POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO Leto III - številka 18 - maj 1999 - ISSN 1408-5917 - cena 200 tolarjev [flacfici fica Ali bo Posavje ponovno opeharjeno? str.7 Na obisku v Domu starejših občanov str. 10 Posavski svetniki so se pomerili Inogometu U4-I5 Iz razprave o renti iz nuklearke str. 17 Glasujemo za najboljšega policista v Posavju 20-320 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE UREDIMO SI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PRED ODHODOM V TUJINO Pred vrati so poletne počitnice. Zavedamo se, da je lahko vsako potovanje, pa naj bodo to sanjske počitnice ali pa naporno službeno potovanje, polno phjetnih in nephjetnih presenečenj. Ker so zdravstvene storitve v tujini ponavadi povezane z visokimi stroški, si je pred odhodom priporočljivo pravočasno urediti zdravstveno zavarovanje. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z MEDICINSKO ASISTENCO V TUJINI Marsikateh nevšečnosti se lahko izognemo s sklenitvijo Zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, s katehm pridobimo možnost uyeljavljanja nujnih zdravstvenih stohtev mimo postopka iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico ELVIA, vam zavarovanje krije stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudi vrsto drugih praktičnih koristi (npr. prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, premagovanje jezikovnih preprek, pomoč svojcem, pravno pomoč,...). Zavarovanje se lahko sklene za vse države sveta, posebej aktualno je tudi za Hrvaško, predvsem v poletnih mesecih. Zavarovanje lahko sklenete zase ali za svoje prijatelje oz. vse, ki nameravajo potovati z Vami. Družine in skupine imajo poseben popust. PRIVOŠČITE SI ODDIH V ZDRAVILIŠČU V pestri ponudbi ostalih zdravstvenih zavarovanj se lahko odloate tudi za ugodna zdraviliška zavarovanja, s katerimi si zagotovite 10-dnevno ali 14-dnevno bivanje v zdravilišču, medicinske in fizioterapevtske storitve, ter ostale storitve po programu. Zdravilišče si izberete sami. Pred odhodom v zdravilišče prejmete zavarovalni kupon, s katerim zavarovanje uveljavljate. Na podlagi pogodbe med Zavodom in zdraviliščem, račun za opravljene storitve poravna Zavod. NEGATIVNA LISTA ZDRAVIL Zavarujete pa se lahko tudi za negativno listo zdravil, v paketu Nadstandardnega zavarovanja. Za santo 1.550,00 sit mesečno vam nadstandardno zavarovanje omogoča kritje stroškov zdravil z negativne liste, nadstandardno namestitev v k bolnišnici in zdravilišču, zavarovanje zobne protetike in ostalih zobozdravstvenih storitev, zahtevnejše tehnične in ortopedske pripomočke, očala. Informacije dobite na sedežu OE Krško 232-441, izpostava Brežice 61-251, izpostava Sevnica 41-570 ObzorniK Tretjä MOZAIK ZDOLE: Tudi ministrom in županom tekne cvrtje... DOBOVA:Te svetniške noge nosijo glave, ki mislijo namesto nas... SEVNICA: Ne le svetniki, zdaj tudi občasni graščaki... POSAVJE: april v znamenju smeti... KOVINARSKA: N/\pisi p/\d/\jo... IZ VSEBINE IB. ŠTEVILKE str. 5- OS Globoko - Adijo, osemletka! str. 7 - AN bo Posavje ponovno opeharjeno str. 10 - Na obisku v Domu starejših občanov v Krškem str. I I - Ob prazniku KS Zdole str. 12 - Naravi uspešno kradli smeti str. 14 - Posavski nogometno-svetniški derbi str. 16 - Iz posavskih svetniških klopi /^V 1 POSAVSKI • -XT ObzorniK Fotografija z naslovnice je nasta- la na Zdolah, v tamkajšnjem vrt- cu Murenček (enota WZ Krško), ki ga trinajst let vodi vzgojiteljica Hetti Kovač. maj 1999 3 MOZAIK ObzorniK Akcija Posavskega obzomika OSEBNOST POSAVJA 1999 Dan za dnem se vrstijo v prostoru Posavja prireditve, srečanja, dosežki na različnih področjih, ki zaslužijo pozornost širše javnosti. Casopis je edini medij, ki lahko ujame dogodke v trajen spomin in jih pomaga ohraniri kot vzpodbudo drugim, novim. Sodelujte z nami! Posavski obzornik je najbolj domač časopis! GLASUJTE IN PREDLAGAJTE! Z Akcijo Izbiramo osebnost Posavja za leto 1999 nadaljujemo tudi v mesecu maju. Za tiste, ki še ne vedo, naj povemo, da izbiramo žensko ali moškega, ki večino časa iivi in dela na področju Posavja in na svojem področju dosega nadpovprečne rezultate. V kolikor je s svojo aktivnostjo, delom in uspehi ta oseba pripomogla k afirmaciji regije oziroma našega dela driave,je toliko bolj primerna, da jo predlagate na našo lestvico. Glasujete lahko seveda le z originalnimi glasovnicami, ki jih izre- žete iz tekoče številke Posavskega obzornika, pošiljate pa jih lahko do objave nove z naslednjo zaporedno številko.Vsakič lahko glasujete le za eno osebo, vendar imate možnost predlagati v izbor še koga, ki si po vašem mnenju zasluži uvrstitev med osebnosti Posavja. Praviloma naj bi bili uspehi oziroma rezultati, zaradi katerih predlagate neko osebo za izbor, doseženi v zadnjem letu dni, ker pa naša akcija teče prvič, bomo upoštevali tudi druge predloge. Tudi tokrat imamo kandidata ki Se je z velikim številom glasov uvrstil neposredno na lestvico.To je inženir Ivan Colak iz podjetja Elmont iz Krškega ,ki se ukvarja z montažo in inzeniringom.gospod Čolak in njegovo podjetje pa sta zaradi izrednega posluha za potrebe športne in kulturne dejavnosti znana mnogim posavskim klubom in društvom. Žal sta morala dva kandidata (Zdravko Mastnak in Izak Šantej) zapustiti lestvico, nanjo pa se je uspel zavihteti znani voznik speedwaya - Gerhard Lekše. REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA B & M UNETIČ KRŠKO z dne, 8.5.1998 Izžrebani so bili kuponi, označeni s številkami: 136, 244, 91,146, 55,102,162,110, 227,172,186,100, 90, 75 in 273. Nagrade lahko dvignete v Vulkanizerstvu B & M UNETIČ Krško, Rostoharjeva 62, teles on: 0608/ 21-407 SADfilCAfeS ÖBbBÄÖw PwäMf W 1399 ^asujem za:.................................................................................................................................,,.........................„....._ predlagam:...........................................„_......___............................._.............._.....„..... moj oaslov: ___ _._ Avto sola TINA Rajko Bončina s.p., Log 98, Boštanj Organiziramo tečaje za CPP - v Posavju in vas vabimo na voznjo za B kategorijo. Inštruktorji: Andrej (041/514-064), Marija (0609/631-228, 041/951-995), Rajko (041/557-811) RADIO SEVNICA 96,7Mhzin 105,3 Mhz NHM 14,8290 Sevnica tel.:0608/4l-004, 41-315, fax: 41-004 OSEBNOSTI dr. Vanda Kostevc- Zorko (zdravstvo) Dušan Vodlan (pies) Ivan Čolak (gospodarstvo) Drago Gradišek (glasba) Goran Šalamon (glasba, film) Majda Arh (zabavna glasba) Gerhard Lekše (speedway) 4 maj 1999 ObzürniK FOGOVORI Obiskali smo Osnovno solo Globoko ADIJO, OSEMLETKA! Triinštirideset slovenskih osnovnih šol bo v jeseni, v šols kern letu 1999/2000, odprlo šolska vrata novemu, devet- letnemu programu osnovnošolskega izobraževanja. Med njimi sta tudi dve osnovni soli iz Posavja - OŠ Globoko in OŠ Krmelj. Obe sta med tistimi izbrankami, kjer bodo pro- gram devetletke izvajali v prvem in sedmem razredu, štiri indvajset osnovnih šol v Sloveniji pa bo program izvajalo le v 1. razredu in tri sole samo v 7. razredu. O tem, katere so bistvene novosti tovrstnega šolanja in kako so nanje pripravljeni, smo se pogovarjali s Stanko Preskar, ravnate- ljico Osnovne sole Globoko. Gospa Preskarjeva, kaj ste od prvega do tega zadnjega izbora morali na vaši šoli še postoriti, da ste ostali tudi med temi desetimi odstotki slovenskih šol, ki bodo v je- seni pričele z devetletko? Nasa edina ovira je bil nedefi- niran šolski okoliš, ki pa ga je brežiški občinski svet v mesecu februarju vendarle oblikoval oziroma potrdil. Sicer pa so v tem času tekle vse ostale pri prave, ki niso bile neposreden pogoj, saj smo že prej zadostili predvsem prostorskim in kad- rovskim zahtevam. Naši bodoči učiteljici tega programa in vzgojiteljica v prvem razredu so opravile vseh osem izobra- ževanj od dveh obveznih, kar je bila dodatna prednost, saj so na Ministrstvu za šolstvo nak nadno nekoliko spremenili kriterije in pri tem ožjem izbo ru upoštevali tiste, ki smo več vložili v izobraževanje, v pred- pripravo urnikov, predstavitve dela itd. Vaša sola bo program izva jala v 1. in 7. razredu osnov- ne sole. Lahko bi rekli, prvi razred - nov začetek, kaj pa pomeni takšen program za učence 7. razreda, ki tako vmes prehajajo iz starega v nov sistem? Že kmalu zatem, ko smo se pri- javili za devetletko smo ugoto vili, da predmetnika novega 7. razreda in predmetnik starega 5. razreda nista ravno kompa- tibilna, kar je razumljivo, saj gre za dve različni obliki izo- braževanja, kjer pravzaprav pride do nekega preskoka. Ven- dar so se naši učitelji udeleže- vali izobraževanj, delali letne delovne načrte za bodoči 7. raz- red in kaj kmalu ugotovili, da bo potrebno nekatere vsebine izpustiti, na nekaterih področ- jih pa več postoriti, da ne bo nobenih vrzeli v znanju in da ne bodo otroci zato nič bolj ob- remenjeni. To so naredili tako neopazno, da naši učenci niti ne vedo, da so že delali vsebine, ki so jih pripravljali zato, da lahko v jeseni začnemo z devet- letko. O kolikšnem številu bodočih "devetletkarjev" pa pravza- prav govorimo in, ali bo pri- šlo na račun devetletke do dodatnega zaposlovanja? Pri nas imamo en oddelek prve- ga in en oddelek sedmega raz- reda, v vsakem pa je dvanajst otrok. Na ta račun bomo morali zaposliti učitelja razrednega pouka, ker se nam število od- delkov na razredni stopnji po veča sedaj za en razred. Kako se bodo ti otroci vklju- čili kasneje v srednjo solo? Ali je predvidena kakšna selekcija otrok oziroma pri merjava osvojenega znanja otrok? V srednje sole bodo vstopali čisto normalno, ker bodo delali po programu sedmega, osmega in nato devetega razreda, stan- dardi osnovnega znanja pa bo- do popolnoma enaki. Bistvo je v tem, da gre samo za spremem- bo kvalitete in načina pridobi- vanja tega znanja. Ne bi rekla, da bo šlo za selekcijo, vsekakor pa bo potekala spremljava ten otrok, če že ne direktna, bo z naše strani. Verjamem pa, da bo slej kot prej prišla takšna po buda od Zavoda za šolstvo ozi roma ministrstva, ker je časa še dovolj, saj bo prva generacija teh otrok zapustila osnovno so lo šele čez tri leta. Ali ste v tem pripravljalnem obdobju morda sodelovali z Osnovno solo Krmelj iz sev- niške občine, ki bo prav tako uvajala program v 1. in 7. razredu? Seveda zelo intenzivno sodelu- jemo tako s solo v Krmelju kot tudi z osnovno šolo v Semiču. Na razredni stopnji se srečuje- mo skoraj mesečno, saj učitelji in vzgojitelji skupaj pnpravlja- jo letne delovne načrte, za višjo stopnjo, pa se vsi zbiramo v Ljubljani. Priznati moram, da so stroški v zvezi s tem za sole tre- nutno velik finančni zalogaj. Kaj pa je posamezne sole privedlo do tega, da so se prijavile in kaj je bilo potem V osnovni soli Globoko /e zaposlen 21-članski kolektiv. Šolo, v kateri ima prostor tudi vrtec, obiskuje 116 šoloobveznih otrok in 23 vrtečanov. maj 1999 5 FOGOVORI ObzorniK odločilno, da so bile izbra- ne? V prvi vrsti se je sola morala prijaviti, pred tem pa je bilo po- trebno pretehtati nemalo stvari. V kolikor so učitelji in ravnatelj ugotovili, da sami (še) niso do- volj motivirani in pripravljeni za devetletko, niso podali pri- jave. Mi smo že začeli s pred postavko, da ima zdajšen način izobraževanja kar nekaj poma njkljivosti in želeli smo, da se vključimo v prenovo zaradi te- ga, da vidimo, ali bo prinesla tisto, kar si želimo, npr., da za- čno delati učne načrte s pomo- čjo učiteljev, ne pa da smo cen- . tralistično usmerjeni. Ta prog- ram predvideva, da otroci pri- dejo do enakih ali še višjih re- zultatov na bolj preprost nadn, da pri izobraževanju izhajamo iz otrok in ne iz teorije. V čem je torej bistvena raz- lika med "staro" in "novo" solo? Stara sola, če jo tako poimenu- jemo, je izredno storilno narav- nana. V novi šoli, v novem na- činu izobraževanja, bodo otro- ci v prvi triadi osvojili znanje preko igre, v drugi triadi bomo prišli že do več znanstvenih vsebin, ki bodo podane pred- vsem z novimi metodami in ob- likami dela, zadnja triada pa prinaša tudi diferenciacijo otrok. Vsi namreč vemo, da ot- roci kakor tudi odrasli nimamo enakih sposobnosti. Zelo kruto je otroka siliti z vsebinami, ki jim nikakor ne more priti do dna. Te fleksibilne diferencia- cije nekateri otroci pravzaprav sploh ne bodo občutili, sploh ne v takšnem oddelku, kot bo naš, kjer bodo vsi otroci skupaj. Imeli bodo le različne naloge. Poleg tega lahko izbirajo tri predmete, ki jih izberejo zato, ker jih imajo radi! Pri nas se je pokazalo, da se želijo otroci razbremeniti, zato so si izbrali sport, glasbo in spoznavanje okolja. Otroci se želijo razbre meniti in v tem smo videli ve- liko prednost. Za devetletko so pripravljeni tudi novi učbeniki. Otroci naj bi torej lažje sie dili predmetom, poleg tega imate prav gotovo težave z izpadom šolskih ur zaradi večjega števila praznikov in počitnic? Res je tako in to vsi zelo obču- timo. Tudi sama - kot mati, rav- nateljica in učiteljica kemije, ki je eden težjih predmetov. Ta razbitost z večjim številom pro stih dni je res problematična, ker otroci niso stroji, ki bi jih preprosto izklopil in nato vklo- pil. Tako izgubimo precej ur, a čas izobraževanja se ni podalj- šal, osvojiti moramo enake vse- bine. Devetletka za zdaj tudi ne predvideva sprememb, bo pa približno 25 do 30 odstotkov ur namenjenih samo ponavljanju in utrjevanju snovi pri katerem- koli predmetu. Devetletka tudi ne pozna več opisnega ocenje- vanja, se pravi, nič več zelo us- pešno ali manj uspešno, razen v prvi triadi. V devetletki bodo dobili vsi predmeti enako težo in bodo tudi ocenjevani. To je pravzaprav sola, ki jo ima veči- na razvitih držav. Kar se tega tiče, ne gre za "odkrivanje Amerike". Želeli smo le sistem, ki je preverjen in funkcionira. Otroci bodo v solo vstopali s šestimi leti in končali osnovno šolo s petnajstimi leti. Pri izbi- rnih predmetih se bo ocenjeva- Io vse. Pomembna bo učiteljeva ocena, pomemben je praktičen del, znanje, ki ga pokažejo dru- gje, ne le v pisnem izdelku, po- membno je tudi mnenje star- šev. Narejen je že tudi točkov- nik od 1 do 10, na koncu leta pa bo ocena od 1 do 5. Skratka, otroka naj bi sicer že sedaj gle- dali bolj kompleksno, a sistem ni bil dovolj dorečen. Sedaj bo potrebno imeti "dokazni mate- rial", ker ne bo merilo le pisni izdelek. Saj vemo, kako je pred tablo, ko nastopi trema. To je torej bolj pošten sistem oce- njevanja znanja, ki ga dobro po- znajo v programu mednarodne mature. Tema devetletke je bila pri nas že v dobršni meri spoli- tizirana. Temu smo bili priča pri oblikovanju šolskih oko- lišev, poleg tega tudi neka- teri strokovni krogi menijo, da lahko pride do razkora- ka med teorijo in prakso, kot je bilo to pri usmerjenem izobraževanju. Kot prvo, nikakor ne bi smeli enačiti usmerjenega izobraže- vanja in devetletke! Sama sem otrok usmerjenega izobraževa- nja in vem, kako je tarn pouk potekal. Od takrat, ko si bil pr- vega dne poslan npr. v naravo- slovno gimnazijo, si moral ko- rakati po teh stopinjah naprej, ker ni bilo mogoče ne levo ne desno. Devetletka je bistveno drugačna. Osnovno znanje se bo v devetih letih gradilo za vse otroke. Naj ponovim, šele v zad nji triadi bodo izbrali tri pred- mete, ki otroku pomenijo neko veselje, njegov navdih ali izra- žanje tistega, kar ima rad. Torej gre za dvigovanje osebnosti ot- roka. Ti izbrani predmeti so več ali manj enoletni, lahko si jih bo otrok zamenjal še ves Sep- tember, vse poteka na osnov- nem nivoju. In to je bistvena razlika. Ali bo nadzor nad tem izo- braževanjem potekal preko že utečenih svetov staršev? Za spremljavo imamo oblikova no šolsko skupino, ki bo bele- žila popolnoma vsa dogajanja. Sestavljena je iz učiteljev raz- rednega in predmetnega pouka, ravnatelja, predstavnikov usta- noviteljev in z dvema predstav- nikoma, ki so ju izbrali starši. Ta skupina je popolnoma samo- stojna in bo v obdobju štirilet- nega uvajanja devetletke le-to pozorno spremljala. Kako pa bo z varstvom? Status otrok v prvem razredu je enak, kot v mali šoli. Dolžni smo zagotoviti varstvo od pol šeste ure zjutraj do pol četrte popoldan. Otroci bodo zjutraj najprej v varstvu, ki mu bo sle- dil pouk, potem pa se bodo vra čali nazaj v vrtec ali pa na od- delek podaljšanega bivanja. Kakršnakoli bo oblika varstva, za otroke bo poskrbljeno. Kako je z opremljenostjo so- le, z učili, didaktičnimi pri pomočki? Naša sola je že sedaj bistveno drugače opremljena, kot so dru- ge sole. Zavedamo se, da dob rega kruha ne mores narediti iz slabe moke. Ne gre le za učite- Ije, gre za material, ki ga vza- meš v roke. Tisti, ki misli, da bo lahko imel hkrati kvalitetno in poceni solo, se zelo moti, ker sodobni programi zahtevajo vlaganja. Vedeti in zavedati se moramo, da