način, tako da bo vidno m da bodo tudi drugi narodi lahko vedeli, kako slavimo Slovenci svoje pesnike. Zato predlagani da naj se oni del Hilšerjevih ulic iz Gradišča do Blchveisove ceste imenuje Simon Gregorčičeve ulice. Te ulice leže paralelno Erjavčevi ulici. Ravno pokojni L rjaveč je bil dušni prijatelj in bodritelj slavnemu pesniku Simonu Gregorčiču v onih časih, ko jc duhovščina po Mahničevem vplivu in naročilu najhujše napadala Gregorčiča. Takrat ga ic bil bodril rajni Erjavec, da ni omagal. Županov predlog glede na Simon Gregorčičeve ulice obvelja soglasno.
Samonemške vinjete ua priporočenih pismih.
Ubald pl. Trnkoczy in več trgovskih tvrdk in meščanov je po odposlaništvu vročilo županu vlogo, v kateri se pritožujejo zaradi sa-monemških vinjet na priporočilnih pismih. To postopanje je krivično in v protislovju s temeljnimi zakoni, da stoji na v Ljubljano naslovljenih pismih na žoltili vinjetali samoneški napis Laibach. Sram nas mora biti pred drugimi Slovani. Cehi in Poljaki in tudi Italijani ki imajo na teh vinjetali dvojezične napise. Celo Mažari privoščijo Hrvatom na vinjetali priporočenih pisem poleg njihovega Zagrab tudi hrvaški Zagreb. Samo Ljubljana naj nosi pečat inferiornosti. Vlagatelji prosijo, naj zato občinski svet protestira proti tem samonem-škim vinjetaiu. Zupanov dopis na personalni iu pravni odsek navaja, da se je obrnil na ravnatelja tržaškega poštno- brzojav. ravnateljstva. Ravnatcli dvorni nadsvetnik je pa odgovoril županu, da tega ne more storiti v lastnem delokrogu. Ze za časa svojega poslovanja v Zadru je stavil zahtevo glede na dvojezične vinjete. Temu pa se jc uprlo trgovinsko ministrstvo, češ da imajo vinjete na priporočenih pismih notranje uradni značaj in da je kraj v nenemškem jeziku dovolj viden na poštnem pečatu. Občinski svet sklene, da protestira proti samonemškim vinjetam na priporočenih pismih in zahteva, da ukaže trgovinsko ministrstvo vsem poštnini ravnateljstvom po pokrajinah, kjer stanujeio Slovenci, dvojezične vinjete na priporočenih pismih.
»Elizahetna otroška bolnica« — Umaknjeni županov predlog.
Namesto dr. Stareta se izvoli v odbor »Elizabetne otroške bolnice« dr. Oražem. Zupan naznani, da je umaknil svoj dopis v zadevi načina zaznamovanja činovnih razredov mestnih uradnikov.
Poročila stavbnega odseka.
Prošnji Marjete Kleinenčevc za odobrenje parcelacije dela parcel št. 55/1 in 57/1 kat. obč. Sv. Petra predmestje II. del na troje stav-bišč sc ugodi.
Povišajo se cene za tlakarska dela Tomažu Starimi, mestnemu tlakarju.
Priziv »Laibachcr Eisvcrcina« proti prepovedi mestnega magistrata glede na gradnjo dveh lesenih barak ob svojem drsališču se odkloni. Baraki sta bili zgrajeni cclo brez stavbnega dovoljenja.
Prošnja salezljanccv.
Zavod salezijancev je vložil prošnjo za podporo. Vzgaja nravno pokvarjene dečke, ki so večinoma otroci ubožnih starišev. Stroški sc pokrivajo večinoma z milodari, ki se pa pobirajo tudi za gradbo svetišča. Vzgaja tudi z dobrim uspehom take dečke, ki so bili izključeni iz drugih ljudskih šol. Ker je imel zaradi legarja zavod veliko izrednih stroškov, naproša mestno občino za podporo. Zupan v svojem dopisu šolskemu odseku pojasnjuje, da ne more priporočati prošnje. Res da sc zavod bavi z vzgoo pokvarjene mladine, a ne brezplačno. Število izključenih dečkov v zavodu je pa neznatno. Poročevalec šolskega odseka Dimnik predlaga, naj se prošnja odkloni. Občinski svetnik Franchetti pravi, da je to vseeno, čc jc ljubljanska zanemarjena mladina pristojna v Ljubljano ali ne. Dolžnost občine je, da se vzgoja zanemarjene mladine podpira. Ako daje občina za gledališče, godbo in za barjansko cerkev, tudi lahko kaj da za rešitev zanemarjene mladine. Predlaga podporo 50 kron. Občinski svetnik Lcnče pravi da sc mora zavarovati proti očitanju, češ, da občina ničesar ne da za zanemarjeno mladino. Poglejte Marijanišče. On ni proti predlogu Franchettija, ravno nasprotno predlaga za sa-lezijanski zavod 100 kron. Občinski svetnik Turk: Jaz se pridružim Lenčetovcm predlogu za 100 kron. Dečki so potrebni podpore. Poročevalec nima nič proti predlogoma občinskih svetnikov Lenčeta in Franchettija, ki umakne svoj predlog. Pri glasovanju obvelja Lenčetov predlog.
Novi Izumi glede na električne žarnice.
Občinski svetnik Franc Mali jako obširno poroča glede na nove izume električnih žarnic in obločnic, ki dajejo lepšo in boljšo luč. Predlaga naj upraviteljstvo »Mestne elektrarne« :
1.	Priredi razložbo modernih svetilk;
2.	poljudno naj obrazloži v ljubljanskem dnevnem časopisju po noticah nove izume glede na električno razsvetljavo;
3.	poslužuje naj sc tudi inseriranja v ljubljanskih dnevnikih;
4.	stroške naj pokrije upraviteljstvo elektrarne iz svojih tekočih dohodkov.
Podžupan dr. Bleiweis pravi, da sc spominja, ko se je vpeljavala električna razsvetljava, jc tvrdka Siemens & Halske razpostav-Ijala v Kirbischevi trgovini, za kar se je občinstvo zelo zanimalo. Prav bi bilo, ko bi se občina poslužila načina, kakršnega se poslužujejo trgovci. Ker imamo ali mislim vsaj, da dobimo kmalu v občinsko last plinarno, bi bilo potrebno ali koristno, da se poslužujemo tudi razsvetljevalnih izdelkov plinarne. Morebiti bi kazalo, da se spravi v predlog tudi stvar plinovih razsvetil.
