------    406   ------
Naši dopisi.
Iz Gorice 7. dec. — Vaš dopisnik s Krasa je gosp. poslanca barona Taccota, vsaj kar se tiče tega, da je stopil v klub ^naprednjaški*' (ne h Kronawetterjevim demokratom), preostro sodil. Kakor se zdi, je to le taktika, le oportunna politika, da pridobi tam kak glas za kak nasvet naših poslancev v materij alnih zadevah. (V narodnih in politiških v sedanjem stanu reči naši poslanci že tako nič ne dosežejo.) Vsak pa naj sodi to postopanje, kakor mu je ljubo. — Citali ste gotovo o petardah, ki so počile in ne počile J. decembra v Gorici. Po pravici povem, da nikakor nismo pričakovali teh otročarij — po sprijaznjenji kralja Vik-tora Emanuela z našim cesarjem. Karakteristično v več ozirih je pa to, da so si nekateri prizadevali širiti glas, da je petardo ,,Concordijiu položil slovensk študenti! Policija in sodnija stvar že preiskujete. Gotovo je, da petarde Goriške so v zvezi s Tržaškimi. — Električna svetloba 1. decembra zvečer z mostovža cerkve sv. Ignacija na Travniku bila je tako borna, da bi bilo bolje, ko bi se bila opustila. Mesto je bilo prvi večer vse razsvetljeno, drugi večer samo Travnik. Edini transparent je bil na oknu nadškofijske kapele z napisom „Deus conservet eum et imperium ejus" (Bog ohrani njega — cesarja — in cesarstvo njegovo). Na sredi je bila cesarjeva podoba; nad njo Božje oko. — Krasni so bili umetni ognji na gradu (2. nov.). — Dne 1. decembra je bil občni zbor v čitalnici. Kazočih 71 udov. Ker je bil izvoljen (z 38 glasovi) dr. Tonkli za predsednika, zdržali so se „mladik* voljenja druzih odbornikov; 40 društvenikov je volilo potem 5 starih in 2 nova odbornika; poslednja 2 izmed „mladih". Med „8tarimi" in „niladimi" teče ravno neko poravnavanje. O njega izidu prihodnjič, — Dr. Lavrič se preseli kot odvetnik v T orni n.
Iz Kocerskega okraja.   (Sitnosti za očeta Fladunga.) Včeraj smo čitaje tukaj   poslednje  „Novice"   št. 49 začudili se, da poslanec Dežman je v seji dež. zbora 28. novembra rekel,   da imeniki volilnih mož od leta 1871 niso več veljavni in bi treba bilo,   da  bi  se bili novi volili.    Oh, ko bi bil gosp. Dežman vendar pomislil, v kakovi strah i trepet je  njegov  predlog  spravil okrajnega glavarja Fladunga, gotovo ne bi bil tega storil, kajti   glavar   Fladung   zaslužijo   vsaj   Dežmanovo   zaupanje ,   ker so se toliko napenjali,   da so ga spravili v državni zbor, sedaj pa g. Dežman dobroto vrača s sitnostjo.    Sicer je   lepo   od   poslanca Dežmana,   mi smo mu jako hvaležni zato,   da se  je   pokazal  neodvisnega moža, nam je samo za očeta Fladunga žal, da bi bili skoraj ob svojo uradno veljavo prišli, i to prav po svojem   političnem   bratu   i   prijatelju   Dežmanu.    Iskreno hvalo izrekamo vsi prijatelji Fiadungovi, katerih ravno ogromno število ni,   da,   zahvalujemo se si. deželnemu zboru i c. k. deželnemu predsedniku grofu Auerspergu, da so iz te nevarnosti rešili Fladunga.   — Pa kaj čemo! komaj   so   nas   glavar   eni   nevarnosti  odšli,   žuga jim druga sitnost.    Dopisnik   iz Ribnice je unidan   pravo poročal „Novicam",   da je  župan Kostelski se izneveril narodu,   a  ne  samo  sedanji  aktivni župan,   tudi nekdanji Kostelski župan, ki je že toliko dobrot od si. •c. kr. kmetijske družbe dosegel, tudi on je zapustil zastavo slovensko i staro krščansko navado, ob petkih se zdržavati mesa, kajti vpričo druzih volilnih mož je stari pa čvrsti i zdravi mož v krčmi v petek 7. novembra se gostil z mesom.    Vse to, se v6,   da za očeta Fladunga ni nobena sitnost.    