ta program ne bo poceni. Opravili ste tudi uspešno in odmevno predstavitev s praktičnim prikazom tovrst- nega pouka. Kaj pa, če bi starši iz drugih šolskih oko- lišev želeli vpisati otroka k vam? Pravilnik določa, da dokler ima sola dovolj kapacitet, toliko ča- sa lahko sprejema otroke, če je taka želja staršev. Mi lahko sprejmemo v oddelek do 20 ot- rok, se pravi, letos do septem- bra lahko staršj vpišejo otroke v ta projekt. Če ste pa želeli vprašati, kako bo drugo leto, ali je mogoč naknaden vpis, vam moram povedati, da smo v pro- jektu in koraka nazaj ne more- mo več narediti v nobenem po- gledu. Zavedamo se, da bö pri- hajalo tudi do stvari, ki nam ne bodo ljube, a ne moremo imeti eno leto devetletko, drugo leto pa spet osemletko. Se pravi, vr- nitve ni! Bojana Mavsar 6 maj 1999 ObzorniK Aktualno Posavski seniorji o aktualni problematiki ALI BO POSAVJE PONOVNO OPEHARJENO? Clani Območnega združenja seniorjev, managerjev in strokovnjakov za Posavje so se 29. aprila v Krškem sešli na razširjenem sestanku, ki ga je vodil predsednik združenja Edo Komočar.Tudi tokrat so obravnavali zelo aktualne in pereče posavske teme, saj so spregovorili o stanju gospodarstva v našem prostoru.reorganizaciji plačilnega prometa, problematiki brezposlenosti in o aktivnostih, ki se odvijajo na področju bodoče izgradnje hidroelektrarn na Savi. Anton Koren, direktor Območne enote Sevnica Zavoda RS za zaposlo- vanje je zbrane seznanil s podatkom, da je bilo Posavje konec meseca marca ob- remenjeno z večjo stopnjo brezposel- nosti kot ta znaša v slovenskem merilu. Kljub temu, da se je stopnja bre"zposel- nosti glede na december 1998 nekoliko znižala, smo še vedno v Posavju beležili 15,5 odstotno stopnjo brezposelnosti, medtem ko ta v Sloveniji znaša 14,6 od- stotkov. Konec meseca marca je bilo na Zavodu za zaposlovanje registriranih 4.745 brezposlenih, v decembru 98 pa 147 oseb več, se pravi 4892 iskalcev za- poslitve.V prvem trimesečju letošnjega leta se je na Zavod prijavilo na novo 1042 brezposelnih oseb in se jih v tem obdobju v zaposlitev vključilo 917.V ja- nuarju so se srečali z večjim porastom brezposelnih, ker se je tisti delež Po- savcev, ki so se bili vključili v troiz- mensko delo v novomeškem Revozu, vrnil na Zavod, na srečo pa so uspeli v večini zaposliti v domača gradbena po- djetja delavce, ki so se prijavili na zavod zaradi stečaja Agrafe. Koren je opozoril na velik, kar 40 od- stotni delež brezposelnih žensk.mladih, starih do 26 let, ki jih je 27 odstotkov in tistih, ki so stari nad 40 let, ki jih je kar 45 odstotkov. Prav tako dodatne te- žave pri zaposlovanju povzroča nizka izobrazbena struktura prijavljenih na za- vod, saj ima kar 50 odstotkov iskalcev dela le osnovno ali poklicno šolo, na drugi strani pa pravzaprav v Posavju ni- majo iskalcev zaposlitve s končano višjo ali visoko solo. Ce ti so, gre za osebe, ki imajo zdravstvene ali druge težave ali pa specifičen poklic s področja druž- boslovja, saj recimo pravniki in ekono- misti hitro najdejo zaposlitev predvsem v malih, novo ustanovljenih podjetjih. Zato Koren pravi, da je potrebno še na- prej vzpodbujati razvoj malega gospo- darstva, stimulirati delodajalce z raznimi projekti, razpisi, nepovratnimi sredstvi, ki pomagajo prebroditi začetne težave in do katerih so upravičeni.če odpirajo nova delovna mesta z zaposlovanjem za nedoločen čas, po drugi strani pa sti- mulirati tudi iskalce zaposlitve s vklju- čitvijo v prekvalifikacijska in druga izobraževanja. O izkazanem poslovnem izidu.sredstvih in obveznostih do virov sredstev gos- podarskih družb v Posavju v minulem letu, o poslovanju gospodarskih družb v prvem tromesečju letošnjega leta, o ukinjanju Agencij za plačilni promet, med katerimi je tudi podružnica Krško in o reorganizaciji domačega plačilnega prometa, je govoril Andrej Zupančič. direktor Agencije RS za plačilni promet (APP), podružnice Krško. Z ukinjanjem APP (prej SDK),prehaja plačilni promet na poslovne banke. Idejna zasnova je, da bi iz obstoječih agencij osamosvojile agencije, ki bi se imenovale AJPES, t.j Agencija za javne pravne evidence in storitve.V teh agencijah naj bi se vodili vsi javni registri, zbir podatkov ali pa recimo zemljiška knjiga, ki je zaenkrat, kakor pravi Zupančič, v Sloveniji še ved- no neurejena.Te agencije naj bi delale predvsem za driavo in druge zaintere- sirane Subjekte. Kako pa bo potekal plačilni promet za zavezance in osebe javnega prava (ob- čine,zavodi,šole,KS..itd.)> Za zavezance se plačilni promet prestavlja na poslov- ne banke in bo potekal domala tako kot doslej, vpladla in informacijski tok za osebe javnega prava pa se v primeru Posavja bistveneje spreminja. Zaradi re- forme plačilnega prometa, lažjega in ra- cionalnejšega razpolaganja s sredstvi, so se na Ministrstvu za finance odločili za postavitev enotnega državnega računa, kamor se bodo stekala in odtekala sred- stva iz proračuna, to je pobiranje in evi- dentiranje javnih financ in prihodkov.To delo bo opravljala Uprava RS za javna plačila, ki bo imela svoje izpostave po Sloveniji,"kjer pa ni predvidene izpostave v Posavju oz. v Krškem, kjer je pravza- prav že vsa potrebna oprema na APP. Prva najbližja takšna izpostava je pred- videna v Novem mestu.torej se bo mo- ralo I 16 oseb javnega prava, kolikor jih je trenutno v Posavju, vsakodnevno vozi- ti v Novo mesto ali pa to, v kolikor bodo imeli potrebno opremo in znanje, opravljati po elektronski pošti. O aktivnostih pri izgradnji hidroelek- trarn na spodnji Savi (HESS) v obdobju treh mesecev tega leta, pa je na sestanku spregovoril Niko Galešaki ga je Zdru- ženje seniorjev povabilo medse kot vod- jo strokovne pogajalske skupine Posavja. Galeša je poudaril, da se moramo že končno zavedati kako energetsko po- membno je Posavje, predvsem pa je pot- rebno, kakor je dejal Galeša:" nastopati enotno in strokovno utemeljeno z ni- voja Posavja, ne preko posameznih ob- čin, ampak Posavja kot celote. Posavje kot bodoča regija se mora naučiti re- gijskega obnašanja in se zavedati svoje pomembnosti brez občutka manjvred- nosti in podrejenosti centrom mod v državi. Nobenemu županu ni potrebno iti v Ljubljano, prositi, stokrat najavljati in nekoga čakati pred vrati, da bi do nekoga prišel. Kot predstavnik mora zastopati tu živeče Ijudi s pokončno dr- žo, kajti na tem prostoru se bodo gradile v obdobju 12 do 15 let poleg HEVrhovo, ki že obratuje.hidroelektrarne Boštanj, Bianca, Krško, Brežice in Mokrice." Galeševe zaključne ugotovitve med dru- gim so, da dosedanji osnutek koncesij- ske pogodbe ni obravnaval Posavja kot lokalne skupnosti in ne kot stranke v postopku in da tudi strokovno pogajal- sko skupino Posavja pristojne republi- ške institucije težko priznavajo kot ena- kopravnega partnerja, vendar pa z njo kontaktirajo. Nekatere pripombe, zah- teve in predloge Posavja bo vladna ko- misija za pripravo koncesijske pogodbe upoštevala, o nekaterih zadevah pa bo- do morali še voditi razgovore. Galeša tudi izreka prizanje vsem trem župa- nom, ki so se konstruktivno in tvorno vključili v vse aktivnosti.V sklepih stro- kovne pogajalske skupine Posavja pa lah- ko najdemo tudi zahteve, da je sedež investicijske skupine Save d.o.o v Po- savju. Poleg tega naj bi bilo Posavju omo- gočeno soodločati o poslovanju Save d.o.o bodisi s članstvom v nadzornem svetu, odborih. upravnem odboru in komisijah, preveriti pa bi bilo potrebno tudi možnost vključevanja finančnih sredstev Sklada za razgradnjo NEK v izgradnjo HESS. Bojana Mavsar Edo Komočar Anton Koren Andrej Zupančič Niko Galeša maj 1999 7 Aktualno ObzorniK AKTIVNOSTI POSAVCEV V ZVEZI Z GRADNJO HE NA SPODNJI SAVI (I.I.DO 15.3.1999) Januar /999 6.1. je potekal razgovor županov vseh treh obcin, na katerem so se dogovorili za enoten nastop pri realizaciji energetski projektov v Posavju po NEP (Nacionalni energetski program Republike Slovenije) in pooblastili Nika Galešo, da vodi razgovore (ki morajo biti predhodno usklajeni z župani) s pristojnimi institucijami izven Posavja na izgradnjo HESS (Hidroelektrarn na spodnji Savi). 8. /. je g.Galeša imel razgovor na Sekretariatu za energetiko na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti (MGD) s podsekretarjem Jožetom Dimnikom, ki mu je pokazal samo kazalo koncesijske pogodbe. /3. /. se je sestala delovna skupina za pregled kazala koncesijske pogodbe v sestavi: Niko Galeša, Peter Zigante.Valentin Dvojmoč.Zvone Košmerl in Dušan Blatnik ter sprejela zahteve, predloge in pripombe na kazalo osnutka koncesijske pogodbe, ki so osnova za razgovor s predstavniki na MGD. Pet dni kasneje, /8. /., sta razgovor pri državnem sekretarju za energetiku g.Alojzu • Kovšetu opravila krški župan Franci Bogovič in Niko Galeša ter mu predala pisne pripombe na že omenjeno kazalo. Dogovorila sta se tudi za naslednji sestanek, ki naj bi bil 2/./., vendar je ta kljub dogovoru odpadel. Februar /999 /.2. je bil dogovorjen obisk državnega sekretarja g. Kovšeta v Krškem, vendar ga je Kovše odpovedal. 4.2. naj bi sestanek in razgovor potekal na MGD v Ljubljani, vendar je odpadel, ker predstavniki sekretariata za energetiko niso bili nanj pripravljeni. 10.2. je prišlo do razgovora v Krškem, na katerem so sodelovali Alojz Kovše.Jože Dimnik (oba MGD) ter Franci Bogovič\Vlado Deržič, Kristijan Jane, Peter Zigante,Zvone Košmerl ter Niko Galeša.Tema razgovora naj bi bila obravnava zahtev, predlogov in pripomb Posavja na kazalo koncesijske pogodbe, vendar te obravnave ni bilo, pač pa je g.Kovše predal g. Galeši tekstualni del osnutka 4 koncesijske pogodbe. /5.2. je strokovna pogajalska skupina izdelala pripombe, zahteve in predloge na osnutek koncesijske pogodbe, ki so jih posavski župani pisno posredovali vladi RS, Ministrstvu za gospodarske odnose, Ministrstvu za okolje in prostor ter vladni komisiji za pripravo koncesijske pogodbe. / 7.2. je imel Niko Galeša razgovor z nekaterimi člani vladne komisije za pripravo koncesijske pogodbe glede na pripombe s strani Posavja. 23.2. je Galeša imel razgovor s komisijo za spremljanje izgradnje HE Boštanj v Sevnici. 24.2. je bil poslan dopis županov posavskih občin Vladi RS v zvezi z že omenjenimi zahtevami, predlogi in pogoji Posavja pri izgradnji HESS. Dopis je bil dostavljen v vednost tudi pristojnim ministrstvom. 24.2. je strokovna pogajalska skupina pripravila predlog aktivnosti po vrstah in nosilcih, ki jih je potrebno realizirati v mesecu marcu zaradi čim prejšnjega podpisa pogodbe. 25.2. je Niko Galeša na sestanku Združenja seniorjev - Območni organizaciji za Posavje podal informacijo o stanju in aktivnostih. Marec /999 /.3. je potekal razgovor predstavnikov Posavja s predstavniki koncesionarja Sava d.o.o in večinskega delničarja - Savskih elektrarn (SEL).Tema razgovora: skupen in usklajen nastop Posavja in Sava d.o.o. pri izgradnji HESS. 3.3. so bili ponovno posavski iupani v MGD pri državnem sekretarju v zvezi s pripombami na osnutek koncesijske pogodbe. Pridobili so nepodpisano pisno mnenje o zahtevah s strani Posavja in ga predali v presojo strokovni pogajalski skupini. 8.3. so župani občin Brežice, Krško in Sevnica posredovali stališča strokovne pogajalske skupine v zvezi s pisnim mnenjem vladne komisije za pripravo koncesijske pogodbe z dne, 25.2., Vladi RS,vladni komisiji za pripravo koncesijske pogodbe in pristojnim ministrstvom. Okvirne vrednosti gradnje HE na Spodnji Savi po glavnih pozicijah (v tolarjih): Zemljišče, odškodnine in prispevki - 4 rrNÜjarde, gradbena in obrtniška dela - 37 milijard turbinska oprema - 16 milijard hidromehanska oprema - 7 milijard generator in elektrooprema 16 milijard V Posavje naj bi bilo poleg finančnih sredstev po "NEP" za izgradnjo ener- getike Posavja v višini 150.milijard to- larjev, plasirana tudi finančna sredstva za reševanje infrastrukture v višini cca. 30 milijard tolarjev, s čimer naj bi skupna vlaganja v Posavje znašala 180 milijard. Osnovni podatki o verigi HE na Savi: HE Boštanj: 32 MW - 133 GWh, HE Bianca: 43 MW - 178 GWh, HE Krško: 39 MW - 162 GWh, HE Brežice: 41 MW - 171 GWh in HE Mokrice: 29 MW - 121 Gwh. Ali bo najbližja izpostava Up rave RS za javna plačila v Novem mestu? Enoten državni računje nastal po vzorcu zakladniškega raču- na, ki ga imajo in poznajo za- hodne države. Te imajo na tem računu evedentirano vse svoje bogastvo, tako nepremičnine kot vrednostne papirje, pri nas pa bo služil le zajavne prihod- ke in odhodke. Bistveno se spre- minjajo izplačila, odhodki iz tega enotnega državnega ra- čuna. Za lažje razumevanjeje Andrej Zupančič navedel pri- mer osnovne sole, kije naročila mizarju izdelavo novega okna, za katerega je ta izstavil ra- čun. Dosednji tok plačila se je vršil iz Ministrstva za šolstvo in šport na občino, občina je prenakazala sredstva šoli, sola paje plačala mizarju. Odsedaj bo ta tok samo informacijski, saj bo Uprava RS za javna pla- čila denar direktno iz državne- ga računa na dan zapadlosti nakazala mizarju. Torej krajša in zaneslivejša pot plačila, ka- teri ne gre naspr.otovati. Kaj pa bomo porekli na to, da v Posavju ne bo izpostave? Dr- žava naj bi bila pri postavlja- nju teh izpostav racionalnejša, kerpravi, daje varčneje kupiti vsaki krajevni skupnosti raču- nalnik, kot pa imeti gosteje po- sejane izpostave. Nemara bi se KS navdušile nad to idejo, ki pa dobi v praksi drugačno obliko in značaj, saj je "država" po- zabila, da v uradih KS v večini ni zaposlenih ljudi, ki bi ta ra- čunalnik uporabljali v dopol- danskem času, saj bo potrebno tudi sedaj vsakodnevno in do določene ure vršiti denarne prenose. Če bi domala vse KS imele računalnik, bi potrebo- vale uslužbenca, ki ne bo ob- vladal le računalniškega zna- nja, temveč tudi dobro pozna- vanje finane. Računica se ustavi tudi pri seš- tevanju kilometrov od Sevnice, Krškega ali Brežic do Novega mesta in nazaj. Ali bo tudi kilo- metrino, potne stroške, povrni- la država? Ali seštevek vseh stroškov ponuja še vedno ce- nejšo varianto od te, da v Po- savju že imamo prostore v se- dan ji APP, kjer je že vsa po- trebna oprema in konec kon- cev tudi kader in v katere iz strani države ne bi bilo potreb- no nič primakniti? Nemara pa država že postavlja te izposta- ve po shemi bodoče regionali- zacije in bo Posavje brez izpo- stave in brez regije?! B.M. 8 maj 1999 ObzorniK Aktuai.no POSAVSKO GOSPODARSTVO V RDEČIH ŠTEVILKAH Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali na Agenciji za plačilni promet (APP) Republike Slovenije - podružnici Krško, sta direktor agencije Andrej Zupančič in Marjanca Malus predstavila poslovanje gospodarskih družb v Posavju v letu 1998. Podatki, ki slonijo na nerevidiranih računovodskih izkazih, ki so jih predložile pravne osebe Agenciji za plačilni promet, govorijo vse prej kot zgodbo o uspehu ali vzponu gopodarstva v Posavju. Od skupno 961 gospodarskih družb v Posavju so najštevilnejše majhne gospodarske družbe. Slednjih je kar 901 in predstavljajo 93,8 odstotkov vseh gospodarskih družb v Posavju. Te so v lanskem letu zaposlovale 3 1,9 % vseh zaposlenih v gosp.družbah in ustvarile 30,2 % vseh prihodkov. Velikih gosp. družb, ki so v lanskem letu zaposlovale 41,5 % delavcev in so ustvarile 46 % vseh prihodkov, je v Posavju 14, poleg teh pa je tudi 46 srednje velikih podjetij.NaAPP na podlagi rezultatovgospo- darjenja v letu 1998 ugotavljajo, da je bil poslovni izid kot celota (od dobička odšteta izguba) v Posavju globoko v rdečih številkah, kar pomeni, da so bili prihodki nižji od odhodkov oz. so odhodki v letu 1998 presegli prihodke kar za 5.846 milijonov tolarjev. Pri tern je potrebno povedati, da je ena pravna oseba iz dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo,"zaslužna" za dobrih 98 % tega nega- tivnega rezultata (dokler rezultati niso revidirani, pri agenciji ne operirajo z imeni), in če tudi slednjo izvzamemo, skupna slika v Posavju ostaja negativna Gospodarske družbe so v minulem letu ob- računale za 123.776 milijonov tolarjev prihodkov. kar je 12,8 % več kot v letu 97. Pri prihodkih (tudi pri odhodkih) so podatki razporejeni po nemškem računovodskem sistemu, in sicer na prihodke od poslovanja, prihodke od financiranja in izredne prihodke. Največji delež predstavljajo prihodki od po- slovanja, I 17.982 milijonov SIT, med katerimi so najpomembnejši čisti prihodki od prodaje na domačem trgu, ki so predstavljali 67,6 % vseh prihodkov. Cistih prihodkov s prodajo na tujem trgu so posavske gosp.družbe obračunale v višini 30.088 milijonov SIT (10 % več kotv letu I 997). Kljub tcmu.da prihodki s proda|o na tujem trgu rastcjo, pa še vedno zaostajajo za rastjo prihodkov na domačem trgu oz.so ti rasli 6,6 % počasneje kot prihodki doseženi s prodajo na domačem trgu. Prihodki od financiranja so se v letu 98 znižali od leta 97 kar za 24,2 %, izredni prihodki pa za 8,6 odstotka. Gospodarske družbe so ugotovile 129.622 milijonov odhodkov, od katerih predstavljajo kar 88 % stroški poslovanja. Odhodki financiranja. kamor spadajo odpisi kratkoročnih, dolgoročnih finančnih naložb ter obresti kot glavna kate- gorija, so se v letu 98 povečali za 50,1 %, predvsem pa stroški obresti in drugi prihodki financiranja v višini kar 55,1 %. Prav tako so se povečali izredni odhodki za 15,3 %. Andrej Zupančič pravi, da medtem ko primerjava prihodkov in odhodkov poslovanja dajc pozitiven rezultat, je kritična primerjava pri- hodkov iz financiranja in odhodkov iz financi- ranja.Ta kaže globoko negativen rezultat, ki jc posledično tudi pokazatelj slabe likvidnosti posavskega gospodarstva, kar pomeni. da je gospodarstvo primorano najemati zelo drage, predvsem kratkoročne kredite, da lahko financira proizvodnjo. Čisti dobiček je lani ugotovilo 487 gospo- darskih družb in je skupno znašal 2.600 milijonov SIT. S čistim dobičkom je zaključila polovica majhnih gosp. družb, ki so skupno ustvarile 36 % čistega dobička v Posavju, I I velikih družb je pridelalo 48,3 % dobička, preostalih 15,6 % dobička pa so ustvarile srednje velikegosp.družbe.Resda je rasel čisti dobiček, vendar je rastla tudi čista izguba, ki jo jc v letu 98 izkazalo 356 gosp.družb v višini 8.795 milijonov SIT. Znesek čiste izgube je bil kar 108,7 % večji kot leto prej (97).V krški občini je izguba porastla za 89,7 % ali za 2.937 mili|onov SIT, v sevniški občini za 103,2 % ali I 29 milijonov SIT. največjo čisto izgubo pa so beležili v brežiški občini, saj je ta porasla kar za 186, 3% , t.j za 1.515 milijonov tolarjev. Nič boljše slike ne ponuja tekoča likvidnost v kategoriji denarnega toka.V Posavju je bilo minulo leto mesečno blokiranih povprečno 241 žiro računov. kar je 21 % vsehgosp.družb v Posavju. Do 3 1. 