Zupan Hribar želi, naj bi se glede na plinarno tukaj ne govorilo toliko. Podjetje je zasebno in akcijska družba in sklepa o njeni in kar je zanj za storiti upravni svet. »Plinar-niške akcijske družbe.« (ji plinarni se nc more govoriti kot o podjetju občine. V ostalem pa tudi priporoča predloge občinskega svetnika Malija in priporoča, naj bi sc o njih sklepalo, nc da bi se preje posvetoval o njih odsek. Dve okni v mestnem zglaševalum uradu bi se priredili za razložišče električnih svetilk. Razveljavljeni sklep gostilničarske zadruge.
Občinski svetnik Lenče interpelira glede na magistratovo odredbo o razveljavljcnju nekega sklepa »Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev«, po katerem se določi cena vrčku piva z 11 krajcarji. Mestni magistrat je ta sklep razveljavil. Znano jc da so storili mesarji enak sklep, trgovci ustanavljajo kartele, a nikjer se ni slišalo, da se je kak tak sklep razveljavil. Ne smete misliti, da so situirani gostilničarji tako dobro kakor nekdaj. Boriti se morajo za eksistenco. Bolj umestno bi bilo, kakor da je razveljavil magistrat ta sklep, da bi napravil konec tisti umazani konkurenci z gostilničar-skimi koncesijami. Tu naj bi bil posegel magistrat vmes.
Zupan: Magistrat jc razveljavil sklep »Gostilničarske zadruge« kot politična oblast I. instanco, ker je bil sklep v nasprotji s $ 133 obrtnega reda. Zalibog, da sc nc more vedno tako postopati. Gostilničarji so si izbrali napačen način, da podraže pivo. Noče namiga-vati, kako naj bi bili to storili. Na shodu zadruge so sklenili, naj se podraži pivo za dva vinarja pri vrčku in kdor tega ne stori, plača pet kron kazni v zadružno bolniško blagajmco To dokazuje, da je bil sklep omejen le na navzoče člane. Ce bi bili vsi gostilničarji glede na podražitev piva istega mnenja, bi ne bilo treba sklepa glede kazni. (Dobro! Dobro! klici). Siccr bi pa bil mestni magistrat le srečen. ako bi mogel vedno in povsod zabraniti povišanje cen živil kakor v tem slučaju. In-terpelant sc je dotaknil tudi mesarjev. Pripomniti moram, da so bili mesarji bolj previdni ko so podražili meso. Mesarska zadruga ni nikdar sklepala o povišanju cen mesa. Mesarji so tako previdno postopali, da magistrat ni mogel ničesar storiti proti njim in jc izkušal kartel mesarjev razrušiti, kar se mu jc posrečilo z vpeljavo stojnic. Nc v zadrugi, ampak po posebnih sestankih so sklepali mesarji o podraženju mesa. Sam pa čuti, kako krivična da je kupčija s koncesijami. Gotovo jc to krivično, da koncesija nc ugasne ako kdo nc izvršuje osebno obrti. Morebiti odpravi to krivico novi obrtni red. Dokler pa obstoji stari obrtni red, ni mogoče postavnim potom omejiti kupčevanja s koncesijami. Mestni magistrat omejuje kupčijo z gostilniškimi koncesijami tako, da dobro prevdarja, kdo jemlje koncesije v zakup in da zahteva dobre prostore. Več pa po postavni poti magistrat nc more storiti. Lenče si šc ni na jasnem. Dolžnost magistralnega zastopnika bi bila, da pouči gostilničarje. Šubic: Saj poznate zakone! Lenče: Cc sc potegujejo uradniki za boljše plače, smejo tudi gostilničar i-davkoplačcvalci
delovati za boljše svoje razmere. Šubic: Tukaj ni forum zato. Lenče: Je forum zato, da zahtevamo pojasnil. Zupan Hribar: Na nezakonitost sklepa »Zadruge gostilničarjev« sta opozarjala mag. zastopnik Jančigaj in zadružni inštruktor dr. Blodig. Da bi pa imel oblastveni zastopnik dolžnost, učiti gostilničarje, na kak način naj sc posvetujejo o podraženju piva, ni res iu bi tak uradnik prišel v disciplinarno preiskavo. Lenče: Ce imajo pa delavci shod, je pa vse dovoljeno. Dr. Triller: Tudi delavci smejo le, kar dovoljuje postava. Ko sta šc govorila Predovič in Franchetti pripomni župan Hribar končno: Mestni magistrat stori, kar mu je sploh mogoče, da omeji konkurenco z gostilniškimi koncesijami. Zato podeljuje nove koncesije lc v izrednih slučajih.
Zakai je izvzeta Ljubljana pri olajšavah za pošiljatev živine po železnicah?
To vprašanje stavi na župana občinski svetnik Turk. Zupan izvaja: V zadnji seji železniškega sveta sc jc razpravljalo o tem. Da ni Ljubljana med olajšave deležnimi mesti, je vzrok, ker leži bolj na privatnih železnicah, ki imajo večjo odvažnost, kakor državna, ki pri nas glede na to vprašanje ne pride v poštev. Mesta ki so deležna olajšav leže izključno ob državni železnici. Podžupan: Gradec ne leži ob državni železnici! Dr. Triller: Cisto prav! Ministrstvo sc mora še pogajati s privatnimi železnicami glede na olajšave. Pisal pa bom koj jutri pri ministrstvu, kako da se je izvzela Ljubljana.
Turk naglaša, kako nujno jc potrebno, da sc osobito za nižje stanove to važno vprašanje hitro reši. Ravno z Ogrske dobivamo živino in bi sc znižala cena mesu.
Zupan Hribar: Kakor sem rekel,'pišem še jutri ministrstvu. — Zaključi javno sejo.
ZBOLJŠANJE PLAČ DRŽAVNIM SLUGAM.