Al to,   da   sedanji  župan Kostelski okoli hodi,   pije za denar,   ki ga je pri volitvi dobil i očitno pravi: ,,kdor nam plača, tega volimo", to ni lepo,   i   utegne  gosp. Fladung a žaliti,   da   se  take reči pripovedujejo v Kostelu, ki po naključji spada pod okrajno   Kočevsko.     Oaiimški   župan   pa  je   modrejši; tudi njemu je spod neba padlo trideset forintov   za tri glasove Osilniške še pred volitvijo  v državni zbor,  pa on vsaj bolj molči, samo nekatere zveste duše vemo za to, ki bi, če bi treba bilo, to tudi pričale, le to ugibu-jejo,   iz katere dobrodejne  ročice so prifrfrali oni trije desetaki. — Naj tem storijcam dodamo še nekaj. Gosp. fajmošter Martin Korošic v Banjiloki, o katerem so tudi „Novice"   unidan   povedale,   da je   bil   v   Novem mestu 6. dne novembra v  1.  instanciji zarad neke pridige obsojen,   se   neki konečnegaizida  te  pravde kar nič ne boji,   zanašaje   se   na   to,   da  pravica  v Avstriji še ni zamrla,   kajti   sliši se,   da so   formalne skaze (formelle Gebrechen)   v preiskavi   tako ogromne,   da  se   stvar  utegne   zasukniti  vse  drugače, kakor   se  je   marsikdo   nadjal  v Kočevji in zunaj Kočevja   in  na   kar  je   delal  odpadnik župan Kosteljski. Kedar več zvemo, vam povemo.
Iz Radeč na Dolenskcm 8. dec. Fr. L. — Tudi naš
mali trg ni hotel zadnji biti o praznovanji 251etnice cesarjeve. Napravila se je bila 1 decembra razsvetljava, pri kateri so nekatera poslopja bila prav okusno olišpana. 2. decembra je bila slovesna maša s zahvalno pesmijo. Opoldne je bilo 16 revežev pogostenih in vsak je dobil še darilce v denarjih. Vse to se je pa plemenitemu gospodu Gutmansthalu zahvaliti, ker on je iukajsnemu županstvu poslal 50 gl. za uboge. Hvala mu!
Iz Bohinja 8. dec. J. R. — 3. dne t. m. je Pod-gošar iz Gorjuš vstrelil volka, čuda velikega in močnega, ki je Bohinjcem mnogo let na stotine škode napravil. Tedaj mu vsi srčno hvalo izrekamo tem bolj, ker je bilo težko, to zver zasačiti.
Iz PoslOftjskega okraja 2. grudna. (Huda burja, — popis konj za vojsko.) Včeraj smo imeli strašno burjo, ki nam je hudo strehe raztrgala,   —   Zupanije  po  No-
____   407    ------
tranjskem so konje za vojsko popisovale; proti koncu tega meseca bodo izbirali bolje. Kam gredd ti konji in za katero vojsko, ne vem vam povedati.
Iz Ljubljane. — Deloma zato, ker imajo različni odseki izdelavati od deželnega zbora jim izročena poročila, in deloma zato, ker so poslanci, ki so ob enem državni poslanci, morali se na Dunaj podati v državni zbor, ki se je danes začel, za 2 ali tri dni so seje deželnega zbora odložene do sobote.
—  Sem ter tje se ugibuje vprašanje: ali ne bo naš deželni zbor pro test projavil zoper direktne volitve v državni zbor, kakor je to storil Gališki zbor in se pričakuje tudi od Tirolskega in Vorarlberš-kega. Nam od tacega namena našega deželnega zbora ni nič znano, a ne zato, da bi se bal razpusta, vsaj noben deželni zbor ni vajen tolikih razpustov kakor naš, s katerimi pa vlada si ni nič pomagala in si tudi v prihodnje nič pomagala ne bode, — a tudi zato ne, da bi se bali protiglasovanja dr. Razlaga in njegovih družnikov, ki so glasovali zoper adreso deželnega zbora leta 1872. Da ne protestujejo narodni zastopniki našega deželnega zbora zdaj „post festum" zoper direktne volitve, je čisto naravno, kajti protestovali so krepko in viharno že v zboru 1868 in 1869 1. (glej stenografične zapisnike), — narodni naši državni poslanci so zapustili državni zbor, ko je sklepal direktne volitve; on je svoj glas zoper nje povzdignil v a dre s i leta 1872. Naš deželni zbor je tedaj storil svojo dolžnost o pravem času; če ni dosegel, česar je želel, da se ne žali pra- / vi ca deželnih zborov, ni on kriv.