12.1998 je imelo več kot eno leto neprekinjeno blokiran žiro račun (ŽR) 192 gosp. družb, med katerimi |ih je 87 imelo blokiran ZR od 3 do 5 let,42 pravnih oseb pa blokiran ŽR več kot 5 let.V letih 91 -98 je bilo začetih pri gospodarskih družbah v Posavju 30 stečajnih postopkov. V lanskem letu so zabeležili dva stečajna postopka v občini Bre- žice, kjer predstavlja najbolj pereč problem zaradi števila zaposlenih Prevoz Brežice. V občini Krško so odhodki presegli prihodke za 8,3 % (v letu 97- 4 %), neto izguba (t.j čista izguba manj čisti dobiček) pa je znašala 5.078 milijonov SIT. Če bi iz primerjave izvzeli iz tega zneska že omenjeno gosp.družbo s podroqa oskrbe z el. energijo, plinom in vodo, ki je pridelala najvišji negativni rezultat,so preostale gosp.družbe v občini Krško skupno dosegle čisti dobiček v višini 674 milijonov SIT, kar pomeni nadpovprečno dober rezultat glede na Posavje.Tudi na tujem trgu so gosp. družbe v občini Krško ustvarile za 3 % večji delež prihodkov - 27,3 %, kot to kažejo podatki za Slovenijo (povprečje 24,4%). Prihodki so porasli glede na leto 97 za 7,1 %. V občini Brežice je slika bistveno slabša, saj že nekaj let opažajo trend manjšanja ustvarjenega čistega dobička. Neto izguba je znašala 1.297 milijonov SIT. Na negativno sliko najbolj vplivajo štiri kapitalsko povezane gosp.družbe iz dejavnosti finančnega posredništva. Ce bi slednje izvzeli iz navedenih številk, bi preostale gosp.družbe v občini Bre- žice skupno dosegle neto dobiček v višini 72 milijonov tolarjev (v brežiški občini imajo tudi pravno osebo z najveqim izkazanim dobičkom v Posavju). Brežiškc gosp. družbe na tujem trgu dosegajo sorazmeroma nizek delež svojih pri- hodkov. saj znaša le 12,7 odstotkov. V sevniški občini so prihodki presegli od- hodke za I %, zato je bil neto rezultat pos- lovanja gosp.družb že drugo leto zapored poz-itiven. Na tujem trgu so sevniške gosp.družbe ustvarile nadpovprečno visok delež svojih prihodkov - 37,6 %,kar je za 13,4 % več kot kaže podatek za Slovenijo. Kljub temu pa neto dobiček v višini 180 milijonov SIT predstavlja slabši rezultat kot v letu 97, saj se je čisti dobiček v letu 98 v primerjavi z letom 97 povečal za 9.9 %, porastla pa |e tudi čista izguba glede na preteklo leto v višini 103,3 % (na kar vpliva predvsem ena gospodarska družba). Ne glede na pridelan pozitiven rezultat poslovanja, pa povprečna plača v gospodarskih družbah na zaposlenega v sevniški občini zaostaja za slovenskim pov- preqem kar za 28 odstotkov (v krški občini le za slaba 2 odstotka). Bojana Mavsar POSAVJE BREZ PORODNIŠNICE?! Vsi župani posavskih občin Franc Bogovič, Kristijan Jane in Vladislav Deržič, poslanci v Državnem zboru iz Posavja Jože Avšič, Bran ko Jane in Branko Kelemina ter svetnik v Državnem svetu Bojan Petan so na sestanku 20.4.1999 spreje li Spomenico, ki so jo pos- redovali Odboru za zdrav- stvo Državnega zbora RS, Vladi RS in Ministrstvu za zdravstvo, v kateri izraža- jo svoje nezadovoljstvo z najavo zapiranja brežiške porodnišnice in nezadovo- ljstvo z nesistemskimi po segi v mrežo bolnišnične dejavnosti. V njej opozarjajo, da bi mora lo biti Posavje oblikovano kot enoten geografski, ekonomski in demografsko socialni pros- tor, znotraj katerega mora biti tudi enotno načrtovano zdrav- stvo. Že leta 1990 je sloven ska, predvsem zdravstvena politika, občasno najavljala ukinitev Splošne boinišnice Brežice, tovrstne težnje pa so se ponovile leta 1995, ko je bi la zgrajena nova porodnišni ca v Novem mestu. Med nave- denimi vzroki naj bi bila tudi premajhna strokovnost dela, ki pa ga je strokovni nadzor ovrgel, saj vsi parametri spre- mljanja porodne in obporod- ne dejavnosti za celotno Slo venijo kažejo, da je brežiška porodnišnica po kvaliteti zdravstvenih storitev v sa- mem vrhu slovenskih porod nišnic z eno najkrajših ležal- nih dob na porod. V mesecu aprilu je državni se kretar prim.dr. Zajc v osrednji televizijski oddaji najavil za- piranje porodnega oddelka v bolnišnici Brežice in prenos le-tega v novomeško porodni- šnico brez dogovora z občina- mi v Posavju ali s Splošno bol nišnico Brežice. Slednje je tudi v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu, saj ta v 5.členu določa, da mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni določa RS po predhodnem mnenju zainte- resiranih občin oziroma mest. Sicer je razumljiva sama ra cionalizacija tudi na podrocju zdravstvenega varstva, ven dar pa, kakor so poudarili ses tavljalci spomenice, v Posavju ne moremo sprejeti in pristati na to, da se ta izvajaja nesis- temsko, brez sprejetega plana zdravstvenega varstva Repu blike Slovenije, ki bi moral upoštevati tudi bližino, dostopnost do zdravstvenih storitev na nekem obmocju. Najava ukinitve porodnišnice ali ukinjanje oddelkov samo v dveh splošnih bolnišnicah v Sloveniji - ni sistemska re šitev, poleg tega pa mora Via da RS zaradi tega sprejeti tudi finančne posledice glede pre- sežka delavcev, vsekakor pa zmanjševanje bolniških od- delkov v perifernih bolniš- nicah na račun centralizacije večje bolnišnice ne sme pove- čati stroškov za bolnišnično zdravljenje.(B.M.) maj 1999 9 Keportaža ObzorniK Ob mednarodnem letu starostnikov NA OBISKU V DOMU STAREJŠIH OBČANOV Združeni narodi so letošnje leto razglasili za mednarodno leto starostnikov. Zato smo se odločili, da obiščemo naše občanke in občane, ki svojo jesen življenja preživljajo v domu starejših občanov v Krškem. Čeprav je ta lep objekt na des- nem bregu Save pred časom že upihnil svojo prvo svečko, iz gleda še vedno povsem nov, čist in prijazen. O tem se lahko pre pričamo od zunaj, še bolj pa ob vstopu v njegovo notranjost, ki celo spominja na urejeno ho- telsko recepcijo, pa tudi vse os- talo kaže, da so pogoji za delo neprimerno boljši kot v starem domu na Vidmu. Stanovalcem nudijo namreč primerno nasta- nitev, prehrano, zdravstveno varstvo, zaposlitveno terapijo in rehabilitacijo. Danes je dom polno zaseden, saj v njem domuje 180 stano valcev, od tega 120 na negoval- nem in 60 na stanovanjskem oddelku, kar kaže, da njegova kapaciteta celo presega potrebe občank in občanov krške obči- ne. Prav zaradi tega so svoja vrata odprli tudi za druge Ijudi, ki bi se radi vselili, ne glede na oddaljenost od domačega kraja. Za dobro in varno počutje pod- nevi in ponoči skrbi 75-članski kolektiv, od tega kar polovica zaposlenih opravlja zdravstve- no-negovalno dejavnost. Stano valcem sta vsakodnevno na vo- ljo domska zdravnica in fizio terapevtka, tedensko pa tudi nevropsihiater. Zelo pomemben del zdravstve- nih uslug je tudi fizikalna tera pija, ki je namenjena rehabili- taciji in ohranjanju preostalih zmožnosti bolnikov. Fiziotera- pija se vsakodnevno izvaja po oddelkih, v bolniških sobah in kabinetu, tako skupinsko kot individualno. Aktivna je tudi delovna terapija, katere obseg je prilagojen strukturi stanova- lcev in njihovim spretnostim. Stanovalci pod vodstvom de- lovne terapevtke vezejo prte in prtičke, pletejo, delajo izdelke iz papirja in lesa, gobeline, tapi serije ter barvajo in poslikavajo rute, sale in ostalo blago. Nekaj varovancev tudi pomaga pri hišnih opravilih, v zadnjem ča su pa so jim na pomoč prisko čili še mirovniki, mladi fantje, ki v domu opravljajo nadomes- tno vojaško službo. Prvo leto domovanja je bilo kul- turno in družabno zelo bogato, vendar bo letošnje še zagotovo bolj. Načrtujejo namreč gosto- vanja raznih skupin, tematske večere, izlete, piknik in kot vr- hunec septembersko srečanje s svojci, ki je bilo lansko leto menda zelo odmevno. Ker je le tos mednarodno leto starostni kov, se je vodstvo DSO Krško odločilo, da svoja vrata odprejo tudi za širšo javnost. Pred dnevi so se lahko o življenju za dom skimi vrati prepričali tudi že krški občinski svetniki in funk- cionarji na čelu z županom Bo govičem in podžupanom Boži čem. Z veseljem pričakujejo vse, ki jih želijo obiskati, še po- sebej v septembru, ki so ga poi- menovali "mesec odprtih vrat", ko bodo pripravili razstavo iz- delkov stanovalcev. Načrtov imajo seveda veliko, predvsem omenjajo nego na domu in kot skrito željo tudi ureditev varovanih stanovanj v neposredni bližini doma, kjer že stoji primeren objekt. Že v naslednjih dneh pa bodo slovesno odprli oddelek za de mentne bolnike, enega prvih v Sloveniji. Vsi se zavedamo, da odločitev za odhod v dom ni lahka. Je tež ka prelomnica v življenju vsa- kega človeka, vendar je to v da- nem trenutku najboljša odloči- tev tako za svojce kot starejše- ga človeka. Po besedah direk- torice DSO Krško Jožice Miku lanc je potrebno vedeti, da do- movi niso več to, kar so bili vča- sih. "Tu ni konec, za preneka- tere celo začetek prijetne jeseni življenja", še dodaja Mikulanče- va, ki zatrjuje, da se vsi zapos- leni v domu zavedajo zaupane- ga poslanstva in se zato z vso odgovornostjo trudijo, da ga tu- di opravičijo. Pravijo, da ni lep- šega, kot je nasmejan, zadovo ljen in veder obraz stanovalca. Bo kar držalo, saj smo se o tem lahko prepričali na lastne oči. Ob obisku občinskih svetnikov in funkcionarjev so stanovalci predstavili svoje izdelke, ki bodo odslej krasili tudi županovo mizo. 10 maj 1999 ObzorniK lZ KRAJEVNIII SKUPNOSTI Ob krajevnem prazniku KS Zdole ZGLED SODELOVANJA MED KRAJANI,OBCINO IN DRŽAVO Letošnje praznovanje krajevnega praznika KS Zdole je trajalo kar štiri dni. Četrtek, 22. aprila, je bil v znamenju športa, petkov večer so tako kot lani namenili kulturnemu dogodku, v soboto se je na svečani seji sestal svet krajevne skupnosti,nedelja, 25..aprila, pa je bila kot že več let doslej namenjena celodnevnemu Jurjevanju na Zdolah. Svečane seje sveta KS se je tokrat poleg predstavnikov sosednjih KS in krškega župana Francija Bogoviča udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki je po seji v sosednjem Anovcu slovesno odprl in zagnal nov namakalni sistem. Kot je v svojem nagovoru pou- daril predsednik svcta KS Jože Slivšek.zdolski uspehi niso slučajni, saj njihove korenine segajo že v Ieto 1992, ko so se na Zdolah začeli (ponovno) pre- bujati. Ideja "Zdole turistična vas" je bila sprva za marsikoga utopija, vendar so nekateri v njej videli možnost hitrejšega razvoja s vključitvijo krajevne skupnosti v državni program za celostni razvoj podeželja in ob- novo vasi (CRPOV). Po nekaj letih priprav in priza devanj za vključitev v omenjeni program se je tudi v kraju širil krog zainteresiranih za delo, nastajala so nova društva, ki so začela izvajati programe, s ka- terimi so promovirala kraj in hkrati izobraževala krajane. Tu- di krajevna sarriouprava je kon- cem leta 1994 povsem na novo zaživela, saj so takrat na novo izvolili organe krajevne skup nosti ter korenito zastavili delo za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti. Tako so do danes v okviru pro- gramov CRPOV med drugim uredili zbiralnico zelenjave, po magali pri uvajanju kmetij od prtih vrat in lastne blagovne znamke za sadje in zelenjavo, izdelali ureditveni načrt Zdol, največja pridobitev pa je prav gotovo večnamenski objekt z gasilskim domom. Medtem je tekla izgradnja dveh namakalnih sistemov v Anovcu in Ravnah, s katerima se bodo v krajevni skupnosti izboljšali pogoji pridelovanja sadja, ze lenjave ter jagodičevja. V tern obdobju so v krajevni skupno sti Zdole tudi posodobili in as- faltirali 4,5 km krajevnih cest, dokončali okolico mrliške veži- ce, zgradili javno razsvetljavo v Pleterjih in delno na Zdolah, sanirali vodovodno omrežje ter napeljali centralno kurjavo v Domu Bena Zupančiča. Vse na- štete pridobitve so po besedah predsednika sveta KS Jožeta Slivška plod odločnega in pri- zadevnega dela članov sveta KS, članov Prostovoljnega gasilske ga društva Zdole in tudi ostalih krajanov, seveda ob finančni podpori občine Krško in drža ve, za kar pa si je bilo potrebno močno prizadevati. . Župan občine Krško Franci Bo govic je v svojem pozdravu po vedal, da že več let prihaja na Zdole, ki so vesel in prijazen kraj. Veseli ga, da je ideja Mari ce Živič o Zdolah kot turistični vasi padla na plodna tla in da je vsako Ieto opazen napredek kraja, kar mu daje možnosti tu- di za naprej. Občina bo pod nje- govim vodenjem podpirala zla- sti take kraje, v katerih ljudje samj prispevajo za razvoj. Zdo le so v tern pogledu po njego- vem mnenju eden najboljših zgledov. Minister Smrkolj je pohvalil vodstvo KS za razumevanje programa CRPOV kot projekta na dolgi rok, za razliko od tis tih, ki hočejo vse doseči in do biti čez noč. Tudi v tujini nam- reč trajajo taki projekti 20 do 30 let, zato je potreben strpen in korekten odnos. Velika odgo- vornost krajanov in občine pa dokazujeta, da so na pravi poti. Minister je še poudaril, da so na ministrstvu veseli projektov, ki pomenijo podporo kmetijst- vu in ki se razvijajo v sodelo- vanju krajevne skupnosti in ob- čine, zato mora v takih primerih sodelovati tudi država. (S.M.) 1249- 1999 ZDOLE 750-letnica prve omembe kraja v pisnih virih Namakalni sistem v Anovcu sto odprla minister Ciril Smrkolj in predsednik sveta KS Zdole Jože Slivšek jurjevanje na Zdolah se vsako Ieto začne s pobiranjem jajc in klobas po vaseh. maj 1999 11 FOSAVSKI UTRIP ObzürniK NARAVI USPEŠNO KRADLI SMET1 Akcija "Naravi krademo sme- ti", ki je 24. aprila potekala po celotnem območju Posav- ja, je bila uspešna. Toliko bo- Ij, ker so tovrstno, širše zas- tavljeno akcijo, ki jo je orga- nizirala Lovska zveza Po savja, izvajali prvič in, kakor nam je dejal Anton Podgor- šek, predsednik Lovske zveze Posavja, uspeha akcije niso merili le v količini nabranega odpada, temveč tudi na po- dlagi dejstva, da so v akcijo uspeli pritegniti ljudi, ki so z udeležbo dokazali, da jinx ni vseeno v kakšnem okolju ii- vijo. Na celotnem območju akcije je sodelovalo skupno 2160 udele- žencev ali 2,7 odstotkov prebi- valstva Posavja: 776 lovcev, 899 učencev osnovnih sol, 72 uči- teljev ter 413 občanov, ki so pri- hajali predvsem iz vrst turisti- čnih in drugih društev. Najbolj množično so se akcije udeležili v Pišecah, Boštanju, Sevnici in v Kapelah. Največ komunalnih odpadkov so nabrali v Bresta- nici, na Bizeljskem, Čatežu in na Studencu, največ kosovnega odpada pa se je nagrmadilo na Raki, Bizeljskem in v Globokem. Svoj prispevek in podporo ak- ciji, kateri so prisluhnili tudi vsi trije posavski župani, so dodala posavska komunalna podjetja, podjetji Surovina in Dinos, Za- varovalnica Triglav, Vino Breži- ce, Žito pekarna Krško, KZ Klav- nica Kostanjevica, posavske krajevne skupnosti ter razna društva. Naravi so udeleženci ukradli 480m3 komunalnih odpadkov in za 74 tovornjakov kosovnega odpada, ki so ga odvažali na dve deponiji, v Dobovo in Krš- ko. Že nekaj ur po pričetku ak- cije se je izkazalo, da je 2700 vreč za komunalne odpadke premalo in bo potrebno v nas- lednjem letu število vreč pod- vojiti, saj namerava