Finančni minister Korytowski jc 20. t. m. podpisal določbo, s katero je državnim slugam omogočeno doseči prvi plačilni razred. 10% državnih slug bo v prihodnje pripadalo prvemu, 20% drugemu. 30% tretjemu, 40% četrtemu plačilnemu razredu. Torej pride 2.600 državnih slug v prvi, 5.200 v drugi, 7800 v tretji plačilni razred. Določba stopi v veljavo I. februarja.
OGRSKA DELEGACIJA.
Ogrska delegacija je odobrila vojni redni in izredni proračun in prične sedaj z mornariškim.
FRANCOSKA.
Policija je izpraznila sloveče semenišče Sulpiško v Parizu. — Papež bo v svojem nagovoru pri božičnem sprejemu svetega kolegija slovesno protestiral proti francoski vladi, ki je zaplenila papežev arhiv v Parizu in po-gazila mednarodno in občeljudsko pravo. — Mirovna sodnika v Epinalu in Chantellu sta obsodila dva duhovnika, ker nista objavila službe božje, z globo 1 franka.
VOLIVNO GIBANJE NA NEMŠKEM. — VLADA V KANOSSO!
Socialni demokratje bodo kandidirali v vseli šestih berolinskih državnozborskih okrožjih. (Dozdaj jc bJo pet berolinskih okrožij socialnodemokraških.) Katoliški centrum je vrlo delaven. Centrum kandidira tudi v vseh šestih berolinskih okraj,h, seveda zgol za to, da vrže s socialnimi demokrati vred vsakega vladnega kandidata. Verodostojni listi poročajo, da bo Viljem, ako izpadejo volitve slabo zanj, s cesarsko naredbo uredil sam volivne okraje in jih izpremenil, da dobi poslušen parlament. Cisto verjetno. Vendar pa uradno glasilo »Nordd. Allgem. Ztg.« dementira, da bi vlada bila pripravljena, razpustiti državni zbor šc v drugič. Poslanec katoliškega centra prošt Schadlcr je v Bambcrgu med drugim
v svojem govoru dejal šc: »Nove volitve se bodo vršile 25. januarja, torej pred spokorje-njem sv. Pavla. Toda centrum se ne bo spo-koril. Pač pa se zna nekai drugega zgoditi, kajti 25. januarja jc bilo, ko se je cesar Henrik IV. spokoril v Kanossi. Državnozborsko razpuščenje je provzročil Biickeburg, toda mi se ne bomo uklonili (biickcn)!«
LAIŠKA ŠOLA NA ANGLEŠKEM PROPADLA.
Znano je, da ic pred časom angleška nižja poslanska zbornica sprejela vladno predlogo, ki določa na Angleškem nekonfesijonalno šolo. Seveda ta določba na Angleškem, kjer je verski čut nenavadno poglobljen, ni to, kar je la-iška šola na Francoskem, vendar pa je višja zbornica izprcmcnila novo šolsko postavo s tem, da je zavrgla nekonfesijonalno šolo. — Spodnja zbornica pa sc o izpremenjeni vrnjeni ji šolski postavi niti posvetovati ni hotela, ampak je izpremembe višje zbornice en bloc zavrnila. Nato je višja zbornica na predlog lorda Lansdovna sklenila, vztrajati na svoji izpremembi, kar po angleškem ustavnem pravu pomenja, da je postava padla. Torej z nekonfesijonalno šolo na Angleškem ne bo nič.
SMEŠNA NEMŠKA NASILJA V POZNANJU.
Pruska policija ic v več poznanjskih mestih pri poljskih trgovcih zaplenila fonograf-ske plošče, ki igrajo poljsko narodno himno. Vsi, ki so plošče iz Avstrije naročili, pridejo pred sodišče! — Poljski shod, ki se jc vršil 17. t. m. in katerega dnevni red smo mi dne 17. t. m. tudi priobčili, je poslal papežu obširno spomenico.
SESTANEK MED TITTONIJEM IN AEREN-THALOM.
»Corriere d' Italia« poroča, da jc sestanek med avstrijskim in italijanskim ministrom za zunanje zadeve, Tittonijcm in Acrcnthalom določen za prihodnji mesec.
RUSIJA.
Vojno sodišče v Tifusu ie obsodilo 24 oparjev na prisilno ječo. 53 članov revolu-;ionarne organizacije je odgnanih v Sibirijo.
AFRIŠKE KOLONIJE.
V Londonu se posvetn e angleški državni ajnik Grey, nemški poslanik Wolff-Mctter-lich in nemški afriški guverner Linderquist, tako urediti mejo med nemško jugozahodno \friko in kapsko kolonijo._
StovensKO siednlišče.
Malo prezgodaj se jc včeraj ponovila jpera »Prodana nevesta«, zato jc bil obisk ne avno preobilen; vrh tega je bil sinoči tudi iolski koncert »Glasbene Maticc« s prosto vstopnino; tam jc bilo seveda polno, ker ne-<aj zastonj — obrajta naš požrtvovalni Ljubljančan.
Uspeh opere je bil dober. V ospredju jc bil zopet g. Betetto v vlogi Kecala, ki jo je -creiral res nad vse pričakovanje. V priznanje ic dobil lep šopek z koristnim priveskom. Zaslužil je oboje.
Lepi duet »Veni za mladenko« v drugem dejanju (gg. Betetto in pl. Rczunov) sc je mu-ral ponavljati._
Dnevne novice.
+ Kai je volivna reforma? I.)a se nam ne bo moglo očitati, da smo prezrli kako izjavo naših liberalcev o splošni in enaki volivni pravici. navajamo besede včerajšnjega »Naroda«, ki pravi: »Volivna reforma je vrv. ki jo jc spletcl klerikalizem, da zadavi ž njo svobodomiselne stranke v državi.« Liberalci nc vidijo druzega na svetu, nego klerikalizem. Vse, kar jim ni všeč, je klerikalno: Mladočchi, socialni demokratje. vlada .... Ker Tavčar, Plantan in Perjančič ne bodo več državni poslanci, bodo seveda svobodomiselne stranke v celi državi zadavljene. O naši svobodomiselni stranki po njenem lastnem vedenju moremo za gotovo trditi, da nc bo zadavljena, ker zadaviti se more le, kdor ima glavo, te pa pri nji zastonj iščeš.