—  Kako „ljubeznjiv" prijatelj slovenskemu jeziku v gimnazijah in realkah naših je „Slovenec" dr. Wretscko, to je zopet sijajno unidan pokazal v deželnem šolskem svetu našem, ko je spodbijal — a vendar ne spodbiti mogel — predlog, naj se ministerstvu nauka nasvetuje, da nagrado dovoli prof. Jesenkotu za rokopis slovenskega fiz. zemljepisa in profesor T useku za rokopis slov. aritmetike. „Ker za ta nauka ni predpisan učni jezik slovenski, zato ni treba knjig, — ker pa ni slovenskih knjig, zato se ne more vpeljati učni jezik slovenski": to je tisto nemčursko kolo, okoli katerega sučejo §• 19. temeljnega državljanskega zakona Wretschko in njegovi drugo vi. Mini-sterstvo Hohenwartovo nas je rešilo te nadloge, ki nas zdaj zopet tare — §. 19. na sijajno 03večavo!
—   Strašna nesreča se je 7. dne t. m. zgodiU na železnici med Kar lovcem in Reko. Silovita burja je butnila celi vozovlak s železnice doli, le mašina, od katere so se vozovi odklenili in v Kupo se prekucnili, je ostala na železnici; sliši se, da je 8 ljudi mrtvih obležalo, nad 30 pa več ali manj ranjenih. To je prvi primerljej po siloviti burji, pa menda zato, ker železniška cesta ni dosti trdna sem ter tje, pa tudi vetrovih zavor nima.
—  Iz Vipave slišimo, da je ondi za tifuzom umrl glasoviti kolovodja liberalcev dr. Spazapan, čegar poslednje „politično dejanje" bilo je to , da je z gosp. Rih. Dolencem najhuje agitoval zoper Hohenwarta.
—  Iz poročil v različnih nemških časnikih radostni razvidimo, da naša rojakinja in pevkinja gospodičina Helena Pes Jakova čedalje bolj slovi po nemških gledališčih. Sedaj je v Kasel-u, kjer je od dne do dne bolj priljubljena. Narava jej je podarila vse lastnosti velike pevkinje, in umetnost bode dopolnila , da doseže vrhunec pevske slave. — Poleg nje se moremo ponašati tudi z našo gospodičino NeugebauerjevG in gospodom Gerbecem, ki se odlikujeta v narodni operi v gledališči Zagrebškem.
—    (Beseda v Čitalnici) v nedeljo v spomin P r e-šernu napravljena   od   narodne   čitalnice   in dramatič-
nega društva, je v večem delu jako zadovolila občinstvo, med katerim smo radostni videli gosp. deželnega glavarja, grofa Barbota in še druge gospode poslance. Med pesmami je Mapekov „Kam?", ki jo je s živim čutjem pel gosp. Nolli , in Slavikovemu krasnemu zboru „Junakove sanje", ki ga je izvrstDO pel naš moški zbor, bilo po pravici prvaštvo pripoznano. Vojaška godba je dobro izvršila ouverturo „Nachtlager von Granada" in pa pieso z rogom. Posebno pa se je prikupila mična igrica „V spanji", v kateri so gospa Brusova, gospodičina Jamnikova, gosp. Nolli in gosp. Schmidt tako „con amore" to drobno stvarco vršili, da jej je tudi v deželnem gledališču občna pohvala gotova. — Gosp. Kocelj je s Cegnarjevo poezijo „Stavite mu spominek" slavil Prešernov spomin.
—   {Enajsta slovenska predstava) bo v nedeljo 14. dne t. m. v deželnem gledališči. Predstavljala se bo burka s petjem (kupleti in zbcr) „Doktor in komisij onar" v 3 dejanjih, katera je pred dvema letoma bila prav dobro sprejeta.
—  (Slovensko gledišče.) Preteklo soboto so se predstavljale tri igre: „Krojač Fips', „Znamenje prave ljubezni" in ,,Maščevalec". V prvi že zastareli burki je posebno g. Kaj zel kratkočasil občinstvo; v drugi jako mični se je poleg gospodičiue Pod kraj še k o ve in gospodov Scbmidt-ainNolli-a in Kocelja odlikovala še posebno gospodičina Jamnikova; bila je, kakor bi Nemec rekel, „ein allerliebster Schatz". Opereta , Maščevalec" ima obilo prijetnih melodij , vendar je edini g. Nolli pel in igral po volji skladatelja, gospodičina Pisk ar ni bila kos ljubosumni Španijolki; gospa Odijeva je bolje igrala, kakor pela; o gosp. Med enu danes molčimo.
—   (,,Brencelju) v poslednjih številkah 17—18 ima zopet polno torbico šaljivega in zanimivega blaga s podobami. Pika neusmiljeno nerodne „Narodove" ljudi, še bolj pa nenoškutarje in tiste, ki so nemčurje volili v zadnjih volitvah. Al poleg obilega smešnega gradiva nahajamo proti koncu lista tudi nekaj, kar vsaj za ubogega „Brenceljna", ki ne more od same hvale živeti, ni veselo, namreč opombo,, da so mu naročniki še čez 1500 gold. na dolgu! — Se ta mesec pride neki 5 številk na svitlo. Kdor ljubi zdravo šalo v sedanjih britkih časih, naj ne zamudi naročila o pravem času.
— (Pobirki iz Časnikov.) Kako marljivo se suče vladna ,,Laibacherica" na brez verskem polji, kaže zopet njeni ^81. list, v katerem pod nadpisom „Zum Kultusvvesen in der Schweiz" vseh 16 člankov oklicuje, ki jih je Švicarski narodni svet v Bernu, zagrizeni preganjalec katoliške vere vere, 28. novembra sprejel. ,,Imaj vero, kakorsno koli hočeš, ali pa ne imaj cel6 nobene" — to je jedro Švicarskega „kul-tus-a". Cerkev nima nobene oblasti razen tiste, ki jo jej država da" — noben jezuit se ne trpi na Švicarski zemlji, — noben nov samostan se ne sme napraviti ali kak bivši samostan iznova osnovati, — da se mrliči spodobno (schicklich) pokopujejo, zato naj skrbijo županstva!! in takega več. „Laibacherični" ponatis teh 16 člankov brez opazke se more tolmačiti le tako: ^Deutsche s Pubhkum in Krain! geh' hin und — thue des-gleichen. Lass dich vom Burgermeister begraben"! — Z besedami: „8o ehrt das deutsche Publikum in Laibach den Kaisertag" je „Laibacberica" unidan se ponašati hotela menda „dem slovenischen Pubhkum" nasproti. Al neslano to bahaštvo je mahoma zadela kazen. Ali pa so bili gospodje, ki reprezentujejo „das deutsche Publikum und die deutsche Biidung in Laibach" oni večer,   ki   ga  popisuje  „Slovenec" v 22.
listu vina pijani ali nemške glorije, da so se klof-tali, to želimo, naj razloži „Laibacherica" — na čast „des deutschen Publikums in Laibach '.                           >
— Zopet tarna domovina naša na gomili skozi in skozi zvestega jej širni: gosp. August Moos, c. kr. poštni oficijal, je umrl 8. dne t. m. po hudi srčni bolezni nenadoma. Rodovina njegova zgubila je predra-zega očeta, urad poštenega služnika. Bodi mu mil spomin!
—- (Klic!) Med različnim človeškim uboštvom ga pač ni bolj usmiljenja vrednega, kakor jo ono, če zbolej otroci siromaških starišev in brez naj potrebnišega živeža v mokrotnih, nezdravih stanovanjih blede do smrti. Velikodušna ljudoljubnost prizadeva si že osem let po-lajšati tako nesrečno siromaštvo in vzdržuje z redko žrtvoljubnostjo otroško bolnišnico, kateri blagovoli naša presvitla cesarica Elizabeta, spoznavši blagi namen* skazovati svoje najviše varstvo.
Stariši vi, ki ste tako srečni, da zaraorete za svoje bolne otroke skrbeti v lastni hiši; vi blagi ljudoljubi, ki ste navajeni uboštvu drugih pomagati, ne pustite preteči mnogo dni, da bi ne odprli svoje blage roke in tam ne pomagali, kjer je pomoč tako potrebna! Vsak še tako mali znesek se sprejme z največo hvaležnostjo in se potrdi prejem po časnikih. Ce bi po nabranih milih darovih bilo mogoče, je namenjeno v spomin na 251etnico cesarjevo ustanoviti eno posteljo.
Gospa grofinja Zofija Auerspergova sprejema kot namestnica presvitle varhinje poslane jej darove, ravno tako tudi vodstvo in nadzorništvo otročje bolnišnice.
Nadzorništvo otročje bolnišnice.
-----    408   -----