Lovska zve- za Posavja tovrstne cistilne ak- cije organizirati vsako leto ozi- roma toliko časa, kakor pravi Podgoršek, "da bodo polja in gozdovi v našem prostoru oči- ščeni smeti in navlake". V naslednjem letu bodo zaradi dostopnejšega terena in boljše vidljivosti akcijo organizirali že v mesecu marcu ali v začetku meseca aprila, ter jo tudi širše zastavili in uskladili z vsemi de- javniki v prostoru, predvsem pa - z Ministrstvom za šolstvo in sport, saj bi bilo potrebno za- radi vzgojnega vidika akcijo vključiti v program dela osnov- nih šol. V lovskih družinah so tudi popisali vsa večja črna in ostala odlagališča, spiske le teh pa bodo dostavili na posamez- ne občine oz. komunalnim nad- zornikom. Kako bodo slednji uspešni ali neuspešni v svojem delu in nadzoru nad divjimi od- lagališči pa botno, če ne prej, poročali ob akciji v naslednjem letu. (B.M.) Foto: D. Vodlan DELO IN DRUŽENJE NA PRAZNIK Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Krško je v torek, 27.aprila 1999, izvedel čistilno akcijo dela savske nabrežine, in sicer od stadiona Matije Gubca do mosta. Akcije se je udeležilo preko 50 mladih iz Krškega in Ljubljane. V času od 8.30 do 13.30 ure so napolnili 100 vreč odpadnega papirja, polivinila, pločevink in drugih smeti, ki jih je Sava prinesla ob poplavi. Skupno so mladi fantje in eno dekle nabrali preko ene tone raznih odpadkov. V popoldanskem delu akcije so se mladi pozabavali ob zvokih glasbene skupine Dream team iz Krškega in počastili državni praznik Dan upora proti okupatorju.Vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspešni akciji, se Mladi forum ZLSD Krško iskreno zahvaljuje z željo, da bi jim stali ob strani še pri drugih akcijah, ki jih bodo pripravili. (D.V.) Občina Sevnica POMLADANSKO ČIŠČENJE OKOLJA Občina Sevnica se je tudi letos vključila v kosovni odvoz odpadkov v okviru pomladanske cistilne ak- cije, ki jo organizirata Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor. Akcija kosovnega odvoza, ki so jo uspešno zaključili 15. aprila, je po- tekala po celotnem področju občine Sevnica. Pri letošnjem odvozu je sode- lovala Komunala Sevnica, ki je čistila "štajerski del" občine, Podjetje Bence je pokrivalo "kranjski del" občine, podjetje Dünos pa je odvažalo odpad z obeh strani občine. Pri odvozu je sodelovalo 10 vozil, ki so skupno opravila 561 voženj (409 voženj kosovnega odpada ter 152 voženj ostalega odpa- da). Po količini zbranega odpa- da letošnja akcija krepko pre- sega lanskoletno čistilno akcijo, saj je bilo zbranega kar 8415 m3 raznega materiala, v lans- kem letu pa 3754 m3 odpada. Stroški akcije, ki bo financirana iz občinskega proračuna, bodo presegli 10 milijonov tolarjev, vendar tudi čisto okolje nekaj stane, pravijo na Oddelku za okolje in prostor na Občini Sev- nica, kjer so tudi poudarili, da ne gre hitro in uspešno izvede- ne akcije pripisati samo vklju- čenim podjetjem, temveč tudi krajevnim skupnostim in obča- nom njihove občine. Ti so dober teden kasneje v akciji "Naravi krademo smeti", ki jo je orga- nizirala Lovska zveza Posavja, nabrali še dodatnih 100 m3 komunalnih odpadkov in za 11 tovornjakov kosovnega odpa- da. (B.M.) 12 maj 1999 ObzorniK FOSAVSKI UTRIP SREDI TERM... SMETIŠČE! Sončni dnevi med prazniki so nam obudili željo po sladoledu, zato se družinsko odpravimo vTerme Čatež, v tamkajšnjo slaščičarno. Kerje terasa pred slašačarno polna obiskovalcev, ki se sladkajo s torticami in sladoledom, se odpravimo s sladoledom v roki nekaj korakov stran, po poti mimo bungalovov in kraju, kjer naj bi bil čateški kamp... In imeli smo kaj videti: cvetočo sramoto sredi našega riviernega ponosal (B. M.) OČISTIMO SLOVENSKE GOZDOVE Tudi mi smo se pridružili tej akciji.Vlažno sobotno dopoldne sicer ni bilo najbolj primerno za čiščenje gozdov, pa vendar je akcija zelo uspela. Lovci lovske družine Dobova so izdelali načrt čiščenja, pripravili traktorje in vozove. Mi pa smo pod njihovim vodstvom čistili naše gozdove. Česa vse nismo našli! Od starih štedilnikov, avtomobilskih karoserij, starih koles in drugega železja. Nabrali smo kar zajeten kup odpadkov. Za pridnost pa so nas lovci nagradili z dobrimi klobasami. (Novinarski krožek OŠ Dobova) Takole so prižgali grmado v Brežicah... NA PREDVEČER 1. MAJA ... Za razliko od prejšnjih let je bilo letos vreme naklonjeno že tradicionalnemu kresova- nju na predvečer praznika de- la, saj so širom po Posavju ob pr-vem mraku vzplamteli kre- sovi tako na gričih kot v doli- nah. Veliko Brežičanov, ki so zaha- jali vsa leta predvsem na že tradicionalno kresovanje na Šentvid nad Čatežem, se je to- krat odločilo, da ostanejo v mestu, saj je MPZ Viva poskr- bel z glasbo, jedačo in pijačo, da je bilo tudi na mestnem pri zorišču, nedaleč od brežiške bolnišnice, veselo. Tovrstno prizorišč-e so po dol- gih letih organizirali tudi v Sevnici na Florjanski ulici, Kr- čani pa so se spričo lepega vre- mena številnejše kakor leta nazaj podali na Trško goro. A nič manj veselo ni bilo tudi po okoliških krajih, kjer so prizo- rišča in l.maj obeležili tudi s postavitvijo visokih, bogato okrašenih mlajev. Enega takšnih smo videli v Pavlovi vasi pri Bračunovem hramu, vendar ga zaradi viši- ne 18-ih metrov nismo mogli ujeti v fotografski objektiv, za- to pa smo bili priča dobremu razpoloženju, pri tern pa so nam domačini povedali, da je bil lanski mlaj še višji, saj je meril 24 metrov. Tako kot še na številnih krajih so tudi v Pavlovivasi organizirali pravo "fešto", ki jo je poleg srečelo- va, dobre domače pijače in je- dače, spremljala tudi glasba v živo. Za l.maj pa je bila najbolj množično obiskana priljub- ljena izletniška točka Lisca, na katero so se tradicionalno peš povzpele številne družbe, družine in obiskovalci tako iz Posavja kakor tudi iz drugih slovenskih krajev. .. in še zadnje priprave v Pavlovi vasi. maj 1999 13 DOGODKI ObzörniK POSAVSKI NOGOMETNO - SVETNIŠKIDERBI Resnici na ljubo, seje občinskih svetov niso ravno najbolj sproščujoči trenutki v življenju naših svetnic in svetnikovt Ze branje občinskega gradiva za seje je dokaj suhoparno in naporno frozen tu in tarn, ko naletimo med vrsticami na podano duhovito pobudo ali vprašanje), da o dolgih, maratonskih sejah i obsežnim dnevnim redom, skozi katerega se izvoljeni "glasovi ljudstva" prebijajo, raje ne govorimo... A enkrat na /eto pride dan "D", kakršen je bil 23. aprila, ko se je pozabilo, kdo je koalicija in kdo opozicija (no, malo političnega "šthkanja" je že bilo) ali kje potekajo občinske meje in so "razširjeno sejo" posavskih svetnikov prestavili na parket dvorane v dobovski osnovni šoli.Vsi ravno niso prišli, a bilo jih je dovolj,da so sestavili"sklepčne"nogometne ekipe občinskega sveta Sevnice, Krškega in Brežic, ki so bile tokrat gostiteljice medobčinskega nogometnega derbija. Svetnik Štraus je prišel na tekmo v salonarjih, zato mu je bila dodeljena odgovorna vloga zapisnikarja.V trenutkih zmagovalne vznesenosti je nanj popazil prvi med brežiškimi obrtniki - Bojan Ilrastovšek. Občinski svet Krško Občinski svet Brež/ce 14 maj 1999 ObzorniK DOGODKI Občinski svet Sevnica Žal je posavskih svetnic premalo ali komaj dovolj, da bi tvorile ekipo, so pa zato zasedle častno mesto na tribuni za gledalce in nudile kolegom moralno podporo, poleg tega pa sestavile nepristransko strokovno iirijo, ki je poleg nogometnih spretnosti in najboljšega igralca, ocenjevala tudi najbolje prikazane igralske finte, katere svetniške noge so najlepše, kdo ima najbolj zaobljen trebušček in kdo najlepšo plešo in ugotovile naslednje... Nagrado za trebušček je prejel Andrej Vizjak. Lado Križman in Ivan Molan (oba iz ekipe Brežic) sta se proslavila kot najboljša nogometno-svetniška strelca. Za najboljšega "fuzbalerja" je bil sicer proglašen krški župan Franci Bogovič, poznavalä pa pravijo, da bo dober dribling kmalu potreboval pri sprejemanju novega proračuna. Za plešico pa so bili nominirani kar tnje, in sicer Peter Žigante, sodniški mojster Brdik in Franc Stokar, kateremu je bil na koncu podeljen ta častni naslov (zgoraj). Iz Dobove za Posavski obzornik: Bojana Mavsar Nič manjši nogometni as ni sevniški prvi občan Knstijan Jane, ki je bil tudi kapetan ekipe. Najbolj zažigalne noge je imel po mnenju strokovne žirije Branko Kelemma (spodaj) Radanovič Stone je bil mojster in zmagovalec za fmte in najboljši golman. Ekipa Breiic je postala zmago- valec, drugo mesto je osvojila eki- pa Krškega, tretje mesto pa je od- š/o na sevniški občinski svet. Pa to niti ni vaino, ker je bilo za spremembo ... enkrat vsem pri- jetno! maj 1999 15 Občinski sveti OhzorniK Občinski svet Krško Zadnji četrtek v aprilu so bili krški svetniki razmeroma učinkoviti, saj so spravili "pod streho" kar nekaj točk, nekaj pa so jih tudi prestavili.Tako so z dnevnega reda umaknili osnutek odloka o tarifnem sistemu za obračun oskrbe z vodo in odpadnih voda ter soglasje k dogovoru o poravnavi (zaostalih) obveznosti občine do Kostaka. Po večkratnem ponavljanju pa so naposled uspeli z nekaj amandmaji sprejeti Pravilnik o vrednotenju športnih pro- gramov v občini Krško, tako da s(m)o v občini prišli do formalne podlage za delitev sredstev za šport in rekreacijo. Na 5. seji so svetniki potrdili spremem- bo mandata novemu svetniku Francu Žibertu iz Leskovca v Krškem, na listi LDS (nadomestilVojka Sotoška),določili višjo ceno programov v vrtcih občine Krško. Zavrnili so predlogza dokup po- čitniške sobe v Poreču, izdali garancijo za najem kredita Glasbeni šoli Krško, ki ga potrebuje za nakup novih instru- mentov. Imenovali so predstavnike občine v svet Poklicne gasilske enote Krško (Dejan Županc, Jože Dular, Martin Kolan), v svet Ljudske univerze Krško (Danilo Siter in Miran Stanko) ter v svet Kozjanskega parka (Vilijem Jurečič). Izdali so soglasje k imenovanju direktorice Lekarne Krško (Pavla Mandeljc Jane) in direktorja Posavskega muzeja v Brežicah (tako kot ostala občinska sveta v Brežicah in Sevnici so se odločili zaTomažaTeropšiča). Kot že nekajkrat doslej pa so z dnevnega reda umaknili imenovanje člana UO Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganje RAO, proti čemur je protestiral svetnik SDS Primož Koritnik, češ, da do imenovanja najbrž sploh ne bo prišlo. Največ časa so tokrat porabili za sprejemanje pravilnika o nagrajevanju in odločanju o podpori predlogu zakona o renti iz NE Krško, katerega predlaga- telj je državni poslanec Branko Ke- lemina. Veliko časa pa so si svetniki vzeli za razpravo o tem, kako bodo nagrajeni za svoje delo. V razpravi sta bili predvsem dve varianti, po eni naj bi prejemali plačo, ki bi bila odvisna od plače župana v določenem odstotku (predlog je bil 13 %, kar bi menda zneslo do 35.000 tolarjev, ne glede na sodelovanje v posameznih odborih, le za neopravičen izostanek bi bil svetnik naslednji mesec brez polovice plače. Drugi predlog je navajal fiksne zneske za posamezne aktivnosti (udeležba na seji, na odboru itd), nato pa je župan predlagal vmesno rešitev.ki sicer določa zgornji limit v odstotkih, a hkrati plačilo spravlja v odvisnost od (so)delovanja vsakega posameznika. Za nagrajevanje izvoljenih predstavnikov Ijudstva oziroma občanov občine Krško naj bi bilo potrebno letos zagotoviti okoli 20 milijonov tolarjev. POBUDE IN PREDLOGI Točka "vprašanja, predlogi in pobude" je vsekakor ena zanimiveßih točk vseh dnevnih redov na občinskih svetih, saj takrat svetnice in svetniki, izvoljeni predstavniki Ijudstva, najbolj neposredno prinašajo probleme, ki tarejo njihove volilce. Zgodi se, da nekatere zadeve razjasnijo (s pomočjo prisotnih funkcionarjev občmske uprave) žc na seji sami, na druge dobijo pisne odgovore do ene naslednjih sej, precejje pa tudi takih, katerih pojasnjevanje, še posebno pa reševanje traja precej časa. Zgodi pa se tudi, da svetniki nikoli ne dobijo odgovora ali pojasnila. Najbolj vztrajm ponavljap svoja vprašanja tako dolgo, da se vendarle najde rešitev. Poglejmo tokrat nekaj pobud z dveh zadnjih sej krškega občmskega sveta: Darja Boh (SKD) seje tokrat zavzela za boljše delovne pogoje samega občinskega sveta, sajje predlagala zamenjavo stropnih žarnic v sejni sobi ("dosti lažje nam bo_ bistro sodelovati na sejah"), zahtevala pregled mikrofonov v sejni sobi ("ker pogosto zatajijo"), naj občina nabavi aparat z napitki ("veliko nas je nekadilcev, s tem pa ni rečeno, da nimamo drugih potreb ali razvad"), glede na zajetna gradiva pa je celo predlagala, naj za nekaj centimetrov povišajo robove na polici.ki svetnikom služi kot delovni pult. Povedala je, da jo moti, če se med sejo oglasi kateri od "aparatkov", zato naj vsak pri sebi razčisti, ali je nujno, da se pusti motiti in tudi druge (sama je oätno s tem že razästila, saj vemo, da ji je na eni prvih sej "aparatek" zazvonil, od takrat pa te naprave pri njej ni bilo opaziti). Branimir Vodopivc (SLS) kar pogosto opozarja na dogajanje na sanitarni deponiji v Spodnjem Starem Gradu, tokrat je opozoril, da izvajalci ne prekrivajo smeti, s čimerje omogočen lažji dostop glodalcem, mrčesu in še komu, pomladanski veter pa je raznosil polivinil in odpadni papir v smeri vasi in celo do Brežic, mnogo nesnage pa je ostalo na okoliškem grmovju in travnikih. Branimir Vodoptvc Svetnik Martin Kodrič (SKD) je tokrat zahteval, naj državni poslanec Branko Jane občinskemu svetu poroča o svojih prizadevanjih za izboljšanje fmančnega stanja oböne. Poleg tega je predlagal, naj občinska uprava z izvajalci del zagotovi, da bodo po končanem asfaltiranju cest pospravili za sabo,saj pogosto pustijo pesek na travnikih in drug nered. Jože Habinc (ZLSD) je načel zlasti za pomladanski čas značilno vprasanje udarnih jam na obänskih in krajevnih cestah, še posbej pa lukenj med videmsko trinico in železniško postajo, na katerih ie obiskovalci trfnice že od zime lomijo avtomobile. Povprašalje tudi,kajje z oblju- bljeno izdelavo razvopega programa občine, da "ne bomo nosili potreb in nalog skupaj kot veje po poplavi." Danilo Koritnik (SDS) je povprašal župana, kdaj bo končana reogranizacija občinske uprave, ali bodo svetniki obveščeni o tem. Primoi Koritnik (SDS) je ze dvakrat predlagal da občina začne izdajati poročevalec o delu občinske uprave in obenskega sveta, ki bi ga izdajali mesečno za vsa gospodinjstva v občini, s čimer naj bi bilo njihovo delo bolj javno. Predlagal je tudi, naj OS Leskovec poimenujejo po pokojnem Vladimirju Štovičku, "uglednem občanu, kiparju, ustvarjalcu svetovnega slovesa, ki nima ulke, njegova galerija je v obupnem stanju..." Menil je tudi, da je potrebno zaračunavati komunalno takso tujim prevoznikom (carinska izpostava Krško), kot to že izvajajo v Brežicah. Damjan Obradovič (SKD) je predlagal čimprejšnjo ustanovitev Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin in imenovanje Nadzornega odbora občine Krško. Peter Žigante (LDS) je predlagal, da bi na svetu amprej informativnn obravnavali ekološko problematiko tovarne Videm, predstavitev sanacijskega programa po letih in fmančno plat. Iz Doma starejših občanov je prensel zeljo, da bi le-ta postal osrednji gerontološki center v občini in Posavu, s projekti tim. varovanih stanovanj, dnevnim centrom za oskrbo starejših občanov ter drugimi oblikami pa bi morda našli možnost za dokončanje stanovanjskih blokov ob novem domu na Kovinarski. Anica Breznikar (ZLSD) je prenesla pobudo ZZB NOV za ureditev osvetlitve spomenika prvim krškim žrtvam, za posodobitev ceste do vrtca in knjižnice ter zagotovitev parkirnih prostorov, ki bi nadomestili sedanje parkiranje v omenjenem parku. Damjan Obradovič Tisti krški svetniki, ki so se odzvali vabilu na zdolsko Jurjevanje, so se lahko "prepoznali" v jajckih, ki jih je za to priložnost izdelala njihova nekdanja kolegica Marica Živič. 