+ Nov župan v Železnikih. Včeraj je bil za župana v Železnikih izvolien zvest pristaš »Slovenske Ljudske Stranke« posestnik Martin Klopčič. Dalje so izvoljeni občinskim svetovalcem Peter Primožič, posestnik in trgovec, Josip Demšar, posestnik in strojar, Karal Dolenc, posestnik in trgovec. V Železnikih vlada vsled izvolitve velika radost.
+ Za občinsko reformo v tržaški občinski svet. Tržaško obrambam društvo zasebnih uradnikov je predložilo z ozirom na predsto-ječe zasedanje deželnega zbora na tržaški deželni odbor spomenico, v kateri zahteva, da sc pogledom na preosnovo državnega voliv-nega reda preosnuje čim preje tudi tržaški mestni statut na podlagi splošne, enake in direktne volivne pravice ter da sc dotična preosnova predloži že v prvi seji deželnega zbora. ki bo 27. t. m. Tej zadevi sc pridružujejo tudi tržaški Slovenci z nadaljno zahtevo, da bodi volivna pravica tudi proporcionalna.
—	Osrednja zveza trgovskih in obrtnih uslužbencev v Avstr ii, s sedežem v Pragi, je imela dne 9. t. m. v Pragi svojo konferenco, na katero so došli zaupniki skoraj vseh praških firm. Sklenilo sc jc, zahtevati, da sc kolikor mogoče skrajša delavni čas, da se uvede popolni nedeljski počitek in pa draginjska doklada. Razgovarjalo se je tudi o kolektivnih pogodbah. — Glasilo »Obzor trgovskih in obrtnih uslužbencev«, čigar izdajateljica je gorenja »Osrednja zveza«, izide dne 1. prosinca v nakladi 10.000 izvodov. Trgovski in obrtni uslužbenci najdejo v »Obzoru« rubrike, tičoče sc njihovih strok iu stanovskih potreb. Kdor želi kake informacije ali pa list na ogled, naj piše tajništvu »Osrednje zveze« (Ustredni svaz) Praga, Šteanska ul. 53.
—	Izboljšanje položaja železniških usluž-bencev-delavcev. V železniškem ministrstvu sc je vršila konferenca, kako izboljšati avan-zma, plače in nastavljcnje delavcev v železniških delavnicah. Davili so sc tudi z vprašanjem 40 odstotne kvote iz aktivitetnih doklad, ki naj sc vračuna v pokojnino. Stvar bo urejena v prvi polovici januarja.
—	Pravda Supila proti »Hrvatskemu Pravu«. »Hrvaško Pravo« je prinašalo proti reškemu Supilu neke članke, katere jc podpi-saval »Argus« in ki so dolžili Supila, da jc od srbske vlade podkupljen. Supilo jc tožil in včeraj sc jc vršila obravnava proti odgovornemu uredniku »Hrvatskega Prava« Zočeku. Zoček je izjavil, da je članke P. zahteval naj sc uvrste v list pokojni član stranke M. Babic in da jih je pisal neki Perotič, o katerem ie šele pozneje izvedel, da se piše Pjerotič. Nato člankov ni več priobčeval. List jih ie priobčil v dobri veri. Zoček je nadalje izjavil, da nima dokazov za trditve v onih člankih in da obžaluje, da jih jc priobčil. Vsled tega preklica in ko se je zastopnik Supilov zadovoljil s primerno izjavo, je bil Zoček oproščen.
—	Razglednice družbe sv. Cir la in Metoda za božične praznike in za Novo leto 1907 sc hitro razpečavajo. Žc 20.000 teli krasnih in umetnih razglednic sc je razprodalo. Družba iih jc morala naročiti v drugič ter jih ima še 10.000 v zalogi. — Slovenci! Nikdo naj ne pošilja ob tej prilik tujih, nego edino Ic naše slovenske razglednice. Te razglednice nosijo družbin moto: »Mal položi dar — Domu na altar!« in pripomnjeno imajo, da so v naš družbin prid. Prosimo tudi g. trgovce, da izobesijo v izložbah tc razglednice. Tako ljudje vidijo in vedo, kakšne so ter ob enem spoznajo tiste trgovcc, ki so toliko narodni, da
jih v svojih prodajalnah ponujajo naši družbi | v prid. — Danes se nam dodatno poroča: Razglednic »Družbe sv. Cirla in Metoda« se jc razprodalo žc 27.000. Kdor jih še želi, naj se nemudamo obrne na vodstvo, kajti v zalogi jih jc lc šc okrog 5000 komadov.
—	(iolob pisinonoša priletel jc pretekli petek v Drežnico ter se vsedel na šolsko okno. Golob je popolnoma krotak ter se da prijeti z roko. Na nogi ima meden obroček in v njem vrezano znamenje P N B ter številko 26706. Ranjeno ima perut. Gospica učiteljica ga je vzela v oskrb, da ga ozdravi in potem izpusti.
—	Neljuba novost za penzi'oniste. Pcnzi-jonisti bodo od 1. januarja I. 1907 dobivali pen-zijc potom čekovnega prometa posredovanjem poštnih hranilnic. Tako hoče vlada prihraniti nekaj osobja. Penzijonisti nc bodo mogli več 1. ali 2. kakega meseca proti pobotnicam dvigniti svoje penzije, ainpak bodo morali počakati, da jim penzijo prinese pismonoša v hišo.
Smrt na delu. Na postaji državne železnice sv. Andreja v Trstu jc prišel 40letni delavec Josip Oblak med dva odbijača. Bil ic takoj mrtev.
—	V stalni pokol je stopil č. g. Vincencij T o m a g n i n, kurat v Kobljeglavi na Krasu. Naselil se je v Gorici.
—	Na Igu jc umrl po kratki bolezni do 70 let stari Frac Štembal. Več desetletij je pisaril ondi okoli se nahajaiočim županstvom, pred časom opravljal je tudi župno matico. Lahka mu bodi žemljica!
—	Smrt čudaka. 65letni Janez Ivančič iz Sel pri Brusnicah v novomeškem okraju jc Zvečer, ko se je spravljal na peč k počitku, tako nesrečno padel, da je bil na mestu mrtev. Ljudje pripovedujejo, da je zadnja leta popol noma samostansko živel. Njegovo stanovanje je bilo brez vsake strehe, vrat in oken. Velike odprtine imel jc pokrite z rjuhami. Spal je v peči. Pri njem so dobili 56 K -44 vin. denarja, katerega jc imel spravljenega v zidni razpoki in šest krompirjev.
—	Mlad deček se ustrelil. Iz Šida na Hrvaškem javljajo: Štirinajstletni Uroš Slavulje-vič jc bil pri okrajnem glavarstvu za pisarja. V pisarni jc kradel kolke ter je bil vsled tega odpuščen. Mladič jc šel domov ter se ustrelil. Bil je takoi mrtev.
k Nemška zmaga. Pri občinskih volitvah v Rožeku so Nemci po hudem boju zmagli v prvem in drugem razredu.
Ljubljanske novice.
li Dva nova magistratna svetnika. V včerajšnji tajni seji je imenoval ljubljanski občinski svet za policijskega načelnika in policijskega svetnika dunajskega policijskega nad-komisarja Ivana Lauterja, katerega je odposlal ljubljanski občinski svet svoj čas na Dunaj, da prakticira policijsko službo. Trdi se, da dobi zdaj ljubljanska policija moderno izobraženega strokovnjaka za svojega šefa. Dosedanji začasni policijski načelnik mag. tajnik dr. Miljutin Zarnik jc pa imenovan za inagistratnega svetnika cxtra statutu. Seja, pri kateri se je šlo za imenovanje novih svetnikov je bila burna. Izpraznjenega mesta druzega mestnega komisarja in praktikanta začasno niso izpolnili. — Novi policijski svetnik gospod Ivan Lauter jc rodom Ljubljančan in je v 47 letu starosti. Njegov oče je bil uradnik pri dež. vladi. Poročen je z Ljubljančanko Alojzijo Mayer. Brat njegov gospod Josip Lauter jc načelnik kurilnice v Zidanem Mostu. O poletju jc gospod Lauter redno prihajal z Dunaja na počitnice v Ljubljano ter je stanoval v Conžkovem gradičku.
lj Greinij trgovev v Ljubljani nam piše: Kakor prejšnja leta, tako so tudi letos sklenili špecerijski trgovci iz Ljubljane in bližnje okolice, da ne bodo dajali svojim cenjenim odjemalcem nikakih novoletnih daril; zato pa bodo darovali primerne zneske v razne dobrodelne namene. Ta akcija špecerijskih trgovcev se je prav dobro obnesla; nc glede ua to, da je to v korist raznim dobrodelnim zavodom, so tudi odjemalci na boljšem, ker dobe za pošten denar pošteno blago. Pri trgovcih samih pa sc jc utesnila nekoliko tista huda konkurenca, k; se ie baš pri dajanju daril osobito razvila in je bila silno slična umazani konkurenci.
Ij Koncert gojencev »Glasbene Maticc«. Da se širše občinstvo prepriča o delovanju »Glasbene Maticc« in o njenih lepih uspehih, ki jih dosega v krogu svojega številnega naraščaja, prirede gojenci in gojenke tega hvalevrednega domačega zavoda vsako leto koncert, ki pri njem nastopajo najbolj izvcžbanc moči. Kakor vselej, smo se tudi včerajšnje prireditve odkritosrčno veselili, kajti že spored z raznovrstno in mikavno vsebino je pričal, da se naš glasbeni in pevski naraščaj pod okriljem skrbne »Maticc« trudi povzpeti se na višino one umetnosti, ki je ena najplemenitej-ših lastnosti omikanih in olikanih narodov. Nekateri proizvajalci: gg.: N. Štritof. A. Trost, M. Dežela, gdč. Ana Kilar, so nam že znani izza enakih koncertov prejšnjih let. Med kon-certovavci na godala nismo opazili novih moči, pač pa med solopcvci, kar omenjamo s pohvalo. — Z uspehi letošnjega gojenškega koncerta mora biti zadovoljen tudi nekoliko strožji kritik, kajti nikomur izmed sodelujočih nc moremo odrekati, da ne bi imel potrebne zmožnosti in talentov, ki zaslužijo priznanje. Pohvalno se je treba izraziti zlasti o mladem g. Štritofu, ki mu gre prvenstvo ozir klavirja in ozir gosli. Sigurnost v nastopu, sigurnost in čuvstvo v sviranju, ga odlikuje. Fr. Chlo-pinove balade v g molu nc čuješ zlepa v taki dovršenosti. G. M. Dežela si je izbral težko nalogo za gosli, a jo jc dobro izpeljal. — Klavirska točka, ki jo je prednašal g. A. T ros t zahteva mnogo ročnosti in moči; ugajala jc splošno. Spremljevanje gdčtie Ane Kilarjcve
je poslušalstvo sprejelo z odobravanjem. Petje je nekoliko zaostajalo za glasbo, vendar moramo priznati, da so tudi solisti dobro izvež-bani in da so lepo peli. Zlasti se je trudil g. dr. P. Kozina, ki je podal dve pesmici in odlomek iz opere »Hugenoti«. Bil je semintje izboren, v višavi pa manj prikupljiv. Gdč. Angela M a 1 i č e v a ima skromen, prijeten, celo globok alt. Ob sklepu so nastopili štirje mladi goslarji v Haydnoveni komornem kvartetu št. 34. šlo je prav dobro. Marsikdo je pogrešil, da gojencev Hubadove šole topot ni bilo na spregled. Z zadovoljstvom je mlado občinstvo, osobito dijaštvo, ki je bilo sila radodarno s pohvalo, zapuščalo prcccj hladno dvorano.
Ij Zelja prodajalcev znamk. Božični prazniki so blizu, kakor tudi Novo leto. Pošiljala sc bodo zopet voščila na vse strani, pisma, razglednice itd. Torej sc prodajalci poštnih znamk priporočajo slavnemu občinstvu, naj se pri njih tudi kupi papir in razglednice, da se ne bodo zdaj v tem mrazu vrata samo zaradi znamk odpirala. Prosi sc tudi. naj sc prinese zmenjani denar, da ne bode potreba še zraven čas tratiti in druge odjemalce, kateri kaj drugega kupujejo, s tem zadržavati.