16 maj 1999 ObzorniK Ubčinski sveti Občinski svet Brežice Pobude in vprašanja: Svetniki so sprejeli pobudo Ivana Vog- rinca (SKD), da brežiški Mladinski cen- ter pripravi na spletnih straneh inter- neta predstavitev občine Brežice. Jože Avšič je opozoril na govor državnega sekretarja Ministrstva za zdravstvo, ki je v poročilih naTV Slovenija napovedal zapiranje brežiške porodnišnice. Avšič je predlagal, da proti takšnemu sklepu, ki nima nobene zakonske podlage, vlo- žijo oster protest, pri tem pa naj župan Deržič pridobi podporo tudi krškega in sevniškega župana. Zorko Jernej (SDS) je ponovno opozoril na neure- jeno signalizacijo pri osnovni šoli v Cer- kljah ob Krki, na katero čakajo že leta. Na seji mu je odgovoril Brane Muser, da je na Direkciji za državne ceste (DDC) v izdelavi kompletna rešitev us- trezne signalizacije skozi naselje, ki naj bi bila že kmalu, v roku dve do treh mesecev, pripravljena.Tudi MilkoVeršec je opozoril na neprimerno urejeno republiško cesto Brežice - Bizeljsko, ki jo sicer (počasi) urejajo in zadolžil žu- pana, da doseže pri pristojnih na DDC, da se ob cesti uredijo širše in nasipane bankine. Svetniki so na seji občinskega sveta sprejeli predlog KVIAZA o imenovanju komisije o ugotavljanju nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitveno dejavnostjo. Komisijo sestavljajo: Bojan Tičar.Anton Zorko, Levak, Lupšina, Hedl, Štraus, Stane Radanovič, Andrej Vizjak, Zvonimir Škofljanec. Brežiški občinski svet je v prvem delu obravnaval le še osnutek odloka o občinskem proraču- nu. Domala vsi razpravljalci so bili mne- nja, da je potrebno več sredstev name- niti delovanju in investicijam KS, pred- vsem pa so opozarjali, da občina nima strategije in usmeritev na posameznih podroqih in analize obstoječega stanja. Edvard Štraus je opozoril ne nelogično nizke postavke v proračunu, recimo v programu zdravstva, kjer se pojavljajo "smešni" zneski 15.000,20.000 tolarjev in vprašal, kaj lahko v letu dni s takšno postavko sploh napravijo, saj ne omo- goča niti izdelave letaka. Sicer pa je bilo veliko pripomb glede poroäla revizorja, saj se ta v dobršni meri razlikuje od poročila občinskih služb. Andrej Vizjak je poudaril, da bi revizor moral svoje poročilo obrazložiti, prav tako pa bi morale o svojem poročilu razpravljati tudi občinske službe in naj se v ta namen skliče izredna seja ali se točko uvrsti na redno sejo. O postavkah v proračunu pa še najbolj zanimiva oz. vroča izjava Staneta Radanoviča (SNS). Predlagal je, da se Zvezi častnikov Slovenije poveča postavko za 50 od- stotkov, če lahko g. Ferk ali njegovi ko- legi dokažejo, da so bili vsaj eno mi- nuto slovenski častniki. V BREŽICAH IZVOLILI PODŽUPANJO IN DVA PODŽUPANA Na nadaljevanju 5.seje brežiškega OS, ki je bilo 10. maja, pa so končno izvolili tudi tri podžupane Občine Brežice. Ti so: Milenka Jesenko iz ZLSD (ravna- teljica OŠ Brežice) bo kot podžupanja zadolžena za spremljanje področja družbenih dejavnosti.podžupan Alojzij Slavko Sušin iz LDS (direktor Zdrav- stvenega doma Brežice) bo spremljal področje lokalne samouprave, Andrej Vizjak iz SDS (inšpektor RS za delo) pa bo kot podžupan spremljal področje gospodarstva.Vsi trije bodo svojo fun- kcijo opravljali nepoklicno, v primeru predčasnega prenehanja mandata zdaj- šnjega župana Vlada Deržiča pa naj bi funkcijo župana opravljal Alojzij Slav- ko Sušin (na sliki spodaj). V nadaljevanju so z veliko večino sprejeli predlog občinskega Statuta, predlog sprememb in dopolnitev Odloka o us- klajenosti prostorsko-izvedbenih in dru- gih prostorskih aktov s prostorskimi sestavinami Dolgoročnega in srednje- ročnega plana občine Brežice za obdob- je od leta 1986 do leta 2000 ter soglas- no po enofaznem postopku, sprejeli tudi Osnutek odloka o prostorsko-uredit- venih pogojih zaAFP Dobova. Sicer pa so na seji "nogometni" svetniki pokazali ostalim svetnikom, ki niso bili v Dobovi na malern nogometu, pokal in priznanje za doseženo prvo mesto, Milka Veršca pa je že zanimalo, kam bodo šli na priprave za nogometni derbi, ki bo drugo leto v Krškem. Občinski svet Sevnica Tokrat je aprilska seja sevniškega OS že potekala v sejni sobi na sevniškem gradu, na njej pa so bili člani in članica OS izredno konstruktivni in delovni.saj so v celoti, brez enega odmora ali pre- kinitve (ki jih poznamo na ostalih dveh OS, ki podaljšajo seje v pozne ure ali pa tudi zaradi tega nerealiziran dnevni red prestavijo na drugi datum) "predi- hali" zadan,24.točk obsežen dnevni red. Na seji so obravnavali in sprejeli poro- čilo o poslovanju v letu 98 in plan leto- šnjega poslovanja j.p Plinovod Sevnica. OS je zadožil Nadzorni svet Plinovoda. da v podjetju izvede racionalizacijo po- slovanja.Prav tako so zadolžili, ob po- ročilu o delu in načrtu dela Radia Sev- nica vodstvo radia, da v roku treh mesecev pripravi razvojno, temeljito vizijo radia za petletno obdobje.ki mora upoštevati tudi to, da prihaja konkuren- ca z novo radijsko postajo v Krškem in da prestavitev oddajnika še ni zagotovilo ža povečanje slišnosti. Občinski svetniki so sprejeli tudi pro- gram priprave prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Sevnica do leta 2000. Na- men teh sprememb in dopolnitev ses- tavin tega plana je zagotovitev nadomes- tnih parcel oškodovancem pri gradnji HE Boštanj, program pa je izdelal Sava- projekt d.d. iz Krškega.Veliko besed je bilo namenjenih tudi analizi predšolske vzgoje in vzgojno varstvenih programov v občini Sevnica in poročilu CRP Brežice o opravljenem nadzoru na vseh inves- ticijah na lokalnih cestah v letu 1998, kakor tudi o odstopanjih med razpisi in pogodbenimi vrednostmi za izvedbo investicij na lokalnih cestah. Med drugim so na seji sprejeli predlog prečiščenega besedila Statuta Občine Sevnica, predlog o proračunu Občine Sevnica in tudi zaključni račun za leto 1998, ki ga niso sprejeli na prejšnji seji. Med zanimivostmi naj povemo, da je bil na seji prisoten tudi prejšnji župan Pe- ternel, katerega je Kristijan Jane pozval, naj obrazloži nekatere nejasnosti in do- gajanja v prejšnjem mandatu, a je le-ta odvrnil, da brez prisotnosti odvetnika ne bo dal nobene izjave. Sprejeli so tudi imenovanje članov sosveta načelnika Upravne enote Sevnica, ki ga sestavljajo Kristijan Jane, Andrej Štricelj in Zvone Košmerl, ter soglašali s spremenjenim predlogom KVIAZA o imenovanju di- rektorja Posavskega muzeja, saj je ta v predlog najprej zapisala Ivanko Počkar, na podlagi naknadno pretehtanih argu- mentov in dokumentacije pa je KVIAZ predlagal Tomaža Teropšiča, občinski svet pa je le-tega podprl. Dosedanjo vodjo sevniške glasbene sole Betko Cimperšek so potrdili kot v.d. ravnateljico tega zavoda, zaradi smrti člana Odbora za priznanja Alojza Pez- derca pa so v ta odbor kot nadomest- nega člana imenovali Borisa Pernovška iz Dol.Boštanja. Sprejeli so prvo in dru- go obravnavo kategorizacije občinskih cest, v predlogih o spremembah in do- polnitvah odloka o organizaciji in de- lovnem področju občinske uprave, pa podprli predlog Branka Kelemine, da mora imeti direktor občinske uprave visoko izobrazbo. Po vzgledu sevniškega OS, ki je diplo- matsko rešil "medstranskarsko nestrp- nost in neenakopravnost" glede zasto- panja predstavnikov strank v Komisiji za imenovanja.volitve in mandatna vpra- šanja (KVIAZ), kjer ni bilo zastopane SDS stranke, bi se lahko zgledoval, v imenu dobre volje in dobrega sodelo- vanja, morda tudi brežiški OS, ki ga tare enak problem. Sevničani so preprosto razširili število članov v KVIAZ-u, ki je sedaj sestavljen iz predstavnikov vseh strank! Med sevniškimi vprašanji in pobudami pa zasledimo tudi opozorilo, da regijski center za obveščanje ne deluje pravo- časno in najbolje, saj so za požar, ki je bil nedavno vTaninu, zvedeli preje preko radia kakor s strani regijskega centra. A to ni prvo opozorilo, saj so ie v prejš- njem mandatu opozarjali na določene pomanjkljivosti. Alojz Zalašček ni le svetnik sevniškega OS, temveč tudi letošnji kralj cvička ObzorniK Tel./fax: 20-320 maj 1999 17 Okolje ObzörniK Iz razprave o Predlogu zakona o renti iz NEK na krškem občinskem svetu PRIDOBITI ALI (CELO) IZGUBITI - TO JE ZDAJ VPRAŠANJE Krški občinski svet je kot zadnji izmed posavskih obpčinskih svetov obravnal Predlog zakona o renti iz NE Krško, ki ga je na dnevni red predlagal Danilo Koritnik, občinski svetnik iz Socialdemokratske stranke. Koritnik je povedal, da so se za razpravo na svetu odločili le zato, da bi s pomočjo tovrstne'ga političnega pritiska dosegli premik pri reševanju vprašanj v zvezi z nuklearko. Po Koritnikovem mnenju je možno razmerja (finančna, op.p.) znotraj predloga še vedno spremeniti in prilagoditi."Ce bo tudi krški svet soglašal, bo cela posavska regija preko poslancev in strank, ki so zastopane v DZ, poskušata priti do uresničevanja. Predlog zakona je specifičen, saj ne govori o drugih rentah, ampak o renti iz NEK, iz njenega obratovanja in zaradi radioaktivnih odpadkov. Hkrati izhaja tudi iz zahtev Ijudske iniciative, ljudi, ki pričakujejo, da naredimo nekaj na tern področju," je dejal Koritnik. Ivan Petrišič (LDS) je že na začetku razprave vprašal predlagatelja, ali bodo vpladla v sklad stavbnih zemljišč ostala na enaki ravni kot doslej ali pa bo NEK prispevala še dodatna sredstva za rento. Zanimalo ga je tudi, kakšna je praksa glede odškodnin zaradi jedrskih objek- tov drugod v svetu. Danilo Koritnik je, kot še večkrat kas- neje odgovoril, da je predlog rente po- vsem druga tema in nima direktne po- vezave s skladom stavbnih zemljišč, saj predlog zakona o renti omogoča Zakon o varstvu okolja. Kako NEK v resnici poravnava obveznosti.ve najbolje župan, sam pa meni, da to ne poteka v obliki denarja, pač pa preko raznih kompen- zacij in je zelo kampanjsko. Povsod v svetu prebivalstvu, ki zavestno sprejme take objekte ali odpad, plačujejo rento v taki ali drugačni obliki: kot manjše dav- čne obveznosti.pokojninski sklad ali di- rektno kot za žrtve vojnega nasilja in drugim oškodovancem z rento v denar- ju. Po Koritnikovem mnenju je možnosti nešteto, samo potrebno je najti za ob- čane primerno obliko. Svetnik Branko Jane, ki je tudi posla- nec v državnem zboru (LDS), je povedal, da je obravnavana tema ena najbolj res- nih točk v mandatu sedanjega občin- skega sveta. Jane meni, da je predlog najbrž dobronameren, vendar je pripravljen preveč na hitro in brez zadostnih informacij, če pa je namenoma tako pomanjkljiv, je to zelo narobe.Ta predlog predvideva razdelitev sredstev, ki bi pomenila I6Q milijonov za občino Krško, 140 milijonov za Brežice in 100 milijonov za Sevnico.Janc je rekel, da zaradi zaščite interesov obdne in občanov občine Krško, kjer NEK stoji, takšnega predloga zakona ne more podpreti. Po njegovem mnenju je potrebno obdnski svet natančneje informirati,koliko sredstev sploh dobiva dbčina, kaj ta prihodek pomeni v proračunu vseod leta 1988 dalje.V tern primeru občina Krško tvega, da bo namesto sedanjih 800 milijonov tolarjev dobila veliko manj. Jane je v svoji razpravi opozoril na nekatere rešitve iz zakonov, ki so bili že sprejeti in ki vključujejo reševanje tega vprašanja. Tako predvsem 78. den Zakona o vars- tvu okolja z amandmaji, ki so jih podali posavski poslanci (Jane, Černelič in Se- tinc) omogoča izplačevanje rente ozi- roma odškodnine, vendar pa doslej še niso bili sprejeti ustrezni podzakonski akti, ki bi omogočali realizacijo. Danilo Koritnik je svetnike obvestil, da so v občini Krško zbrali že 2900 pod- pisov, v celi regiji pa 5600 podpisov v podporo predlogu zakona o renti. S tern - bodo nadaljevali, v drugi polovici maja ali v juniju pa bodo ponovno organizirali zbor, na katerern bodo morali obvestiti občane o razpravi na obdnskem svetu, kjer bo težko pojasniti, zakaj je predlog v Brežicah in v Sevnici dobil podporo, v Krškem pa ne. Ponovil je, da je tudi žu- panov volilni program obsegal zavze- manje za čimprejšnjo rento, zato ne ra- zume, zakaj ne podpre predlaganega do- kumenta. Župan Franci Bogovič je najprej rea- giral na Koritnikove očitke,da naj bi slo pri odzivu občine Krško in večine krških strank za norčevanje iz ljudi in vprašal, če ni morda tako pripravljen predlog tudi norčevanje iz interesov obdne in njenih občanov.saj gre.kakor meni Bo- govič, za zelo zahtevno problematiko, ki terja večjo strokovnost. "Ne glede na vse razprave je predmet obravnave predlog zakona, ki ga je pripravil posla- nec Branko Kelemina, to je dokument, ki govori v samo devetih členih izključno o finančnih razmerjih in o ničemer dru- gem. Ni pa res, da bi se sprenevedali, da obdna Krško doslej ni imela koristi od nuklearke. Na marsikaterem področju si je s temi sredstvi, ki jih je okoli 4 mi- lijone dolarjev letno, izboljšala standard v primerjavi z ostalimi občinami. Sreds- tva bi bila lahko morda porabljena tudi drugače in bolj racionalno, a za nazaj tega ni mogoče spreminjati. Iz vseh dosedanjih razgovorov tako z državo kot NEK je jasno, da obseg denarja v te namene ni neomejen in bi težko priča- kovali bistveno veqa sredstva", je dejal Bogovič. Dodal je še.da bi bilo potrebno v prvi vrsti nameniti ostro kritiko novemu nadnu financiranja občin, ki je prizadel obdno Krško za okoli 500 milijonov tolarjev (prihodek sklada stavbnih zemljišč šteje med izvirne pri- hodke obdne, s tern pa je obdna upra- vičena do manjših sredstev iz t. im. fi- nančne izravnave). Jože Zupančič (SDS) je obudil spo- mine na case gradnje nuklearke v Krš- kem in tedanje obljube, da bodo Ijudje imeli brezplačno elektriko, od tega pa ni bilo skoraj nič, razen večjega števila rakavih obolenj in drugih bolezni. Opo- zoril je, da je bila elektrarna zgrajena brez ustreznih dokumentov, takorekoč kot črna gradnja. Drugod po svetu Ijudje o takih investicijah vsaj nekaj odločajo, pri nas pa nič. Naše lokalne oblasti pa kar verajmejo in nasedajo lažem. Branimir Vodopivc (SLS) je dejal, da se o tej zadevi pogovarjamo toliko pre- pozno,"kolikor je minil čas od zakoliče- nja te nesreče do današnjih dni". Ne glede koliko časa se odškodnina za de- gradirano obmoqe prejema, ne glede po kakšnem količniku, je izredno vpra- šljivo, ali je ta denar šel v prave roke.ali ga dejansko dobijo tisti,ki so ogroženi. Vsak, ki kalkulira glede delitve rente, predvsem glede osebne rente prebival- stvu, ki pa je ni nikoli dobilo, ampak "so si jo gospodje razdelili po svojih okusih", bo moral upoštevati predvsem naslednje. centrično oddaljenost od elektrarne ("cirkl na papir, pa se ve, koliko je kdo oddaljen"), rožo vetrov ("od nuklearke ni nikoli pihalo od Zagreba gor, ampak od Leskovca proti Zagrebu") in iznakaženje pokrajine ("pod daljnovodi proti Hrvaški se ne sme nič dogajati"). Upoštevati je potrebno degradirano obmoqe in dejstvo.da vsa Slovenija zavrača lokacije trajnega odlagališča RAO ("ko se vsi branijo oslove senče, osel pa še vedno v Krškem ostane")... Vodopivc je še poudaril, da krajani v okolici elektra- rne niso nikoli nasedali Zelenim ali drugim nasprotnikom JE, vendar pa se vse bolj zavedajo svojih pravic in jih bo- do v primeru nadaljnjega zapostavljanja tudi znali zahtevati. Ana Somrak (samostojna lista) je v svoji razpravi poudarila, da je zanjo naj- vaznejše, da občina Krško že prejema, po njenem mnenju, ustrezna sredstva. Strinjala se je s potrebo, da se plačevanje odškodnine tudi zakonsko uredi, čeprav je že sedaj legalno urejeno z obdnskim odlokom. Izrazila pa je strah, da bi na račun drugih, četudi sosednjih občin, njena obdna izgubila sedanja sredstva. Predlog zakona bi podprla, če bi le-ta obdni Krško zagotavljal vsaj tolar več sredstev kot doslej, vendar je predlaga- telj za zdaj v to ni uspel prepričati. Jože Habinc (ZLSD) je povedal, da gre za zahtevno tematiko, ki bi jo bilo po- trebno obravnavati z vseh vidikov in z vsemi potrebnimi, tudi strokovnimi in- formacijami. Ker je po tako dolgem dne- vnem redu težko trezno razpravljati (ob 22.uri,op.p.), je predlagal sklic posebne, po potrebi tudi za javnost zaprte raz- prave, na kateri bi se pogovorili o vseh vidikih odnosov med obdno in nuklea- rko. Danilo Koritnik je ob koncu razprave izrazil obžalovanje, da v krškem občin- skem svetu ni politične volje za podporo predlogu tega zakona, čeprav je bilo po drugi strani iz razprave razbrati, da so vsi za reševanje te problematike. Menil je, da ne gre za tako zahtevno zadevo, da je ne bi mogli podpreti. "Dejstvo je, da se oblast norčuje iz nas vseh.nekaten pa smo se odlodli, da se ne bomo več pustili," je še dejal Koritnik. Tudi veäna ostalih razpravljalcev je bila mnenja, da bo potrebno o problematiki äm- prej spregovoriti bolj podrobno in z vsemi potrebnimi informacijami. Preden je prišlo do glasovanja o podpori Predlogu zakona o renti iz NEK.je župan prekinil sejo in s soglasjem predlagatelja odločanje prestavil na naslednjo sejo. (S.M.) 18 maj 1999 ObzorniK Imenovan novi Upravni odbor Sklada za financiranje razgradnje NEK VZTRAJALI BODO PRI ZASTAVLJENIH NALOGAH Po sedaj veljavnih planih slovenske vlade naj bi jedrska elektrarna v Krškem obratovala do leta 2023, ko bo potrebno začeti z njeno razgradnjo.Skupaj z odlaganjem radioaktivnih odpadkov iz NEK bodo stroški znašali okoli 100 milijard tolarjev oz. eno milijardo mark, kolikor bo do takrat potrebno zbrati v Skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganje radiokativnih odpadkov iz NEK. S tern namenom je bil sklad ustanovljen leta 1994. S skladom upravlja petčlanski upravni odbor, v katerega imenuje predsednika in dva člana Državni zbor RS, enega Vlada RS in enega lokalna skupnost, na obmoqu katere stoji NE Krško. Z odlokom Državnega zbora Republike Slovenije so bili I I. marca letos v Upravni odbor sklada že imenovani - Branko Jane za