Ijlz pisarne slovenskega gledališča. V nedeljo popoldne se uprizore prvič v sezoni Anzengruberjevi »P o d k r i ž c v a I c i«, narodna igra s petjem v štirih dejanjih. Zvečer se poje četrtič in zadnjič »R i gole t to«.
Ij Umrla je gospa Lcopoldina Pelikan, stara 78 let.
Ij Nepošten najditelj. Pred dvema dnevoma ie našel kleparski pomočnik Jožef Justin vrečo soli iu mesto, da bi bil najdbo naznanil magistratu, je dal sol prodati po nekem prijatelju nekemu branjevcu za 9 kron. Izgu-bitelj naj se oglasi pri magistratu.
li Nesreča. Včeraj je padel z lestve delal vec pri mestni elektrarni Anton Šubic, ko je popravljal električno svetilko na Dunajski cesti in si izpahnil levo roko.
Ij Umrl je Rndolf Večaj, 11-letni sin pe-čarskega tovarnarja g. Alojzija Vcčaja na Velikem stradonu št. 11.
Ij Izgubila je neka gospodična denarnico v kateri je imela 28 kron denarja.
lj Novo društvo. Deželna vlada je potrdila pravila društva — »Schlaraffia Aemona«.
Ij Ljubljanska društvena godba priredi jutri v hotelu »Južni kolodvor« (Seidl). Kolodvorske ulice, koncert. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost.
Štajerske nouice.
š Mariborski izvesni napisi. Iz Maribora nam pišejo: Stvar gre dalje! G. Ivan Veras je prosil, da sc mu dovoli dvojezični napis. Občinski odbor v Mariboru je prošnjo odklonil. — Središče Slovenije sc šc ne vzdigne! Slovan Hr bar ! ?
š »Slovenski Gospodar« v Mariboru, to izborno glasilo štajerskih nclibcralnih Slovencev, bo od novega leta izhajalo v povečani obliki in na finejšein papirju kakor doslej. Naročnina ostane ista.
š Poročil se je v Gradcu nadporočnik 97. pešpolka in učitelj na mariborski kadetnici Ftnanuel K raj i ček s trgovčevo hčerjo tiildo Roscuberg.
š Pjan voznk. Jakob Sardinšek, hlapec pri posestniku Riedlu v Poberšu, jc predvčerajšnjim gnal prazen tovorni voz po Mariboru. V pijanosti jc padci pod kolesa, ki so mu šla čez prsi in trebuh. Težko poškodovanega so spravili v bolnišnico.
š Iz davčne službe. Davčni pristav Anton Mravlja k je prestavljen na lastno prošnjo iz Cmureka v Ptuj. Kakor se vidi, tudi Nem-cem, kakoršen jc Mravljak (!) nc ugajajo nemški kraji.
š V papirnici v Gratvvcinu so imeli 19. decembra ogenj, katerega so pa še pravočasno pogasili.
Razne stvari.
Vojaški upor v Ekvadorju. V Loji sc jc uprla vojaška posadka, ker ni dobila že 60 dni svoje plače. Uporni vojaki so umorili tri častnike in plenili po hišah. Umorili so 25 in ranili veliko prebivalcev. Proti uporni posadki je odkorakal polkovnik Paer s četami.
Japonska podjetnost. Japonci so ustanovili novo parobroduo društvo, ki bo imelo ladje za prevažanje 150.000 ton. Nova družba uvede redne vožnje iz Tokia na Formozo, Javo, Vladivostok, Severno Kitajsko, Honkon. Manilo, Havj, Ameriko in Avstralijo.
Nevihta. V Pečilskem zalivu so napravili viharji veliko škodo. V Cifu jc poškodovan obrambeni nasip. Mnogo ljudi jc smrtno ponesrečilo. V Daljnem je ponesrečilo dvajset ladij, ladij.
Tibetski potovalec dr. Frih Zugmayer sc je povrnil s svojega znanstvenega potovanja na Dunaj.
Preiskava carjevih gostov. Na ruski vojaški svečanosti sv. Jurija se je dogodil neljub interinezzo. Car je povabil po stari navadi na slavnostno pojedino vse tiste osebe, ki jih odlikuje red sv. Jurija. Tako so prišli dostojanstveniki od vseh strani. Na kolodvoru pa so jih čakali policaji in vse po vrsti telesno preiskali. Nato so jih šele spustili k carju.
Telefonska in brzolavna poročila.
HISTORIČNA SEJA GOSPOSKE ZBORNICE.
D u n a j, 21. decembra. Tudi danes je prišlo k seii gosposke zbornice nenavadno veliko število članov, nad 160. Vse kaže, da je odpor gosposke zbornice proti volivni reformi premagan; oni, ki so upali na resen odpor go-
sposke zbornice, so blamlrani. Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič se je vpisal v govorniško listo. V Imenu nove komisije ,e podal po-roč lo baron Z e d w i t z , ki je priporočal, naj se volilna reforma neizpremenjena sprejme tako, kakor jo ie sklenila poslanska zborn ca, in pa vladna predloga o »numerus clausus«, po kateri se sme najmanj ;meiiovat! 150, največ 170 gosposkozbornlčnih članov. — Prvi govornik je b 1 grof Franc T h u n, ki je dejal: Nasprotnik sem volivne reforme, ker sem prepričan o velikih nevarnost h, ki nastanejo, ako postane zakon. Nočem se udajati sangvi-ničnemu upanju, da bo potem potihn I narodnostni prepir, obratno narodnostni boj bo živahnejši kot doslej. Tudi socialna nasprotstva si bodo v novo zbornici še ostrejše stala nasproti ter bo zbornica še bol pristopna radikalnim šlagcrjcin. Število državo ohranjujočih strank se skrči, zato nai pa nosijo odgovornost on', ki so predlogo predložili. Odkrit naj bom: politično hi ne bilo modro, ako bi se zadrževalo sedaj ono, kar je gotovo. Zadržati volivne predloge sedaj ni več mogoče. Prepričan sem, da ie število poslancev, ki bi v poslanski zborn'ci še stal: na pluraliteti, padlo na ničlo. Začetkoma sem stavil le take zahteve, ki bi bile izpolniive: starostno pluraliteto in numerus clausus. Vlada m je saino v zadnji točki pr šla nasproti. V trenotku, ko se demokratizira poslanska zbornica, je »numerus clausus« za gosposko zbornico ne zogiben. Nismo se hoteli koi odkrš ti od pravic krone, vzeli smo najvišjo številko, ki je sploh kedaj bila dosežena pri imenovanjih v gosposko zbornico, preprečiti pa smo hotel , da bi kaka vlada svoje zahteve na ta način pri gosposki zbornici izvedla, da bi imenovala poljubno število svoj h pristašev v gosposko zbornico. Govornik konča: Želim, da bi oni imeli prav, ki pričakujejo boljšega, srečnejšega razvoja od sprejema volivne reforme. Rad boin potem priznal, da sem se motil. Jaz vol vne reforme ne morem zadržati — glasoval bom zanjo, če tud i s krvavečim srcem.« Za grofom Thunom je govoril Ceh M a 11 u š . za Mattušem ja govoril baron B e r g e r, potem knez S c h o n b u r g. Debate gosposka zbornica danes še ne sklene in bo skoro gotovo šele jutri debato zaključila. Gosposka zbornica je danes v pravem pomenu besede natlačena. Na prv in drugi galeriji ni dohiti nobenega prostorčka. Posebno mnogo je opaziti aristokratičnih dam. Ministri so vsi navzočni.
I) u n a j, 21 decembra Gosposka zbornica je sprejela predloge kom sije o »numerus clau-siisu« v vseh branj h, o volivni reformi je predlagal poročevalec komisije Zed\vitz, naj se z odobrenjein iieizpremenjene vol vne reforme počaka, da »numerus claususu« pritrdi gosposka zbornica. V debati je Mattuš govoril proti. Za grofom Schonburgom, ki je govoril proti, je govoril grof Harrach za, nato ministrski predsedn.k Beck za »numerus clausus« iu na podlagi statističnih podatkov proti pluraliteti. Debata se nadaljuje.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 21. decembra. Poslanska zbornica ie danes nadaljevala drugo branje proračunskega provlzorlja. Domobranski m ni-ster je odgovarjal na interpelacijo o kričečem postopanju z umorjenim dragoncem v Mar,-boru.
PASIVNI ODPOR POŠTNIH USLUŽBENCEV.
Dunaj, 21. decembra. Pasivni odpor poštnih uslužbencev se je danes zjutraj pr čel. V dostavljanju se še malo občuti. Trgovinski minister je pozval zastopnika poštn.h uslužbencev k seb na pogajanja. Pogajanja se prično danes popoldne in je upanje, da sc še danes doseže soglasje.
P r a g a , 21. decembra. Poštni uslužbenci so izdal izjavo, da pasivni odpor poštnih uslužbencev na Češkem odgodijo.
SMRTNA KOSA.
Poljane nad Škofjo Loko, 21. decembra. Tu je umrl oče ribniškega dekana gospoda Fr. Doliuarja Matevž Dolinar, star 90 let. Pogreb bo jutri.
DOPOLNILNA OBČINSKA VOLITEV V ZAGREBU.
Zagreb, 21. decembra. Pri dopolnilni občinski volitvi v drugem razredu je dobil župnik llijaševič 269, Starčevičanec Hagen-auer 239 in dr. Šurmin 79 glasov. Ožja volitev 27. t. m.
CLEMENCEAUJEVO STALIŠČE OMAJANO.
Pariz, 21. decembra. V vladni stranki se je pojavilo hudo nasprotstvo proti min.str-skemu predsedn ku Clemenceau.
Pariz, 21. decembra. Zbornica je sicer sprejela predlog Clemenceauja. naj se obravnava že danes nova postava o uvedbi bogoslužja, toda le po dolgem odporu. Rad kaleč, bivši mornariški min ster Pelletan in nacionalist p satelj Barres sta namreč hrupno napadala Clcmciiccauia, ki ie bil popolnoma izne-naden in ie v strastnem govoru zjavljal, da se rad umakne, ako hoče kdo drugi prevzeti ministrstvo.
ZA SVOBODO CERKVE.
Rim, 21. decembra. »Tr buna« poroča, da so v Vatikanu že fziavil, da tudi nove postave, katero predloži danes Briand v zbornici, ne sprejmo.
Viviers, 21. decembra. Tu se je vr-š la veličastna manifestac ia vsesa antenskega prebivalstva ob priliki preselitve škofa.
Saint Flour, 21 decembra. Ko sc je škof preselil, je množica izpregla iz kočije konje ter škofa neliala v novo stanovanje. Nekega liberalnega žurnalista so močno pretepli.
ruska vlada proti stranki kadetov.
Peterburg, 21. decembra. Ruska vlada z ozirom na vol tve najstrožje postopa proti strank! kadetov. Vse strankine urade jc vlada zaprla, kdor se udeleži strankinih shodov, ie aretiran.
splošna stavka.
Rado m, 21. decembra. Nad učencem trgovske šole, ki je v nedeljo vrgel na šefa orožništva boinbo, je bila izvršena smrtna obsodba. Vsled tega ie vse delavstvo v Radomu pr čelo stavkati.
nemška nasilja na poznanjskem.
G n jez no, 21. decembra. Vojaško sodišče je obsodilo poljskega rezervista Vosnaka na deset mesecev ječe, ker ni na poz v poveljnika hotel zaklicati »Živio!« na cesar/a Viljema.
katoliška solidarnost.
Rltn, 21. decembra. Italijanski katoličani pripravljajo vel ke manifestacije za francoske katoličane.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 06 2 m, srednji zračni tlak 7 6-0 mm
C g a	čas opazovanja	Stuoje barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetrofi	Nebo	cts 2S>
	9. iveč	49 8	45	■ ------------ sl. jvzh.	obl.	