predsednika ter Vitja Rode in dr. Marjan Vezjak za člana tega organa.Vlada RS je že 19. novembra lani imenovala za svojega predstavnika v upravni odborVojka Pšenico, medtem ko občina Krško doslej še vedno ni imenovala svojega člana v odboru. Novega predsednika UO in državnega poslanca Branka Janca, ki je bil tudi med pobudniki in predlagatelji ustanovitve Sklada, smo prosili za kratko oceno dosedanjega poslovanja sklada. "Ob prevzemu te naloge", je dejal Jane, "lahko predvsem z zadovoljstvom ugotovim, da je po začetnih težavah Sklad naposled zaživel in zdaj opravlja naloge, zaradi katerih je bil ustanovljen, to pa je zbiranje finančnih sredstev iz vsake proizvedene kWh v NEK. Jane je poudaril, da je prav upravni odbor sklada imel glavno vlogo pri uveljavljanju nalog sklada. Pomembno se mu zdi tudi, da je slovenski sklad kot ena izmed možnih oblik zagotavljanja sredstev za potrebe zapiranja in odstranjevanja jedrskih elek- trarn po končanem obratovanju naletel na dobre odzive v med- narodni javnosti (najdemo ga tudi v Agendi 2000), saj so se v svetu reševanja te problematike lotili na različne načine. Pri izvajanju določil Zakona o skladu seveda prihaja tudi do težav, pri čemer je najveqa, da Hrvaška do danes ni vplačala niti tolarja za namene razgradnje niti ni zagotovljenih doslej večkrat omenjenih mednarodnih jamstev v te namene. Prav zaradi tega upravni odbor zahteva, da mora biti vključen v pogajalsko skupino s Hrvaško, kjer bodo zastopali interese, za katere je bil sklad ustanovljen. Nov problem pomeni sedaj tudi plačilo prispevka od tistega dela električne energije, ki ga je slovenska stran zadržala zaradi neporavnavanja obveznosti s strani hrvaškega elektrogospodarstva in ga zdaj prodaja na trgu. Upravni odbor vztraja, da mora priti plačilo v sklad od vsake kwh.Vendar je tudi toliko uvideven, da razume specifičnost situacije.ki je nastala in je pripravljen počakati rešitev, še zlasti, ker pristojno slovensko ministrstvo priznava nastalo obveznost. Sklad vodi politiko varnega investiranja, zato zbrana sredstva nalaga kot depozite pri različnih bankah, v driavne obveznice------------------------------------------------ in ostale vrednostne papirje.za katere jamči država.V letu 1998 so sofinancirali tudi programe dela Agencije za RAO v skupni višini 46,5 milijonov tolarjev. Konec leta 1998 je sklad razpolagal z 2,855 miiljarde tolarjev finančnih naložb, tako da so samo prihodki od obresti znašali 322 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je sklad dosegel realno rast kapitala v višini 4,77 odstotkov. Tudi v letošnjem letu načrtujejo podobno naložbeno politiko, za katero so že dobili soglasje Vlade RS.V dolgoročnem smislu pa bodo predlagali širitev naložbenih možnosti tudi na trg lastniških vrednostnih papirjev, v delnice gospodarskih družb in tudi vlaganja v tuje državne vrednostne papirje. Ena od naložbenih možnosti je tudi investiranje v izgradnjo HE na spodnji Savi, saj gre za investicije v energetiko z denarjem iz energetike, za gradnjo nadomestnih virov za nuklearko in objekte, ki se nahajajo v istem prostoru, vendar bo to mogoče le, če bo veriga savskih elektrarn dobila ustrezna jamstva države. Poslovna politika sklada je pod skrbnim nadzorom Upravnega odbora in Nadzornega odbora, njegovo poslovanje pa preverja tudi računsko sodišče, od katerega so dobili pozitivne ocene. "Res pa je. da marsikoga v Sloveniji moti, da je sklad izven Ljubljane.Ves čas zagovarjam stališče, da mora biti Sklad tu, kjer je tudi objekt, zaradi katerega je bil ustanovljen in kjer bodo sredstva tudi potrebna," je poudaril Branko Jane. Branko Jane Zavezanec za obrac'un in plačevanje sredstev v sklad je Nuklearna elektrarna Krško, višina prispevka pa je ob sprejetju zakona leta ! 994 znašala 0,61 toiarja za kWh iz NEK, od 24.4.197 pa znaša 0,462 tolarja za kilovatno uro - ne glede na to, kdo je kupec oziroma porabnik elektnc'ne energije. V preteklih letih je NE Krško skladu nakazovala denar neredno, zaradi česar je pnšlo do vložitve tožb, z dvema izvensodmma poravnavama pa jt podaljšano obdobje, v katerem bo nuklearka poplačala zaostale obveznosti in obresti. V prvi polovici leta 1998 je NEK redno izpolnjevala obveznosti tako tekoče kot zaostale, ki pa se nanašajo le na slovenski del, s čimer je do konca leta Sklad zbral dvakrat vec" sredstev kot prej v treh letih skupaj. Poleg zaostalih obveznosti za celotm hrvaški del je z 30. julijem 1998 ostal nepokrit tudi delež od elektrioie energije, ki je Slovenija ni vec" pošiljala hrvaškemu elektrogospodarstvu, pac" pa )0 je v glavnem prodala v druge države.. Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK Te!efon:0608 /231 710; 23 I 711 Cesta krških irtev 59 Telefaks: 0608 / 232 841 8270 Krško E.maiLSklad.NEK mail.insert.si Na osnovi 9.člena Zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško ter 34. člena Statuta Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK.objavljamo : BILANCO STANJA na dan 3 I.I 2.1997 v moc'ih SIT SREDSTVA 924 732 A Staina sredstva 167 616 I Neopredmetena dolgoročna sredstva II. Opredmetena osnovna sredstva 7.2 BO III Dolgoročne (mančne naložbe 160.366 IV. Prispevek kapitala B Gibljiva sredstva W.I 16 I Zaloge II. Dolgoročne teqatve iz poslovanja v tisočih SIT III. Kratkoročne terjatve iz poslovanp 5.654 IV. Kratkorotne finantne naložbe 750.809 V. Denarna sredstva 653 VI Aktivne časovne razmejitve VTRI SREDSTEV 924.732 A Kapital I Osnovm kapital II. Vplačam presežek kapitala III. Rezerve IV. Prenesena pozitivna razlika prejsnjih let 165.070 V. Revalorizaci|ski popravek 15.516 VI. Pozitivna razlika poslovnega leta 743.896 B Dolgoročne reiervacije C Dolgoročne obveznosti iz fmanciranja C Dolgoročne obveznosti iz poslovanja D Kratkoročne obveznosti iz financiran;a E Kratkorocne obveznosti iz poslovan|a 250 F Pasivne casovne razmejitve IZKAZ USPEHA za obdobje od l.januarja 1997 do 3 l.decembra 1997 A Gsti pnhodek od NEK po zakonu 2.519.664 B Sprememba vrednosti zalog proizvodn|e in nedokonc'ane proizvodnje C Vrednost aktiviranih lastnih proizvodov in stontev Č Drug! prihodki od poslovan|a D Kosmati donos poslovanja 2.519.664 E Strošk: blaga. materials in stontev 7.941 F Stroski dela 23.788 G Amortizacija 4.321 H Odpisi obratmb sredstev (pneakovana poravnava z NEK) 2.465.792 I Drugi odhodki poslovanja 180 J Razlika od poslovanja 17.642 K Prihodki na podlagi deležev iz dobic'ka podjetij v skupim I Prihodki na podlagi deležev drugih povezamh pod)etij N Prihodki iz obresti in drugi prihodki iz financiranja 336.492 0 Odpisi dolgoročmh in kratkoročmh finančnih naložb P Stroški obresti in drugi odhodki fmanciran|a 14.886 R Pozitivna razlika iz rednega delovanja 339 248 S Izredm prihodki 404.648 S Izredm odhodki T Celotna pozitivna razlika 743 %% U Davki iz dobic'ka 1 Koncna pozitivna razlika 743.896 K zaključnemu računu je Vlada Republike Slovenije izdala soglasje dne 23. marca 1999, s sklepom štev.: 408-05/98-6 (N) oz. 408- 05/98-3 (N). maj 1999 19 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE ObzorniK MLADI DOPISNIKI RAZVAJENKA Misli, da je najlepša, a ni, fantje jo hvalijo, ker je modre krvi. Rada se ima za dva, ker je /e ta, punčka mamina. Ne ve za kruti svet, ki ga ne pozna, živi v izobilju in pozablja: da se svet vrti tudi za revne ljudi. Se sama ne ve kaj bi rada bila, še sama ne ve kaj ji na dusi leži, še sama ne čuti, kaj srce ji govori. Se sama se ne zaveda, da se pravljica lahko vsak hip konča, če bo konec sveta. Anja Molan, OS Dobova ZEMLJA, KOLIKO ČASA ŠE NASA? V četrtek, 22.4.99, na dan Zemlje, se je v Kozjanskem parku končala akcija iska- nja in fotografiranja najzanimivejših dre- ves ter pisanja spisov na to temo.Vseh osem sodelujočih šol je na kratko pred- stavilo najdena drevesa. To so bile: OS Bistrica ob Sotli, OS Kozje, OS Pod- četrtek.OŠ Lesično.OŠArtiče.OŠ Bize- Ijsko, OŠ Pišece in OS Koprivnica. Pet najboljših spisov so nagradili. Med njimi je bil drevesni horoskop, ki ga je ustva- rila Marjana Klavžar iz 6.razreda. Sledilo je zanimivo predavanje ob ogledu dia- pozitivov sadnega drevja ter pogovor ob prigrizku. Rad imam naravo in dre- vesa. Zdaj se še bolj zavedam, da so dre- vesa življenje in dajejo pokrajini neiz- brisljiv pečat. Zato jih ne uničujmo! Ziga Pečovnik, OS Koprivnica NESREČNI POLŽ Polža ustavi policaj. Polž se čudi, da je kaj, saj hitrosti ne pozna in po znakih se ravna. Mož postave pa prevzetno hoče videti prometno. Polž se glasno zasmeji: "Meni tega treba ni. Ze moj ded in stara mati * sta vozila se po vasi, kakor danes vozim jaz, prav previdno in počas." Rok Godler, OS Dobova PREIZKUSILI SMO ZNANJE IZZGODOVINE Po opravljenem šolskem tekmovanju iz znanja zgodovine smo se učenci teme- Ijito pripravljali na regijsko tekmovanje. Potekalo je v torek, 13.aprila, na OS Ju- rija Dalmatina Krško. Zbralo se nas je okrog 50 učencev.z nami so bili še men- torji. Ko smo prejeli tekmovalne pole, smo ugotovili.da so naloge kar zahtev- ne. Reševali smo 2.uri. Po izteku pred- videnega časa so nas gostitelji povabili na kosilo. Zeio nam je teknilo, saj so nas naloge izčrpale. Mentorji so popra- vljali naloge, tekmovalci pa smo se od- peljali na brežiški grad. Po vrnitvi so bili rezultati že objavljeni na oglasni deski. Senovčani smo osvojili 5 srebrnih priz- nanj, bili smo zelo zadovoljni z uspehom. S tekmovanja sem se vračala s kamen- čkom grenkobe, saj sem za las zgrešila zlato priznanje in uvrstitev na državno tekmovanje. Kljub temu pa me tolaži spoznanje, da sem osvojila veliko dod- atnega znanja in to mi bo spodbuda za udeležbo na tekmovanju tudi v prihod- njem šolskem letu. Ana Kozole, OS XIV. divizije Senovo Lions klub Krško AKCIJE SEVRSTIJO V dobrih dveh letih svojega delovanja je Lions klub Krško preko svo- jih akcij, s finančnimi donacijami in nabavo računalniške opreme po- magal Društvu gluhih in naglušnih Posavja, prispevali so pomoč in- dividualnemu otroku družine Bevc iz Krmelja, prispevali telefonski aparat za materinski dom v Podbočju, štipendirali dva likovno na- darjena brata Arnšek in pomagali Splošni bolnišnici Brežice za na- kup diagnostičnega monitorja, sodelovali pa tudi pri različnih sve- V letošnjem letu so pomagali otrokom z asmatičnimi in hrb- teničnimi obolenji s prispev- kom za nakup nastavkov za in- halatorje in z nakupom poseb- nega stolčka in mizice za ot- roka z okvaro hrbtenice, še na- prej pa bodo štipendirali bra- ta Arnšek, sodelovali pri raz- ličnih svetovno razširjenih ak- cijah in soorganizirali medna- rodni tabor mladih Zreče 99. V dražbi likovnih del posavs- kih in drugih slovenskih ust varjalcev, ki je bila 15. aprila v Kulturnem domu Krško, so prodali 24 od 35-ih del, s katerimi so uspeli zbrati 900.000. tolarjev. Ob prazno- vanju mednarodnega dne lio- nizma so organizirali natečaj in otvoritev razstave likovnih del učencev OŠ iz Posavja, ki je potekala pod naslovom "Posejmo seme miru". Priznanja in nagrade zmago valcem natečaja v posameznih OS so prejeli: Vita Majce, 13 let (OS Brežice), Pika Mirt, 11 let (OS Krmelj), Simona Jaz- binšek, 12 let (OS Savo Klad- nik Sevnica) in dvanajstletna zmagovalka natečaja v Sloveniji Sara Hiti iz OS Jurij Dalmatin Krško. Tajnica LCK dr. Darja Mirt izroča knjižno nagrado zmagovalki natečaja Sari Hiti. SEJEM BO (P)OSTAL (ŽIV) V petek, 8. maja, so se v Krškern sestali predstavniki organiza torjev letošnjega prvega knjiž nega sejma (Valvasorjeve knji žnice, Dolenjske založbe, Kul- turnega društva Obzorje in kr- ške izpostave Sklada za Ijubi- teljske kulturne dejavnosti), ki so dokaj natančno analizirali prireditev, ki še je odvijala v Krškem od 22. do 24. aprila le- tos. Ob upoštevanju slabega vremena in dejstva, da je bila to prva tovrstna prireditev v Krškem, so jo ocenili pozitivno kljub nekaterim pomanjkljivo- stim, ki jih bodo poskušali nas- lednje leto odpraviti. Kot je po- vedala pobudnica prireditve Tatjana Avsec, seje načrtovanje naslednjega sejma praktično že začelo. S pravočasr.imi pripra- vami in dogovori z vsemi isti- tucijami in zavodi, ki naj bi so V počastitev mednarodnega dneva knjige in v okviru prireditev ob Krškem knjižnem sejmu '99 sta v prepolni avli Valvasorjeve knjižnke nastopila pesnik Dane Zajc in dramski igralec Janez Škof. (na sliki levo - foto: arhiv VKK). 20 maj 1999 ObzorniK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE VLADIMIRA ŠTOVIČEK RAZSTAVLJA V BREŽICAH V četrtek, 6.maja 1999, so v gale- riji Posavskega muzeja v počas- titev 50-letnice te kulturne usta- nove odprli pregledno razstavo del akademske kiparke Vladke Štoviček. Vladka Štoviček je bila rojena 1934 v Leskovcu pri Krškem. Odraščala je v družini kiparja in medaljerjaVladimirja Štovička, ob katerem je že v zgodnjih letih pričala spoznavati veščine kipar- skega snovanja. Po končani osnovni šoli je obiskovala Šolo za umetno obrt v Ljubljani.Studij je nadaljevala naAka- demiji za likovno umetnost v Zagrebu. Do svoje upokojitve'je delala kot likovna pedagoginja na osnovni šoli v Krškem in Leskovcu, kjer živi in us- tvarja še danes. Doslej je pripravila dvajset samostojnih razstav in sodelovala na mnogih skupinskih ter nekaterih slikarskih kolonijah. Razstavljeni opus zajema ciklus aktov in žanrskih figur ter reliefov, ki so nas- tajali od leta 1968 dalje. Kiparska iz- poved Vladke Štoviček je nadaljevanje iz časa njenega šolanja v Zagrebu, saj s programom.ki ga je sprejela pri pro- fesorju Kršiniču in seveda pri očetu nakazuje sledi šolanja in vpliv očeta. Ne glede na likovno problematiko ak- tov in žanrskosti ter njihovo čisto govorico je poglavitna karakteristika njenih del predvsem domišljenost, ne- posrednost in nesramežljiva čutnost. Kiparkina najljubša tema poleg akta in žanra je portret, največkrat v plos- kovitem reliefu, zaokroženem v Doprsna skulptura kiparkinega očeta Vladimirija Štovička okroglo obliko medalje. Portretira svojo družino, sorodnike, prijatelje in znance ter tu in tarn polite. Po tradiciji očetovega medaljerstva, kiparki ne moremo odreči smisla za ura- vnoteženo kompozicijo ujeto na malo površino s krogom ali pravokotnikom omejene ploskve, verodostojnost upo- dabljanja obraznih potez in vživljanja v duhovnost portretiranca. Vladkina umetnost je blizu človeku in življenju, v malem formatu žanrskih figur zna izraziti veselje, zasanjanost, vznesenost, tegobe in žalost dolenjskih žena, v mnogih aktih in številnejših portretih zna združiti univerzalnost s specifičnostjo upodobljenega, intuitiv- no ali zavestno izbranega motiva. Oži Lorber ŠPILER DIREKTOR PRI DZS Posavski rojak, ki je precej časa služboval in posloval v Ljubljani, Peter Špiler, se je zadnja leta precej angažiral v brežiški občini, v minulem letu dni zlasti kot direktor Radia Brežice. Z mesecem aprilom letos pa je nastopil novo odgovorno delovno mesto v Ljubljani, in sicer kot direktor založništva literature pri DZS, ki je ena od dveh največjih slovenskih založb. BORČIČ V KOSTANJEVICI S tremi skladbami v izvedbi harfistke Mojce Zlobko so v Caleriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki v petek, 7. maja 1999, odprli razstavo slik akadcmskega slikarja Bogdana Borčiča. Priznani likovni umetnik, slikar, grasik in pedagogje na povabilo direktorja kostanjeviške galcrije Bojana Božiča v dobnh dveh letih ustvaril . ciklus slik, ki ga je naslovil Iz ateljeja. Po mnenju Božiča je slikar z namensko ustvarjenimi deli pričakovano kvalitetno odgovoril na velik izziv, ki ga za vsakega povabljenega ustvarjalca pomeni ta razstavni prostor. TRIDESET LET S TAPISERIJAMI Od 16. aprila do 15. maja je bila v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki na ogled pregledna razstava tapiserij priznane ustvarjalke Cvetke Miloš iz Brežic. Raz stava je bila posvečena tride- setletnici avtoričinega ukvar- janja s tapiserijami, ki danes krasijo številne javne in za sebne prostore doma in v svetu. Razstavo je odprl žu- pan občine Brežice Vladislav Deržič. delovali, zlasti pa šolami, bodo poskušali zagotoviti še več so- delujočih in tudi publike, ki se je tokrat odzvala pod pričako- vanji. Med novostmi pa velja omeniti razpis posebnega literarnega natečaja za literarna dela, na katerem bodo lahko sodelovali osnovnošolci, srednješolci in v tretji kategoriji vsi ostali ustvar- jalci iz Posavja, najboljša dela pa bodo nagrajena in pred stavljena v posebni brošuri, ki bo izšla ob knjižnem sejmu leta 2000. OTROŠKI ZBORI PELI V GLOBOKEM V četrtek, 6. maja 1999, je bila v dvorani OS Globoko Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo je v sodelovanju z domačo šolo pripravila Območna izpostava SLKD iz Brežic. Na reviji so sodelovali otroški pevski zbori iz Globokega, Artič, Pišec, Cerkelj ob Krki, Bizeljskega, Dobove ter zbora brežiške osnovne sole in glasbene sole. Z mladinskimi pevskimi zbori pa so se predstavile osnovne sole iz Globokega, Cerkelj ob Krki, Bizeljskega, Pišec.Artič in Dobove, od koder je sodeloval tudi MPZ tamkajšnjega kulturnega društva "Zvezda". IZBRANI NAJBOLJŠI LITERATI V okviru letošnjega knjižnega sejma je v Krškem potekalo tudi Medobmočno srečanje še neuveljavljenih pesnikov in pisateljev Dolenjske, Bele krajine, Za- savja in Posavja, ki se ga je udeležila ve- čina izmed 20 prijavljenih avtorjev. Ocenjevalna komisija, ki sta jo na pred- log organizatorjev srečanja (Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti) ses- tavljala Silvester Mavsar iz Krškega in Marjanca Kočevar iz Novega mesta, je za zaključno srečanje na državnem ni- voju predlagala tri avtorje.med katerimi sta dva iz Posavja: Dragica Dani iz Brežic in Martin Kerin iz Krškega. KOPALCI APOLONIJE SIMONV GALERIJI KRŠKO V času od I I. do 27. maja je v galeriji Krško na ogled razstava ciklusa slik akademske slikarke Apolonije Simon pod naslovom Kopalci. Umetnica sodi v mlajšo generacijo slovenskih likovnih ustvarjalk, saj je bila rojena leta 1967 v Brežicah.sedaj pa živi in dela v Ljubljani kot svobodna likovna ustvarjalka. KULT '99 1. BREZrfW KULTURH! DHEVf 2M0.S.1999 maj 1999 21 V_______________________________________ Sport in rekreacija ObzorniK Ju-jitsu DRŽAVNO PRVENSTVO KADETOV IN MLADINCEV Državnega prvenstva v ju-jitsu borbah za kadete in mladince, ki je bilo I O.aprila 1999 v Crnomlju, sea se udeležila tudi oba posavska kluba, Društvo borilnih veščin KATANA iz Globokega in sev- niški klub IPPON RUCANOR Med 53 tekmovalci (iz 9 slovenskih klubov) so tudi tokrat naše tekmovalke in naši tekmovalci posegli po najvišjih uvrstit- vah, saj so osvojili trikrat prvo mesto (naslov državnega prvaka), sedem dru- gih mest (naslov vice državnega prvaka) in štiri tretja mesta. Med "kadeti" do 48 kg je Prah Matej z 2. mestom osvojil naslov vice držav- nega prvaka, njegov klubski kolega Hot- ko Sandi iz Katane pa je zasedel 3. me- sto.V kategoriji kadetov do 55 kg je 3. mesto osvojil Požun Peter iz Ippon Rucanor, v isti kategoriji, vendar do 63 kg, pa je tudi Cancer Rok osvoji! naslov vice državnega prvaka z 2. mestom, 3. mesto pa si je priboril Bahč Dejan (oba Katana Globoko). Naslov državne prvakinje je s I .mestom v kategoriji "ka- detinje" do 58 kg osvojila Ferenčak Maja iz Katane, uspeh pa dopolnila Cvetanovski Maja iz sevniškega kluba Ippon Rucanor z 2. mestom. Tudi v kategoriji "mladinke" so posavske tekmovalke zasedle najvišje uvrstitve.V kategoriji do 58 kg je I .mesto in naslov državne prvakinje osvojila Urek Katja, 2. mesto pa Mesojedec Vesna (obe Ippon Rucanor Sevnica), med mladin- kami do 58 kg pa je s I .mestom postala državna prvakinja PreskarVanja iz Ka- tane Globoko. Odlične uvrstitve so za- sedli Posavčani tudi v kategoriji "mla- dinci", in sicer do 69 kg je Požun Jure iz sevniškega Ippona zasedel 2.mesto, do 85 kg je 2. mesto osvojil Pečnik Boštjan (Ippon Rucanor) in 3. mesto Kežman Jože (Katana Globoko). 2. mesto med mladinci nad 85 kg pa je zasedel SetincAleš izgloboške Katane. (N.O..S.P.) ™ 5P0RTNU ObzorniK Tekmovalna ekipa Katane iz Globokega TEN d.o.o. POSTAL GENERALNI POKROYITELJ KATANE IZ GLOBOKEGA Po nedavno podpisani pokroviteljski pogodbi med podjetjem TEN d.o.o iz Krškega in krškim košarkaškim klubom.se je podjetjeTEN odločilo tudi za generalno pokroviteljstvo Sportnega društva borilnih veščin Katana iz Globokega. Ob svečanem podpisu pogodbe, ki je bila 3O.aprila vGlobokem.so člani kluba, ki se lahko pohvalijo dosedaj že z I I osvojenimi naslovi državnih prvakov, pripravili tudi krajši demonstracijski nastop. Ob tern je direktor podjetja Ivan Navoj povedal, da s tern sledijo poslovni politiki podjetja, saj so vanjo tudi zapisali, da bodo vlagali sredstva v delo predvsem osnovnošolske in srednješolske mladine. Izrazil je tudi upanje.da bo podpisu enoletne pogodbe, v kolikor bo sodelovanje potekalo obojestransko in na zadovoljivem nivoju, sledil nov podpis in podaljšanje pokroviteljske pogodbe. Mlade športnike in športnice je nagovoril tudi Cveto Bahč, zunanji sodelovec podjetja, ki je zadolžen tudi za sodelovanje, ki izhaja iz naslova sodelovanja s športnimi društvi in pokroviteljstva, rekoč:"PodjetjeTEN od vas pričakuje, da boste dosegali dobre športne rezultate in dali od sebe tisti maksimum, ki ga od vas pričakujejo tudi vaši trenerji, konec koncev pa, da bi bili ponosni na to podjetje, ki vam poleg ostalih omogoča, da lahko delate na takšnem nivoju." (B.M.) Plavanje PLAVALCI ZAKLJUČILI ZIMSKO SEZONO V družbi 15-ih klubov iz Hrvaške in Slo- venije.ter 426 plavalk in plavalcev je mla- da ekipa Plavalnega kluba Celulozar Krško uspešno zaključila zimsko sezono na 4.Velikonočnem plavalnem mitingu v Celju. Deklica Hojski Sara (88) je z doseženim I.mestom še enkrat potrdila premoč na 100m (1:20,27), kjer je v isti disciplini uspeh dopolnila tudi Sember Vedrana z doseženim 3. mestom (1:25,87). Sara je dosegla tudi 3. mesto na 100m prosto (1:12,37) in 4. mesto na 100m hrbtno (I:23,89).V kategoriji mlajših dečkov v konkurenci I I I pla- valcev je Omerzeljernej (87) priplaval 2. mesto na 50m hrbtno (0:35,14) in za par stotink zgrešil kolajno s 4. mestom 50m prsno (0:39,96) in 5. mestom na 50m delfin (0:34,71). Jernej je v konkurenci 148 plavalcev dosegel tudi 10. mesto in osebni rekord na 50m pros- to (0:31,66). V kategoriji dečkov je Furst Mitji (85) zmanjkalo moči v zadnjih metrih na 200m mešano in je dosegel solidno 5. mesto (2:34,20), na 100m prosto (1:01,41) pa se je moral zadovoljiti s 6. mestom. Med deklicami je Zičkar Do- lores (87) v družbi najboljših slovenskih prsašic dosegla odlično 5.mesto na 100m prsno (1:25,29), med mlajšimi dečki pa je tokrat Hribšek Primož (87) posegel po višjih uvrstitvah le na 50m delfin (0:35,04) s 7.mestom v konkurenci 81 plavalcev. Naj še omenimo najmlajšega plavalca naše ekipe Furst Mateja (89), ki je v svojem letniku zasedel I .mesto na 100m mešano (1:25,63), 2. mesto na 50m hrbtno (0:40,08) in 3.mesto na 50m prosto (0:33,24). (I.G.) MEDNARODNI PLAVALNI MITING DUNAJ (30.4 - 2.5.1999) Na mednarodnem plavalnem mitingu na Dunaju je sodelovalo 94 klubov iz tri- najstih držav, PK Celulozar pa se je mi- tinga udeležil z dvema tekmovalcema, in sicer šestnajstletnim Rokom Kerinom in trinajstletno Niko Jevnik. Rok Kerin je v disciplini 400m mešano osvojil v kategoriji 15, 16 let starih kadetov odli- čno 5.mesto z rezultatom 5:05,24 in popravil osebni rekord ta 5,5 sek. Na 200m mešano je ponovno popravil oseb- ni rekord za 5.sek. in z rezultatom 2:21,83 osvojil 8.mesto.V kolikor bi bil Rok Kerin reprezentant, bi v obeh disci- plinah dosegel kategorizacijo - državni razred. Zelo dobro je plavala tudi Nika Jevik, ki je trikrat osvojila I8.mesto v kategoriji do 14 let, in sicer na 100m prsno (1:25,36), 100m delfin (1:13,54) in 100m hrbet (1:15,36).Tudi Nika je v vseh disciplinah popravila svoje osebne rekorde, mesta pa bi bila lahko še boljša, če bi plavala s svojimi in ne leto starejšimi nasprotnicami. (S.P.) PLAVALNI MITING ILIRIJA 99 S plavalnim mitingom Ilirija 99, ki je bil v Ljubljani, se je v Sloveniji uradno začelo tekmovati v letnih, 50 metrskih bazenih. Na mitinga so tekmovali klubi in repre- zentance iz 12 držav v dveh kategorijah, in sicer absolutno in kategorija fantje do 16 let in dekleta do 14 let starosti. PK Celulozar se je mitinga udeležil s štirimi tekmovalci. Zelo se je izkazala.Nika Jev- nik, ki je v disciplini 100m delfin dosegla v kategoriji kadetinj odlično 2.mesto 22 maj 1999 ObzorniK V Sport in rekreacija (1:10,96) in premagala aktivno državno kadetsko rekorderko in popravila rezultat z Dunaja še za 3 sek. Odlično se je ponovno odrezal Rok Kerin, ki je na 200m hrbtno dosegel 3.mesto (2:24,04), na 200m mešano (2:24,62) pa 4.mesto. Pohvalimo lahko tudi Jara Kovačiča, ki je v disciplini 200m delfin (2:27,02)dosegel 5.mesto , vsi trije tekmovalci pa so omenjene discipline plavali v popoldanskem B. finalu. (S.P.) Posavski alpinistični klub ZAKLJUČEK PRVENSTVA OSNOVNOŠOLCEV VZHODNE SLOVENIJE V ŠPORTNEM PLEZAN)U Mladi športni plezalci Posavskega alpinističnega kluba so v mesecu aprilu pomerili kar na treh tekmovanjih, in sicer na Državnem prvenstvu za osnovnošolce, ki je bilo v Škofji Loki, v Celju na tretji tekmi za prvenstvo osnovnošolcev vzhodne Slovenije in v Slovenski Bistrici, kjer je bila zaključna tekma prvenstva osnovnošolcev vzhodne Slovenije v športnem plezanju. V Škofji Loki se je na državnem prvenstvu najbolje izkazala Tjaša Zakšek, ki je zasedla odlično 3.mesto med starejšimi deklicami in s tern že napovedala svoj preboj v državno reprezentanco v svoji kategoriji. Med starejšimi dečki je Matej Radojčič osvojil 7.mesto, Goran Novak pa je bil med tekmovalci brez tekmovalne licence 4., v absolutni kategoriji pa 20. Med mlajšimi dečki se je Nejc Pozvek uvrstil na I O.mesto, Matej Trebušak na 20., Nejc Rostohar na 26.mesto in Blaž Novak na 46.mesto (med tistimi brez licence je bil Blaž 21.). Na tekmovanju v Celju je bila Tjaša Zakšek 2., Nejc Pozvek 3., Matej Radojčič 5., Goran Novak pa 9. med starejšimi osnovnošolci. Med mlajšimi je odlično plezal Nejc Rostohar, ki je osvojil 5.mesto, prav takšno uvrstitev (5.mesto) je dosegla Katja Krejan, Blaž Novak pa se je uvrstil na I7.mesto. Na zaključni tekmi prvenstva osnovnošolcevVZ. Slovenije v Slovenski Bistrici, se je na umetni steni pomirilo 52 tekmovalcev. Tjaša Zakšek je v kategoriji st. deklic zasedla 2.mesto, prav tako je v kategoriji st. dečkov 2.mesto osvojil Nejc Pozvek. V isti kategoriji je.Matej Radojčič osvojil 6.mesto, Goran Novak pa I2.mesto. V kategoriji ml.dečkov sta si 6.mesto razdelila Nejc Rostohar in MaticTrebušak, Blaž Novak pa je bil 12. Najboljši tekmovalci iz posameznih kategorij so se pomerili tudi v "mastersu" za nagrado Map Trade, kjer sta si sotekmovalca Tjaša Zakšek in Nejc Pozvek delila odlično 3.mesto. Mladi tekmovalci PAK-a so v skupnem seštevku Prvenstva osnovnošolcevVZ. Slovenije osvojili 2.mesto,kateremu so največji prispevek doprinesliTjaša Zakšek, Matej Radojčič in Nejc Pozvek, pohvaliti pa je potrebno tudi ostale: Katjo Krejan, Nejca Rostoharja,MaticaTrebuščaka,Gorana in Blaža Novaka ter Simona Perčiča, ki so prav tako v svojih kategorijah zbrali lepo število točk. (PAK) Kolesarstvo USPEHI SAVAPROJEKTOVIH KOLESARJEV Na sobotni tekmi (17.4.1999) sta tek- movalca v kategoriji članov iz Kolesar- skega kluba Savaprojekt Krško - Zajc Gregor in Puš Jože zabeležila do- bre uvrstitve v Kamniku (Kriterij slo- venskih mest) na 54 km-/ točkovanje sprintov/, kjer je Zajc Gregor osvojil 6.mesto ter Puš Joie 8,mesto med 35 tekmovalci. Na cestni dirki v dolžini 127 km, ki je bilo istega dne v Opatiji, je odlično 3.mesto, v konkurenci 80 tek- movalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, osvojil Smerc Sandi. Njegov uspeh je z lO.mestom dopolnil Ravbar Bog- dan, v skupini pa sta na cilj pripeljala še Gimpelj Andrej in Jelič Borja. Sta- rejši mladinci pa so se pomerili na 90 km dolgi cestni preizkušnji, ki je v toč- kovanju štela za Pokal Slovenije.Med 66 sodelujočimi tekmovalci je zasedel 9.mesto Cernoga Matjaž, I4.mesto Pernar Alan, 26mesto Plahuta Ro- man, kljub predrti zračnici pa je 3l.mesto osvojil Četrtič Primož. Mlajši mladinci so vozili na 50 km cestni preizkušnji, kjer je Kodrič Gregor os- vojil 4.mesto, I O.mesto je prikolesaril Zalokar Mišelu, I I .mesto Fridl Gus- ti, Arh Sašo pa je bil 20. med 46 tekmovalci. NOVA GRADIŠKA - 9.5.1999 Preostala tretjina ekipe v kategoriji čla- nov, ki ni nastopila na dirki Po Sloveniji, se je udeležila cestne dirke v dolžini I I I km, kjer je startalo 60 tekmovalcev iz Hrvaške, BIH in Slovenije.V zelo slabem vremenu je odlxno 2.mesto zasedel Dejan Znideršič. Uspeh članske ekipe je v kategoriji mlajši mladinci z osvojit- vijo l.mesta na 70 km cestni dirki do- polnil Gregor Kodrič.solidno 5.mesto je osvojil Sašo Arh, Mišel Zalokar pa je bil 10. Najmlajše kategorije (letniki 1985) pa so tekmovali na 30 km progi, kjer je med 24 tekmovalci Rok Zagorc osvojil odlično 2.mesto. (I.Ž.) DIRKA "PO SLOVENIJI" (3.5.-9.5.1999) Ekipa Savaprojekta je v sestavi: Gimpelj A., Zajc G., Puš ),, Rav- bar B., Šmerc S. in jelič B. do- segla na največji kolesarski pri- reditvi.ki je bila letos v Sloveniji, odličen uspeh, saj je Sandi Šmerc dosegel oz. po končanih 6 etapah zasedel odlično 9.mesto v generalni uvrstitvi med 98 tekmovalci profesional- nih in amaterskih ekip, ki so mi- nuli teden vrtela pedala po Slo- veniji. Poudariti velja njegovo 8.mesto v "kraljevski etapi" na Vršič.kamor med prvimi priko- lesarijo le najbolje pripravljeni. Košarkarka KRŠKO NAPREJ Košarkarski klub Krško je bil or- ganizator prvega tekmovanja I. skupine I. kroga kvalifikacij za vstop v I. slovensko košarkarsko ligo za mladince. V leskovški dvorani so se poleg domačinov pomerile še ekipe GD Hrastnik, Celje in Kemoplast Šentjur. Re- zultati: Krško - GD Hrastnik: 96:88 (45:37), Celje - Kemopiast: 68 : 86 (37:36), Kemoplast - Hrastnik 79: 56 (39:30), Krško- Celje: 111:77 (55:47). V 2. krog kvalifikacij se je poleg Krčanov tako uvrstila še ekipa iz Šentjurja. USPEŠNI PRAZNIKI ZA MOTOKROSISTE Med prvomajskimi prazniki je bilo več dirk v motokrosu, na katerih so uspe- šno nastopili tudi predstavniki dveh klubov iz Posavja, krškega Fun športa inbrežiškegaAMD. Na prvi dirki podmladka za državno prvenstvo v Stranski vasi pri Semiču, je bil Tomaž Salobir iz Fun športa s 60 kubičnim motorjem 3. in osvojil pr- vi pokal na državnem prvenstvu, us*- pešna pa sta bila tudi njegova klubska kolega v razredu 2 z 80 kubičnimi mo- torji, saj se je Nik Rovan uvrstil na 4.mesto (zbral je enako število točk kot tretje in peto uvrščeni), Denis Dolinšek pa je bil 7.V članski konku- renci v razredu do 80 ccm je bil Go- razd Oprešnik po več padcih v drugi voinji skupno tretji in je zdaj na dru- gem mestu v DP s 62 točkami, Niko Hrstič je bil na dirki 24., Iztok Op- rešnik pa 27. Na prvi dirki za Pokal Total v Rakeku je bil najuspešnejši Gorazd Oprešnik.ki je zmagal v razredu do 80ccm z licen- cami, njegov brat Iztok je bil 10., klubski kolega Niko Hrstič pa 14. Med pod- mladkom v isti kategoriji je bil Nik Ro- van 3., Denis Dolinšek4., Boštjan Oc- virk pa je med amaterji 7.mesto (vsi se- veda vozijo za krški Fun sport). Njihov član Tomaž Salobir je bil na tej dirki drugi med podmladkom s 60 kubičnimi motorji, clan AMD Brežice Primož Jazbar peti v razredu do 125 ccm, Si- mon Gomilšek iz Fun športa deveti med amaterji v razredu do 250 ccm. Mladi člani Fun športa pa so zadnjo ne- deljo uspešno nastopili tudi na letošnji prvi mednarodni dirki za pokal McDonalds v avstrijskem Launsdorfu, na progi, kjer vozijo tudi za svetovno pr- venstvo. Nik Rovan je zasedel v skupini mlajših, ki vozijo z 80 kubičnimi motorji - 5.mesto, Denis Dolinšek pa šesto mesto Nik se je uvrstil tudi v superfi- nale, kjer je nastopilo pet najbolje uvr- ščenih iz dveh starostnih razredov in bil na koncu v dirki s precej starejšimi tekmovalci skupno 6.,medtem ko je nje- gov klubski kolega Tomaž Salobir kon- čal dirko starejših s 60 kubičnimi mo- torji na lO.mestu. (G.R.) Tomaž Salobir, kije bil v lanskem letu poškodovan in soddoval le v treh dirkah,je letos že stopil na zmagovalne stotoničke maj 1999 23 Ud tu in tam ObzorniK GZS - Območna zbornica Posavja GRADNJA RTP KRŠKO SE MORA PREMAKNITI IZ MRTVE TOČKE V začetku meseca maja se je zvrstila ie 20. seja Upravnega odbora GZS - Območne zbornice Posavja, na kateri so dali glavni poudarek razpravi o problematiki projekta izgradnje razdelilne transformatorske postaje (RTP) 400/1 10 kV Krško, ki je zaradi potrebe po boljši oskrbi z električno energije za posavski prostor velikega pomena. Ob febraarski snežni ujmi je celotno Posavje, Obsotelsko, Kozjansko in Mirenska dolina, nekaj ur ostalo brez električne napetosti, ker je prišlo do okvare na I 10 kv daljnovodu Beričevo -Trbovlje. Da bi se izognili tovrstnim, vedno pogostejšim in nepredvidljivim izpadom.je potrebno čimprej pristopiti k izgradnji RTP 400/100 kV Krško, ki bo za Posavje in Dolenjsko pomenila zaneslivejši vir dobave električne ener- gije. Ne glede na bližino virov električne energije na I 10 kV nivoju:TE Brestanica, ki bo v naslednjem letu vključila v omre- žje tudi dva nova plinska bloka, HEVr- hovo,TETrbovlje,je Posavju nabližja RTP Beričevo in Podlog (pri Celju).Ob nuk- learki je bilo zgrajeno 400 kV stikališče, v katero sta vključena daljnovoda (DV) 400 kV Maribor - Krško in DV 2x400 kV Krško -Tumbari, ki omogočata pre- nos v nuklearki proizvedene električne energije v prenosno elektroenergetsko omrežje, ki pa na tern podroqu ni po- vezano s I lOkV omrežjem. Zato izgra- dnja RTP Krško v neposredni bližini NEK z razpletom daljnovodov predsta- vlja najpomembnejši elektroenergetski objekt na podroqu prenosa elektrike v Sloveniji, ki bo zagotavljal elektriko v Po- savju, Dolenjski in Beli Krajini tudi tak- rat, ko NEK, ki pokiva približno tretjino slovenskih potreb po električni energiji, ne bi obratovala. V lanskem letu so že stekla pripravljalna dela.ki pa so bila zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev ter razhajanja v kon- ceptu RTP med ELES-om kot prenosnim podjetjem, NEK-om in Upravo za jedr- sko varnost, prekinjena. Zato je Upravni odbor Območne zbornice Posavja na sestanku sprejel sklep, v katerem zah- teva od Elektra Slovenije.da kot inves- titor in nosilec projekta,forsira izvedbo te investicije na vseh nivojih.da bo pro- jekt zaključen do februarja leta 2002, odVlade RS pa pričakuje.da bo sprejela spremembo vrednostnega plana inves- ticij v elektroenergetski sistem.kjer bo vključena tudi investicija RTP Krško, Ele-_ ktru Celje PE Krško pa predlagajo, da v najkrajšem času postavi optimalno mre- žo zank daljnovodov na obmoqu Posavja in Obsotelja ter sosednih regij za nemoteno in kvalitetno oskrbo elek- trične energije tudi ob najtežjih vreme- nskih pogojih. (B.M.) Radioklub "KRŠKO" USPEŠNI V BJELOVARJU IN NA ODPRTEM PRVENSTVU SLOVENIJE V aprilu je potekalo v Bjelovarfu 6.odprto prvenstvo Bjelovarsko-bilo- gorske županije v amaterski radio- goniometriji (popularni naziv "lov na li- sico") na 3,5 MHz. Sodelovalo je 76 tek- movalcev iz Hrvaške in Slovenije, od Posavskih radioklubov pa so so na prvenstvu sodelovali tudi tekmovalci iz Radiokluba "KRŠKO". Tudi tokrat so dosegli vidne in visoke uvrstitve: v kate- goriji MLAJŠI JUNIORJI je Božič Da- mjan zasedel 3.mesto, Kerin Rok 9.mesto, v kategoriji JUNIORJI je I O.mesto osvojil Kerin Peter, 13.mesto pa Arh Darko.V kategoriji ŽENSKE je 3.mesto osvojila Mavsar Cvetka, med VETERANI pa je 3.mesto osvojil tudi w Kuselj Janez.V kategoriji RADIO- KLUBI je krški Radioklub osvojil 6.mesto. Na odprtem prvenstvu Slovenije v ama- terskem radiogoniometriranju, ki je 8.maja potekalo v organizaciji radioklu- ba "AMATER" Sevnica v Loki, je sode- lovalo 67 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške.Od posavskih radioklubov sta sodelovala sevniški radioklub "AMA- TER" in krški klub"KRŠKO",člani obeh klubov pa so dostojno branili posavske barve.V kategoriji PIONIRJI je Boiic Damjan (Krško) zasedel 2.mesto. Perc Boštjan (Sevnica) pa 5.mesto. Med JU- NIORJI je I .mesto osvojil Keber Mar- ko, njegov klubski kolega Hribar Mar- ko pa 6.mesto (oba Sevnica), v kategoriji ST.VETERANI je osvojil 3. mesto Kuselj Janez (Krško).V kategoriji RADIO- KLUBI je 3.mesto osvojil sevniški klub "AMATER" (BK.) ObzorniK Tel/Fax: 2O-32O LETOS SPET BREŽIŠKI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA Kljub temu, da še vedno nimajo naj- bolj ustreznih prostroskih pogojev, na Obrtni zbornici Brežice že nekaj časa potekajo priprave na letošnji se- jem obrti in podjetništva, ki bo od 25. do 27. junija pri Osnovni šoli v Brežicah. Kot je povedal predsednik zbornice Janko Hrastovšek, name- ravajo letos še posebno skrb na- meniti predstavitvi svojih članov oziroma njihove dejavnosti. Tudi le- tos pričakujejo okoli 70 odstotkov razstavljavcev iz vse Slovenije, preostali del pa naj bi bili obrtniki in podjetniki iz Posavja. Ker je to že šesti sejem brežiških organizatorjev (pri- rejajo jih vsaki dve leti),so uvedli ne- katere novosti kot so ločitev sejem- skih prostorov na prodajni in raz- stavni del, ukinitev vstopnine, boga- tejši spremljevalni program idr. Prizadevajo si tudi za sodelovanje razstavljalcev iz sosednje Hrvaške, vsekakor pa pričakujejo tudi njihove obiskovalce.Glavni pokrovitelj sejma bo tokrat občina Brežice, glavni sponzor pa Zavarovalnica Triglav. IZBIRAMO osebnost' POSAVJA Dežurna kamera: SOBOTNE PROMETNE ZAGATE NAVIDMU JURJEVANJE (PONOVNO) V KAPELAH Letos so se v Kapelah odločili po 23 letih obnoviti nekdaj zelo obiskano in odmevno prireditev jurjevanja. Pobud- nik in glavni organizator Jurjevanja v Ka- pelah, ki je bilo v nedeljo, 9. maja 1999, je Kulturno društvo Pihalni orkester Ka- pele, ki si je v okviru programa za oh- ranjanje starih običajev zagotovil tudi podporo iz programa PHARE. Nede- Ijsko prireditev je sicer nekoliko okrnilo slabo vreme, vendar so organizatorji kljub temu vztrajali, v kulturnem pro- gramu pa so poleg domačih pihalnih or- kestrov , nastopili člani 40x banda iz Krškega, folklorno skupino iz Metlike pa so nadomestili kar plesalke in plesalci folklore iz Artič. V četrtek, 13. maja 1999, so slovenske ceste zahtevale velik krvm davek. Do prometne nesreče je prillo tudi na hitri cesti Ivančna Gorica - Obrežje, izven nose//o Čatež. V nesreči je ena oseba umrla, ena je dobila zelo hude, drugi dve pa lažje te/esne poškodbe. (Foto:M.K.) 24 maj 1999 ObzorniK Kronika KRONIKA V PRVEMTEDNU MAJA... .. se je na območju, ki ga pokriva Policijska uprava Krško, pripetilo 30 prometnih nesreč, v katerih je bila I oseba hudo telesno poškodovana, dve osebi sta utrpeli lahke telesne poš- kodbe, v 27 primerih pa je šlo za mate- rialno škodo. Na meji je bilo pri ilegalnih prestopih meje prijetih 24 ilegalcev, ve- čina državljanov ZRJ (Sandžak). Prijeta sta bila tudi dva organizatorja, ki sta ile- galce "tihotapila" čez državno mejo. HRVATJE K NAM OBOROŽENI Sodeč po policijskih poročilih, ki priha- jajo v našo uredništvo.biiahko zaključili, da se nas državljani Hrvaške bojijo, saj v našo državo kaj radi vstopajo in iz- stopajo oboroieni.Tako so na mejnem prehodu Obrežje v prvem tednu maja policisti našli v vozilu hrvaškega dr- žavljana D.I. (v predalu voznikovih vrat) teleskopsko palico na vzmet dolžine 40 cm, posebej prirejeno za napad. Pri Za- grebčanu Ž.Š. so odkrili v prtljainiku vozila vojaški nož - bajonet, pri Ž.D (prav tako Zagrebčanu), pa so.policisti v predalu za sovoznikovim sedežem na- šli nož bodalo znamke "Magnum -Tan- to", dolžine rezila 19 cm.A to še ni vse, saj so pri nadaljnjem pregledu vozila na- šli še pravi pravcati revolver znamke Colt, kalibra 357 Magnum, v bobniču katerega je bilo tudi šest nabojev, poleg tega pa tudi škatlico z 20 naboji kalibra 357 Magnum in enim nabojem kalibra 45 ACP Na'MP Slovenska vas so po- licisti v vozilu Zagrebčana M.B. našli v predalu armaturne plošče pištolo znamke SAUER & SOHN - kalibra 7,65 mm z vloženim nabojnikom.v katerem je bilo 7 nabojev kalibra 7,65. Na mejni prehod Rigonce pa je pripotoval T.S. iz Zagreba.V predalu njegovega vozila so našli hladno orožje - bokser. Prav goto- vo ni potrebno posebej napisati, da je orožje in strelivo vsem zaseženo, vsi oboroženi možje pa so se morali srečati s sodnikom za prekrške. MOTORISTI POD POLICIJSKIM DROBNOGLEDOM Od 24.4. do 2.5.99 so policisti PL) Krško poostreno kontrolirali voznike koles z motorjem in motornih koles ter za to- vrstne kršitelje napisali 16 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekr- ške, izrekli I I mandatnih kazni in za- časno odvzeli tri motorna kolesa oz. ko- lesa z motorjem. Vozniki koles z mo- torjem so v prvih štirih mesecih letoš- njega leta povzročili 6 prometnih nes- reč, v katerih je bilo 7 oseb telesno poškodovanih. IZBOR NAJBOLJŠEGA POLICISTAV LETU I 998/99 V Slovenji poteka do I. septembra 1999 pod okriljem Ministrstva za notranje zadeva akcija "IZBOR NAJBOLJŠEGA POLICISTA ZA LETO I 998/99, v katero so se vključili tudi policisti in policistke Policijske uprave Krško. Na Policijski upravi je bilo že opravljeno ocenje- vanje interne javnosti.pred vami pa so policisti različnih policijskih enot, ki so se uvrstili v ožji izbor. Policiste se ocenjuje v dveh kategorijahiprva je deb po preventivi (kriteriji ocen- jevanja: strokovna usposobljenost. kreativnost, sodelovanje z ljudmi, svetovanje ljudem,pomoč,odnos do sodelavcev in starešin.obnašanje in osebna urejenost), druga pa je kla- sično policijsko operativno delo (kriteriji ocenjevanja: samostojnost in zanesljivost pri delu.strokovnost, odnos do sodelavcev in starešin,od- nos do državljanov, obnašanje in osebna urejenost). V akciji lahko sodelujete tudi Vi, in sicer tako, da na glasovnico vpišete priimek in ime policista, ki je po va- šem mnenju najboljši od navedenih v vsaki skupini. Na Policijski upravi Krško bo Vaše glasove preštela ko- misija, ki vodi ocenjevanje. Upošte- vali bomo glasovnice, ki bodo prispele do 26. avgusta 1999 - velja poštni žig. Veljajo le originalne gla- sovnice iz Posavskega Obzornika. Najboljši policist iz vsake skupine se bo uvrstil v ocenjevanja na nivoju Ministrstva za notranje zadeve, za najboljšega policista v Sloveniji. NAGRADA:lzmed vseh prispelih glasovnic bomo izžrebali dve na- gradi. Nagrajenca, ki bosta o nagradi obveščena pisno, bosta lahko v me- secu septembru in oktobru vsak posebej nekaj uric preživela s poli- cijsko patruljo in jo spremljala pri njenem rednem delu (spremljanje prometne policijske patrulje in ra- darska kontrola hitrosti ter sprem- ljanje policijske patrulje pri delu na t.i."zeleni meji" z Republiko Hrvaš- ko naGorjancih). Glasovnico izrežite in jo na dopisnici ali v kuverti posljite na naslov: POLICIJSKA UPRAVA KRŠKO Cesta krških žrtev 53 8270 Krško s pripisom "ZA IZBOR POLICISTA" I. skupina KLASIČNO POLICIJSKO OPERATIVNO DELO 1) Milan Lokar PMP Obreije 2) JožefBežan PMP Dobova 3) Miran Žnidaršič PMP Dobova 4) Milan Žalnik PMP Dobova 5) Branko Narat PPP Krško . 6) Milan Sušin PP Krško 7) ZdenkoAntolinc PP Krško 8) MarjanVrbnjak PP Krško 9) Safet Halkič PP Brežice 10) Jože Sladič PP Sevnica 11) Sonja Molan Urad kriminalistič. policije 12) Anton Božič Urad kriminalistič. policije II. skupina PREVENTIVNO DELO 1) Ivan Kostanjšek PP Krško 2) Stane Povhe PP Krško 3) Andrej Burja PP Krško 4) Anton Žbul PP Brežice 5) Anton Jermančič PP Sevnica OBKROŽITE LAHKO LE ENEGA POLICISTA / POLICISTKO V VSAKI SKUPINI! Glasovnica štev. I IZBOR NAJBOLJŠEGA POLICISTA V PU KRŠKO 1. SKUPINA__________________________________________________ 2. SKUPINA__________________________________________________ Priimek________________________ Ime________________________ Naslov______________________________________________________ maj 1999 25 ÜBVESTILA ObzorniK PROGRAM PRIREDITEV OB 50-LETNICI GLASBENE ŠOLE KRŠKO: 18.5.99, ob 19. uri, KD Krško, Otvoritveni koncert 19.5.99, ob 19. uri, KD Krško, Koncert godalnega oddelka in orkestra 20.5.99, ob 19. uri, KD Krško. Koncert harmonikarskega oddelka in orkestra 25.5.99, ob 19. uri, v Glasbeni šoli, Koncert klavirskega oddelka 26.5.99, ob 19. uri, KD Krško, Koncert pihalnega, trobilnega, tolkalskega oddelka in pihalnega orkestra 27.5.99, ob 19. uri, v Glasbeni šoli, Koncert kitarskega in orgelskega oddelka 29.5.in 30.5.99, ob 19. uri, v Glasbeni šoli, Koncert dijakov in študentov glasbe, ki so obiskovali Glasbeno šolo Krško 2.6.99, ob 19. uri, v Glasbeni šoli, Uprizoritev zgodbe o črmlju učencev nauka o glasbi 4.6.99, ob 20 uri, Kulturni dorn, Zaključni koncert: Solisti, komorne skupine in simfonični orkester GS Krško Vljudno Vas vabimo na prireditve, posvečene SO-letnici šole. Z obiski nastopov boste dali priznanje in vzpodbudo za naie delo. Veselimo se Vaših obiskov. Kolektiv Glasbene šole Krško Zveza prijateljev mladine Krško POČITNICE 1999 Nagradne podtnice za najboljše učence ŽIVLJENJE OB MORJÜ IN V NJEM projektPIRAN 1999, 25.6 do 28.6 ROCK KONCERT! ZA MLADINO v Domu Svobode Brestanica petek, 9. julija 1999 na Stadionu Matije Gubca Krško petek, 16. julija 1999 Za otroke, mladino in starše SPÜST PO KRKI S KANCJJI Kostanjevica - Račja vas sobota, 4. julija in nedelja, 5. julija 1999 V Račji vasi: družinski piknik, športna srečanja ZDRAVSTVENA LETOVANJA delavnice, izleti, ustvarjalnice, sola plavanja, tečaji, družabna srečanja, tekmovanja v otroškem naselju ZPM Krško v Nerezinah na otoku Lošinju 18.7. do 28.7., 28.7. do 7.8. in 7.8. do 17.8.99 Program za otroke, mladino in starše PROGRAM ZA DRÜZINO Triglavski narodni park s pohodom na Triglav 19. do 21. julij Za otroke in starše POHODI NA BOHOR vsako sredo v mesecu juliju POHODI NA LISCO vsako sredo v mesecu avgustu Informacije in prijave: najkasneje do 30.6.1999 na ZPM Krško Vida Ban, tel. 0609 636 755 ali 32 432 ObzomiK p.p. 2M.8iJtlKr-u.il. i.-l in " -HO N prG)umu imlnini.v ;-2o% IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE V mesecu aprilu - 29 rojstev Deklice so rodile: Robida Andreja iz Brežic, Šket Dragica z Bučke, Fabjančič Mojca z Blance, Stanič Alenka iz Brežic, Umek Erika iz Artie, Grebenc Tatjana iz Leskovca, Jane Veronika iz Sevnice, Brajdič Mulina z Gorice, Prah Mateja iz Kapel, Direnbek Anica s Senuš, Kodrič Andreja iz Župeče vasi, Kožar Lidija iz Podbocja, Kink Tatjana iz Leskovca, Vlaški Sanda iz Brežic, Stefanie Ida iz Kostanjevice in Tihole Vojka iz Sevnice. Dečke so rodile: Zalokar Erika s Senovega, Remih Marija z Velikega Kamna, Godler Natalija s Piršenbrega, Požgaj Elizabeta iz Artie, Beno-Piltaver Mila iz Krške vasi, Količ Mateja iz Brežic, Pšeničnik Klavdija iz Brežic, Planinc Jožica iz Raven pri Zdolah, Mirt Klavdija iz Velikega Podloga, Šepetavc Marjeta iz Dobove, Kelhar Marjanca iz Drameljškega, Lakovšek Lidija iz Brežic in Preskar Nataša iz Bukoška. / VOŠČILO \ INovJNARski koUqici Tanjj GazvocIa ob vsTopu v ZAkoNski jarem: "NaJ TJ bo Z ROŽCAIM PostIano..." Ti ŽElijo: "ObzoRNicA", ^PopOvkA" TER ostaLj žaIujoči... / OBVESTILO UREDNIŠTVA Na podlagi Zakona o javnih glasilih si uredništvo Posavskega obzornika v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave.krajšanja.povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov bralcev. Izjema so odgovori in popravki objavljenih infor- macij.ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakön v tretjem členu. Avtorje pisem, mnenj, pripomb, pobud, pohval.odgovorov in popravkov informacij opozarjamo, da zahtevamo spoštovanje predpisane dolžine največ 45 tipkanih vrstic, prekoračitev pa je mogoča le s po- sebnim dovoljenjem uredništva. Ured- ništvo si pridržuje pravico, da vse daljše prispevke avtomatično zavrne ali skrajša. Vsi prispevki, v obliki tipkopisa ali na računalniški disked v programu Word for Windows, morajo.biti opremljeni s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Pisem bral- cev ne honoriramo. ^läääSLl Prodam stanovanjsko hišo in poslovni objekt v Brežicah, Lev- stikova 6. Dodatne informacije na telefon: 0608/62-758 Prodam Renault 4 (katrco), letnik 86, 130.000 km, registri- rano do maja, rjave barve. Cena 60.000 SIT TeI.:041/404 380. Prodam kompletne mizarske stroje za mizarsko delavnico. Tel: Nemčija: 0049 704142434 od 1 7. ure dalje (cena po dogo- voru). /*~\1 POSAVSKI 'XT' ObzorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Kulturno društvo Obzorje - Krško. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design, Krško. Tisk in vezava: Crafika Bucik Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Telefon in fax: 0608/20-320. Marketing: Marjana, tel.: 0608/22 681 Naročnina: cena posameznega izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina za 12 številk (polletna) z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR: 51600-678 - 72359. Posavski obzornik je vpisan v evi- denco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. številko 1500, je proizvod in format, narave in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek na podlagi odločbe 415-41/98.___________________ 26 maj 1999 Avtc//m Hfiškc http://www.car. si. /avtoline/index. html Volkswagen Group Bohoričeva 10, 8270 KRŠKO tel.: 0608/232 110, 0608/232 117 Prodaja novih in rabljenih vozil - Servis vozil Kleparska in ličarska delavnica - Tehnični pregledi vozil Vsi modeli avtomobilov Škoda pod ugodnimi pogoji PRODAJNISALONI v Krškem, Bohoričeva 10, Tel.: 0608/232 117 v Brežicah, Tovarniška 10, Tel.: 0608/62 109, 63 242 v Sevnici, Kvedrova 25, Tel.: 0608/41 789 Wrt<>< .TiriAo Vrtec Krško v mesecu maju VPISUJE v poldnevne in dnevne programe predšolske vzgoje, namenjene otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo, za otroke, ki se bodo vključili v vrtec v naslednjem šolskemletu 1999/2000. Vloge oddajte na upravo vrtca do 31. maja. Vrtec vključuje otroke tudi med šolskim letom. Za dodatne informacije pokličite tel.: 0608/21 -558. Dalmatinova 3Lj(ršk&... TeL: O6Q8/221Š81~ oglasna mreža /~\ 1 POSAVSKI • y T QbzorniK i O D P R T O POSOJILA ZA POČITNICE DOLENJSKA B A N K A Banka, kjer'ne boste ostali pred zaprtimi vrati! Vnimuiu- VOLENISKA BANKA, d../.. Stidhva 3. Nom mesto • Oblikomnje: KOMPAS DFSIGM. d.,(.. Duiafshi 21. Ljubljana