20	7. zjutr*	749-n	'8	hI s?ah.	„	01
	2. pop.	4- 7	30	sl. jjzah.	»	
Srednja včerajšnja temp. 3 6°, norm 2 1°
Najvišje odlikovanje na mednar. razstavi v Mi- ) lanu 1906 avstr. razsod.	)
Zahtevajte vedno, kadar ka&ljate, ) ste hripavi ali so se Vam zašle- } žila dihala
salmijakove častile
.	lekarja PlCCOLI-ja v Ljubljani,	)
^	ki v vseh naštet h slučajih izborno	)
(	učinkujejo. 2?*5 III c	)
(	1 škatlja 20 vinarjev, 11 škatelj 2 kroni.	/
^ Zunanja nan>č'la i< ršuje najt čneje lekar ) ^ Piccoli v Ljubljani, Dunaj ka cesta. p
^jf—vw. ^f	, %
Službo želi premeniti
: učiteljica :
žans ih ročnih del
v kakem večjem kraju, ali pa nastopiti v kaki večji rodbini Ponudbe do 29. dec. na upravništvo tega lista.	29 4 i .
Razpis službe.
,,Trgovsko - obrtna zadruga v Trstu" razpisuje mesto 28>u 3-3
uradnika
in mesto vežbenika.
Prošnje s prepisi spričeval in opazko, kedaj lahvo vstopi t«;r z zahtevo plače, je vposlati do 20. decembra t. I. na predsedništvo zadruge.
Elegantne lohke
za enaga konja so na prodaji. — Kje, pove uiedništvo -Slovenca". 2909 (3 2)
Izrednoznižanecene
pri
Veliki tovarni'
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — Sv Pelra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo tiorifekcijc za dame in dečke.
Velikanska izbera kon> fekene za dame in dektice.
Velika zaloga kožuhoDUD za gospode.	2021 20 n
A. LUK!C, poslovodkinja.
9Sa 123 t m je ©dprta trgovina I iJO dopoldne in popoldne l l l
Kdor ta dan kupi nad 20 gld. blaga, dobi zastonj remontoir-patent Roskopf uro.
29>8 ,-t ANGLEŠKO SKLADIŠČE OBLEK, 0. Bernatovič, Ljubljano, Mestni trg 5.
HI edeljo
dne 23. decembra ostai.e
2910 (3-2)
trgovina s perilom, klobuki in modnim blagom
—- C. J. HAMANN
dopoldne in popoldne
tpr* odprta.
Velika božična !!! prodala!!!
Primerna božična darila!
po čudovito nizkih cenah
se prodaja konfckcija za gospode, dame in otroke v
Angiešk. skladišču oblčR
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
2 >28 14-7
l&če se
2837 3-3
stanovanje
za 1. februarij 1907, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin, prvo ah drugo nad-stropie ; ne daleč od Marijinega trga. Ponudbe na „Anončni biro", Rimska cesta 2.
0 j 0
Destilacija
žganja
O) o o o o O O O)
v zvezi z izdelovanjem brez. lkoholičnih piiač sc I more takoj pričeti z najb ljšim u-pth m: za oblastveno dovoljenje v svrho izdelave in prodaje se jamči ter brezplačno na licu mesta tem.ljito u edi manipubci a po izurjenem strokovnjaku. Obš rne infnrmaci e v svrho dobre trgovine na razpolago. Hrczk nkuren ne vrste in reklame brezplačno. R sn' p nud"iki naj na-dove svoje ponodbe pod ,,Goldgrubc" 2500 na Ani. Exp. Eduard Braun, Dunaj, I.. Rotenturmstrasse 9. 2782 6
Popolna oprema
za novorojence, otroško perilo,
za vsako starost v zalogi riporoča znana trgovina perila
C.J.Hamann, Ljubljana.
Per lo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1870. ^
N«* I moderne i ši
klobuki
l vseh vrst
: : : v največji izberi : : :
v LJUBLJANI
pri
£ J. hamann
Klobuki se prsmrnaju v popravila. 2827 4
= Najkoristnejša =
božična darila
dobite v trgovinah s tem kazalom.
——	2H0S 8
sinser Co. akc. dr.za Sloal. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 4.
ca.		
C3	,_	
3	ro ■C3	
n s*r	(O	
ro	«•--	O. •
_ ::Podružnica::
m Resljeva cesta št. 2.
Prej I. Černe.
Glavna trgovina:
Jurčičev trg št. 3.
Najstarejša domača tvrdka.
:: Podružnica::
Resljeva cesta št. 2. #
Prej 1. Černe.
| Izšbl je težko pričakovani |
ar 8
2913 t8 -2)
Ustanovljeno i. 1852.
Ustanovljeno I. 1852.
Primarna božična in novoletna darila!!
I—mi .....................................I
Ker sem ravnokar dobil večjo množino pravili švicarskih žepnih zSatih, tuia, srebrnih, jeklenih in nikelnastih ur po jako ugodni ceni, opozarjam cenjeno občinstvo na to okolnost in ga vljudno vabim k nakupu, posebno še zaradi tega, ker bo ta cena zaloga razprodana v najkrajšem času.
V zalogi imam .tudi vsake vrste verižice, prstane in uhane. Zahtevajte moj najnovejši cenik, ki ga pošiljam na zahtevo poštn. prosto. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem sam solidno ter po nizki ceni. — Pri večjem nakupu dam popust.
Z odličnim spoštovanjem
3 1	MILKO KRAPES.
in mili—................................................11 —■ n minimumi ........———.....——
V nedeljo, dne 23. doc. je trgovma celi dau odprta.

u

BRStJ Bztejafc
Uredil deželni nadzornik J, Legvart. 11. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje
živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila.
Sadjereja; naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetijski zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega.
Vezan je letos v posebno močno plafno. Cena S poš*«> K I 80,
8in se naroča pri Iv. B O M A c U « ^ Ljubljani. - Vsled prihranitve dra- I gega povzetja se naj znesek naprej 0 Q>	dopošlje.	&


a K 17'— 2. januarja K 300.000. g Promese na zemeljske kreditne srečke a K 5!|2 5. jan. K „ K IO-— 2. „ K 140.000. g Vse tri promese skupaj le 30'|2 krone.
Glavm d"b te': 100.000.
Žrebanje: Glavni dobitek:	Žrebanje:
Promese na kreditne srečke
„ „ srečke regulacije Donave
Naročila izvršuje z obratno pošto ,,Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani, Stritarjeve ulice 2, katera sprejema tudi vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po čistih 4'2°0 od dne vloga do dne vzdiga.	j>2<)i as
Izdajalci); Ur. lunad] Zunlk.
i lan ,i\.-uliSKe tiskarne* v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc.