TH8 0LOTST and most POPULAR slovenian newspaper in united states of america. Amerikanski Slovenec PRVI /SLOVENSKI LIST V AMERIKI. 1 ~ GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 163. HAJSTAREJSI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH državah ameriških. CHICAGO, ILL., PETEK, 16. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 16, 1925. LETNIK XXXIV. Konec premogarske stavke na vidiku. UN1JSKI VODITELJI IŠČEJO PODPORE PRI KONVENCIJI DELAVSKE FEDERACIJE. — KAKOR SE CUJE BO STAVKA KONČANA MESECA DECEMBRA. Atlantic City, N. J. — Voditelji unij združenih rudarskih delavcev, so dali razumeti, da se bo stavka na polju antracita končala meseca decembra. Zaloga premoga je izčrpana in operatorji so pokazali nagnjenje do sporazuma. V torek je predsednik združenih rudarskih delavcev, Mr. John L. Lewis prvič stopit pred zbrane delegate na konvenciji ameriške delavske federacije in predložil zborovalcem ZADNJI DNEVI KONVENCIJE Y LOCARNO. Sporazum dosežen, kar pozdravlja z radostjo ves svet. — Nemčija pristopi k Ligi. — Spori narodov se bodo poravnali pri mizi, mesto na bojišču. Odmevi kampanje. KRIŽEM SVETA — Los Angeles, Cal. — Pet banditov, ki so pretečeni teden SLOVENSKA NASELBINA BRIDGEPORT, CONN. DOPOL NILA IN ŠLA ŠE PREKO KVOTE. — V MALIH NASELBINAH VLADA POSEBNO ZANIMANJE ZA LIST |oroPali truk z registrirano po-AMERIKANSKI SLOVENEC. što Je P°d ključem. Pri njih so tudi dobili večji del plena, ka- Kakor smo že omenili, smo slali na naše zastopnike (ce) in pri sedanji kampanji določili so razdeljene po velikosti na-posebno kvoto za vsako nasel-jselbin. Kvote so v primeru ma-bino v proporci ji števila roja- le, saj ni več razdeljenih na Locarno, Švica. vesti iz konference Zadnje zunanjih j težnje stavkajočih rudarjev, ministrov v Locarno so zelo | Ni prosil finančne, marveč mo- razveseljive vsebine. Govori se, ralne pomoči, kajti rudarji se da je sporazum dosežen, spor- čutijo dovolj trdne, da bodo svoj pravični boj dokončali sami. Na konvenciji se je razpravljalo o zelo važnih delavskih problemih, kakor priporočilo, naj se povsod delavci postavijo po robu, kjer bi se jim hotelo trgati na plači, kakor tudi o skrajšanju delavnih ur. John P. Frey, urednik "Moulders Journal" in predsednik delavske federacije za državo Ohio, katerega smatrajo med svojimi tovariši kot enega najbolj prevdarnih mož v ne točke poravnane, Nemčija pristopi k Ligi. Kar je pa najbolj razveseljivo je to, da se glasi 3. točka pakta, da se zavežejo vsi narodi, da bodo vse svoje sporne točke predložili haškemu tribunalu, ali kakšnemu drugemu arbitracijskemu odseku v razsodbo. "Locarnska pogodba" v svoji odločilni obliki je bila v sredo popoldan ob 5. uri prebrar na na plenarni seji konference zunanjih ministrov. Sporazum se je dosegel na vseh, tudi kov v naselbini. Na ta način, ako bi vsaka naselbina dopolnila svojo kvoto, bi dobili skupaj zaželjeno število 700 novih naročnikov za Amer. Slovenca. Doslej so svojo kvoto dopolnile šele tri naselbine. Prva je slovenska naselbina Bridgeport, Conn, katera je prispevala še dva nova naročnika preko določene kvote. Druga naselbina je Massillion, Ohio, tudi ta je šla preko kvote. Tretja je Manistigue, Mich., ki je dosegla svojo kvoto. vse naselbine kakor število 700, zakar je kampanja razpisana. Te kvotice bjodo lahko dopolnjene v vsakij naselbini, ako se bo 1« naudušeno agiti-ralo za list Amer. Slovenec. Tiskovno podjetje Edinost bo, kakor to že obljubljeno začelo izdajati z novembrom me-secom list Amerikanski Slovenec dnevno po petkrat na teden. Ako ta kampanja doseže svojo predpisano kvoto, potem ne bo dolgo, ko bomo prišli na dan še s šesto številko. V programu imamo tudi list poveča- V slovenski naselbini Bridge- ti vsaj £ a eno prilogo na te-port, Conn, je pripomogel dojden. A tega prijatelji se ne da tega naš tamošnji delavni za-| narediti preje, dokler list ne stopnik Mr. Štefan Šumen. List dobi večjega kroga naročnikov mu zato izreka javno prizna-'in močnejšo podlago. Zato ne delavskemu gibanju je dejal, |kah pofrodbe/ a ko to pišemo, da živimo_&edaj v času preobil nosti. To se pravi, da se produ cira več, kakor pa se porabi, povdarjal pa je, da bi se tudi porabilo več, ako bi le delavci, bodi si duševni, kakor tudi ročni dobiH^a svoje delo tako plačilo kakršno zaslužijo. "Delavstvo mora vrednost za je dejal Frey. nje in naj prisrčne jšo zahvalo. Mr. Šumen se zaveda, kako velike važnosti je dandanes za vsako naselbino katoliško časopisje. Zato je tudi kot zastop- najkočljivejših tbč- nik storil svojo dolžnost in zato mu gre vsa Čast. V Massillion, Ohio je storila to Mrs. Gertrude Fishier naša uničujejo, drugi so nam sovraž rok 747, rojstev 2040 in smrtnih slučajev 2022. -o- Smrtna kosa. V Št. Vidu pri Vipavi je umrl g. Anton Božič, daleč naokoli znan in spoštovan gospodar in glavar številne družine. Dosegal je starost 83 let. — V Postojni so pokopali gospo Malči Marušičevo, soprogo železniškega uradnika, ki je podlegla bolezni stara komaj 18 let. -o- Temnica vstala. Temnica na Krasu je bila v vojni vsa razdejana. Treba jo je znova zgraditi. Te dni so bi- V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Nairn banks ima svoje lastne rr«» s pošto in zanesljivimi bankami • starem krajo in na Se poiiljatre stavljene prejemnika om dom ali a§ zadnjo poito točno in brez vike— odbitka. Naio cene srn poifljke v dinarjih ia rah ao bile včeraj sledeče: S krmno a poštnino: 500 — Din___________________ $ 9.55 1,000 — Din................. $ 18.75 2,500 — Din____________$ 46.75 5,000 — Din_____________ $ 93.00 10,000 — Din. ___________ $185.00 100 — Lir____________$ 4.80 200 — Lir ____________________ $ 9.25 500 — Lir _________________ $ 2225 1,000 Lir — _______________$ 43.25 Pri poiiljatvah nad 10.000 Din. *9 aad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja aestokrat mM-nja, dostikrat docela nepričakoras* je absolutno nemogoče določiti eoai ▼naprej. Zato se pošiljatve nakaiaj« po cenah oneca dna, ko mi mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI V JUGOSLAVIJO IN SICER P« POSTI KAKOR TUDI BRZOJA& NO. Vse poiiljatre naslovne na—3LO VENSKO BANKO ZAKRAjfiEK ft CEŠARSK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK CITY Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Ixhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. „ — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone; Canal 0098 ' Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo sa pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2-00 For Chicago, Canada and Europe per-year........$4.75 _________"__For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan — Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi ŠtevflkL morajo biti doposlam na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj daii in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Zapostavljajne Slovencev. Kakor so že naši slovenski listi sporočali, prišlo je za in-terparlamentarno konferenco v Washington tudi pet Jugoslovanov. Kakor kažejo imena je vseh pet Srbov. Jugoslavija obstoji iz Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med zastopniki za interparlamentarno konferenco vidimo same Srbe. Slovencev iib Hrvatov med njimi ni. O tem nam poročajo iz domovine, da je vlada pri imenovanju teh zastopnikov popolnoma prezrla Slovence. Kje je naš Korošec? Kje predsednik Jugoslovanskega kluba g. Smodej ? To je velika klofuta nam Slovencem. Slovenija zasluži, da bi imela svoje zastopnike na tej konferenci. A njen narod je pri tem pozabljen. Kako lepo bi bilo da bi prišli v Ameriko v naše slovenske naselbine predstavniki Slovenije, ki bi nam poročali o domovini itd. Kako z velikim veseljem in naudušenjem bi jih sprejemale slovenske naselbine po Ameriki. A prezlo se je Slovence in njih rod. Več prijaznosti vsaj že iz formalnosti če druzega ne, bi morala pa že pokazati srbska vlada do Slovencev, sicer bo beseda "trobratski" narod zgubila ves svoj pomen. . . dinjene države Evrope stvorile imperialističen blok proti "vzhodni azijski nevarnosti." Jaz vidim v vsem tem samo eno smer, da se na širji podlagi urede nesrečna narodna nasprot-stva, a to bi bila domovina Evrope namesto domovina Avstrije, Nemčije, Francije. Jaz vidim po uresničenju Vseh ostalih načrtov samo nevoljo, bedo in ubijanje mas na veliko. Mogla bi se pa zares ustvariti zveza Zedinjenih držav E-vrope, a samo, če bo zgrajena od širokih mas naroda. Rase se ne razlikujejo, kar se tiče izkoriščevanja in tlačenja, a kri vseh narodov je iste barve. Tistega dne, ko bodo mase delavcev in kmetov, to je zares živa sila človeštva, sklenile zvezo, tistega dne bodo izginile vse nevolje tlačenja, zatiranja in vojskovanja. Vsled stvari same bodo zavladale sile zdravega razuma. A drugače nikakor. Obstoja samo en pozitiven politični ideal, in čeprav je ta še daleč od uresničenja, a to je ustvaritev Zedinjenih držav Evrope od strani samih širokih narodnih mas." Tako B^rbusse, ki ga dolžijo sirr^patij do komunizma. Vsekakor pa je mnenje slovečega pisatelja ne samo zanimivo, ampak največjega upoštevanja vredno. Združene države evropske. Zadnje čase se pogostokrat čuje govorice o ideji za združenje vseh evropskih držav v eno zvezno državo, ki bi poslovala skupno v kolikor mogoče. Zato idejo, se je jel zanimati zlasti francoski grof Conderhovej, ki je v ta namen tudi sestavil posebno spomenico in isto predložil zadnjemu zasedanju Društva narodov. Spomenica je zelo idejalna in o nji na široko komentira vse vodilno evropsko časopisje. K tej ideji je podal svojo izjavo tudi slavni francoski pisatelj in žurnalist Henri Barbusse. On piše: "Vi me vprašate: 1. Ali smatrate, da je ustvaritev Zedinjenih držav Evrope potrebna. 2. Ali mislite, da je mogoča izvedba te ideje. Obstojata dva načina*, kako naj se smatra vprašanje ustvaritve Zedinjenih držav Evrope. Ali naj bo to delo vlad ali narodov ? Kot delo vlad bi bila ta zveza po vsej priliki popolnejša, mogoče tudi uspešnejša, toda ona kakor sedanje Društvo narodov ne bi smela imeti drugačnega značaja nego takšnega, kakor odgovarja njenemu postanku. Sedanje Društvo narodov pa je ustanova, ki ima sicer viden cilj, ki pa, kakor se mi zdi, deluje nasprotno temu cilju. Ce se ustanova Zedinjenih držav Evrope pojmuje v tem zmislu, potem bi ta zveza bila nekake vrste "nadkanclerija" (superchancellarie), v kateri bi odposlanci imperialističnega zapada bili zedinjeni, kjer bi vsak njih deloval z nacionalističnega stališč in partikularnih interesov, nikakor pa ne v interesu naroda in miru. Ničesar ne bo doseženega, dokler se ne ustvari zveza držav od zdolaj navzgor, to se pravi: od elementov, ki imajo v resnici interes na miru ; ne pa od zgoraj navzdol, to je, od elementov, ki imajo interes na trgovski konferenci, nadmoči lastne zemlje in — vojni. To je elementarna resnica, ki je ne morejo potresti nobeni sofizmi. Jaz sem s tem že vnaprej odgovoril na vaše prvo vprašanje. Jaz smatram ustvaritev Zedinjenih držav Evrope za nesrečen dogodek, če imajo stvoriti zvezo med takozvanimi "demokratskimi" vladami, ki so dejansko reakcionarne, kakor naša (francoska). To bi pomenilo vzdrževanje takega stanja, ki nas po vrsti vodi do zloma in krvopreiitja, in to tem več, če bi te Ze- Cleveland, Ohio. Starka zima prihaja, z njo pa tudi prihajajo dolgi zimski večeri. Marsikdo se mogoče vprašuje, kako si bo kratko ča-sil dolge zimske večere. Nekateri se bodo preganjali dolgi čas, pri kupici kaliforničarja, drugi bodo šli v movies, kjer jim bode Charles Chaplin, z svojim gentlemanskim nastopom, pomagal preganjati dolgi Čas, in veseliti mrzlo srce. Kako prijetni in kratkočasili so bili zimski večeri v naši stari domovini, ko sn.o posedali okrog gorke peči si pripovedovali povesti in prigodbe katerih je vedel vsakdo o zakleti kraljični, jari kači. in kralju Matjažu, ki menda spi za deveto goro. z svojo armado. Drugi, kateri smo že zdelali drugi razred naše zasilne šole, katera je imela samo dva razreda, smo pa posegli po naj ljubšem berilu, slovenskega ljudstva v domovini, po sloven-j skill večernicah, ter dftigih Mohorjevih knjigah. Posebno priljubljen nam je tudi bil list j Domoljub, ki je, kakor* dobri prijatelj zahajal skoro pod vsaki krov kmetiške hiše. Res lepi sen mladih dni, poci krovom domače hiše. A sedaj smo raztreseni, ne-jkateri smo odšli po svetu, drugi so ostali doma, in še naprej obdelujejo domačo zemljo, ter skromno, a kljub temu žive srecnq^ morda srečnejše kot marsikateri bogatin, kjer oni ljubijo svojo domačo grudo. Dal Bog da bi svetovna gospodarska kriza kmalu ponehala, ter da bi našim'rojakom v stari domovini kmalu zasijali boljši časi. A prijatelj, kam sva zašla, mesto tega da bi prenašla kako si bova preganjala dolgega zimskega mačka, je pa nama zasukalo na roman, kot je en tisoč in ena noč, in beračeve skrivnosti itd. • Da se ne boste dolgočasili rojaki, sezite prav pridno po dobrem berilu, kjer iz njega si boste ne le preganjali dolge zimske večere, temveč tudi dobili izobrazbo in duševni za-:lad. katerega potrebuje vsaki ' človek, ako noče zaostati za napredujočo človeško družbo. (Pač pa ne mislite take napredujoče družbe, kot so naši slov. naprednjaki)^ "Amer. Slovenec" je list, katerega prav pridno prebirajte ob dolgih večerih, poleg tega pa še zapoj-te kašno veselo, če prav. tisto: "Že čriček prepeva ne morem več spat; mi vince veleva, da moram v stat." John Zalaznik. Kavno kar se je je zvedelo, da je umrl družini Mrs. M. Grimšič sin Alojzij star 16 let. Bil je operiran na slepiču. Škoda ga je res, ker je moral tako mlad zapustiti ta svet. Družini Mrs. Grimšičovi iskreno! sožalje. , Še preje je pa pre mi ny l družini Mr. in Mrs. Matevž Centa 15 dni star baby. Tudi tej družini naše sožalje. Operirani so bili v Wads-worth bolnišnici na slepiču Mr. Jakob Verhovec in Mrs. Helen Šega. Mr. Verhovec je že doma in bo kmalu ozdravel. Mrs. H. Šega bo morala pa še v bolnišnici počakati par dni, da se bolj pozdravi. Tudi mi ji želimo, da bi se že skoro vrnila, k družini, ki jo tako težko pričakujejo. Mrs. M. Vijovič je bila tudi I operirana, ona je že boljši in se nahaja doma. Tudi Mrs. Mary Makovec je precej slabega zdravja. Vsem želimo, da bi hitro ozdraveli, pa da ne bi bili nikoli več bolni. Resen opomin! Rock Springs, Wyo. Katoliški list "Amerikanski Slovenec" ima razpisano kampanjo za pridobivanje novih naročnikov. Podjetje kot tako, ki je določilo, da bo izdajalo list po 1. novembru dnevno po petkrat na teden, je dalo svojim naročnikom lepo priložnost s tem, da nudi novim in starim naročnikom list še za leto ali več naprej za staro ceno, to ktjor plača naročnino do 1. novembra t. 1. Človek bi sodil, da mora vladati že radi tega veliko zanimanje med ameriškimi katoliškimi Slovenci. Gledam v naši naselbini tukaj na zapadu, pa je le malo videti tozadevnega delovanja. Zato sem sklenil napisati par vrstic v resen opomin našim Sloven- cem po Ameriki. Naravnost odkrito povem,! noto mu dajo obenem da jaz občudujem ljudi, ki se!tudi njih glasilo. To katoličani pa zgledamo, kakor bi nas mrtvoud zadel v tem o-žiru. Nobenega zanimanja. Bratje in sestre, tako ne sme naprej. Saj sami vidite, kaj počenjajo brezverci po svojih jed-notah, kako katoličane zapostavljajo, groze, da jih bodo že radi njih prepričanja ven rrtetali, zatem, ko so že leta in leta v jednote plačevali. In zakaj to? Katoličani smo spali, nasprotniki so pa delali. Vidite, kaj je naša malomarnost" povzročila ?! Pa še to, po naših naselbinah se hitro širi protiverski tisk. Vsi vidimo (le nikar ne meži-mo s svojimi očmi nalašč), kaj povzročajo riaši brezverci. Glasilo narodne jednote se usil ju-je potom obveznosti. Ko kakega rojaka ujamejo v njih jed- v roko glasilo Barberton, O. pri našem katoliškem tiskovnem podjetju Edinosti, katero Tam en čas nazaj je bilo pri!. , . .. Mr. in Mrs. Anton Kalčič, ko lzdaJ* lst Amerikanski Slove- je po vsej sili trkala na vrata'nec tohko trudlJO in to z neod" tista velika ptica. Sprejeli so jo prav z veseljem in ona jim je! za spomin pustila prvega prav.J prijaznega fantička. — Pri Mr.| in Mrs. Anton Mišic na Fride-, rick street pa prijazno hčerki-1 co. Odtam je odletela pa kar, preko vrtov na Mevin street k Mr nje je mieia ka. Naše iskrene šestitke vsem skupaj. V stari domovini se nahaja jenljivo naudušenostjo, da bi dali svojemu slovenskemu narodu katoliški dnevnik. Recimo, da bi narod ne imel nobene druge dobrote, že sama ta naudu-šenost in agilnost teh naših ro-" mora prejemati in se ga ne more ubraniti, ker pri asesmentu za njega plačuje. In kako je to glasilo pisano. Čestokrat zgleda .kakor bi ga sam Lucifer uredil. Opazujte! In videli boste, ko bo tak član bral njih glasilo dobro leto, pa ga že ne boste videli več v cerkev hoditi. Nekateri pravijo, ja meni Cenjeno uredništvo: — Pri- na, obisku Mr. Frank Šerjak iz loženo Vam pošiljam enega no-rith streeta. Kakor je slišati bo jakov bi zaslužila, da jih slo-jlist ne škodi nič. Takih trdnih fvenski narod v Ameriki vrlojhrastov, da bi konečno ne u-in Mrs Anton Troha in zaj P°dPira- SaJ vsi st*ri Slovenci j klonil viharjem na svetu ni. imela pa luštnega fant-' v Amerikl vemo» kako malo je iSamo poglejmo od blizu. V naši * bilo zanimanja za katoliške ča- 'župniji so bili možje, ki so bili sopise med nami poprej, ko je pred leti cerkveni odborniki bilo vendar veliko bolj ugodno najbolj energični katoliški mož-polje kot je danes. Ko bi ne I je. Danes so vsi odpadli. Kdo bilo teh, ki danes delajo za ka- j je to povzročil? Časopis iz tako iasno kot 11* - -1 »..»»i i- A™ itoliško časopisje s tako vnemo, Lawndale. To je ega celoletnega naročnika, 'prišel kmalu nazaj k svoji diu- . z . t. .. , , J i.t L„t in .iinin. katera ira ži, težko nri-: Saj bl bll° Ze zdavno vse pre- beli dan! List kot je Amerikanski Slove- žinici, katera ga že težko pri-j -Jt . - — 7- <-" j nec je vreden, da se agitira čakuje. zanj. Meni se dopade vse, kar! Novembra meseca enkrat bo-. e . , , , „ , ie notri, ako pa morete pa več- n*> imeli pa bazar. 2e sedaj se ™ vemo kdo je zdržal krat še kakšno špašno zabeli- prosi žene in dekleta, katere]malce katoliškega caso- vsemu našemu ljudstvu, da se padlo, saj smo videli na lastne oči, kaka zanikarnost je bila v Zato bodi resen opomin vsem ameriškim Slovencem tako naši č. slov. duhovščini, kakor nih tukaj, žalostnih in veselih. . te. tisto je tudi jako zanimivo, znajo šivati, stri kali ali hekla- ^^ ^T.T sprfgleda * v ' I Novic imamo tudi vsa k o vrst- ti, da kaj naredijo. Ročno de- £ nas katoliški hst kaj tem oziru kar je njih dolžnost. (Dalje na 3. strani.) storil za svoj narod, to dobro Gre se, da se obvarje to, kar 1__1 vemo vsi, ki živimo v razmerah smo Slovenci po naših naselbi- J ameriških Slovencev po naših nah s tolikim trudom skupaj naselbinah. Kdo pa nas naudu-i spravili, to so naše slovenske - šuje za katoliško stvar, za na-: cerkve, slovenske šole, naša ša katoliška društva, jednote, slovenska katoliška društva iu VABILO! Društvo 'Vitezov sv. Florijana ŠTEV. 44, K. S. K. J. J) naše župnije in našo vero, če jednote, zato se gre, da to ob- priredi — Dne 18. oktobra 1925 V CERKVENI DVORANI Dobiček gre v korist društvene blagajne. Vstopnica za odrasle 50c. — Za mladino je vstopnica po 25c. Za najboljšo postrežbo preskrbi ne ravno katoliško časopisje, varjemo. To se pa ne da dru-Na lastne ušesa sem slišal ško-lgače, kakor da za te ideje do-fa neke škofije, ki je dejal: "A bivamo novih podpornikov, da good catholic paper is the best prepričamo v temi tavajoče na-assistant in each parish. . — še rojake, da so vrnejo nazuj Ali ni v vsaki tej besedi gola k nam, na pravo pot, ki vodi do resnica? Ali ni ravno katoliški: časne in trajne sreče. A kakor časopis, ki zvabi skupaj jav- farmar ne more orati brez plu-nost ob času prireditev? Ali ne ga, kakor kovač ne more kova- nci ravno katoliški časopis še posebej v vsaki hiši to, kar uči cerkev ? Da resnica je, vsi vemo, da je resnica! In če to vemo, zakaj pa potem taka brezbrižnost do katoliškega časopisja ? ! List Am. Slovenec ima razpi- ti brez kladiva, tako mi katoličani ne more preorati našo slovensko javnost brez močnega tozadevnega orodja, ki/ je v temj oziru katoliško časopisje. Katoličani, naj nas ne bo sram agitirati za 'katoliški časopis. Vsak naročnik bi moral sano kampanjo in pomislite, (v tem času kampanje 'storiti kako bi se število naročnikov 'nekaj za svoj časopis. Ne bodi-pomnožilo, ako bi vsak izmed mo dragi naročniki, kakor su- nas stopil h svojemu sosedu ali prijatelju in bi ga naudušil za naše ideje. Pa ga je morda he veje na drevesu, pač pa bodimo vsak posebej živ organ, bodimo delujoči in dosegli bo- ODBOR. sram? Da sram nas je delati za mo uspeh. Pojdite in agitirajte dobro stvar, mesto da bi nas bi- 'okrog rojakov vsak po svoji lo sram, da smo še premalo ali jnaselbini za nove naročnike, da bo naš najstarejši slovenski časopis Amerikanski Slovenec triumfiral ob koncu te kampa-nJ'e- Lajik. me storili za svoje časopisje! Poglejte nasprotnike, kako letajo od hiše do hiše in širijo svoje škodljivo časopisje. Mi Kaznovani uboj. Nemški spisala E. Handel-Mazzeti. Četudi so ji vsi domači in znanci, župnik kakor tudi okrajni sodnik iz Rotbruna jasno predočili ogromne stroške in neuspeh tožbe, je vfendar vdova Lene vztrajala na tem, da toži gospoda pl. Roita kot "morilca" svojega Jožefa. Razprava se je vršila pri okrožnem sodišču v K. Tožiteljico je zastopal neki zakotni odvetnik najnižje vrste ; obtoženca, ki ni bil osebno navzoč, pa imenitni pravni zastopnik iz prestolice. Najzanimivejši pri razpravi je bil brez dvoma zagovor Zadnjega, v katerem je jasno dokazal, da si je zidar Lene iz gole zlob-nosti in pa zato, da bi si izsilil bogato od-»o za bolečine, razbil lobanjo, in da je tožba zgolj anarhistični napad na zastopnika nravnosti in inteligence. Mož nravnosti in inteligence je bil oproščen. Tožiteljica je padla skoraj v nezavest, ko je slišala obsodbo; dve slugi sta jo morala peljati iz dvorane. Konec je bil, da je morala plačati svojih par grošev odvetniku in se vrniti domov z enim! samim goldinarjem v žepu. Doma pa je vrgel gospodar njo in njenega otroka na cesto; osebe, ki je tožila graščaka, ne more imeti pod streho. Štrta na duši in na telesu je blodila ves dan po poljih in po pečinah, prišla do potoka, ki je ozek, pa zelo globok. Hotela je skočiti v vodo, tedaj je začel njen otrok plakati: "Mamica! Mamica!" Kaj naj stori z otrokom ? Ali naj ga u-topi ? Njen Jože ga je imel tako rad. Ali naj ga pusti na razpotju, da ga bodo našli ljudje iz vasi in ga vtaknili v ubožnico, kjer ga bodo pretepavali in ne bo dobil ničesar jesti ? i < x Njen Jože ga je imel tako rad! Ne, ne bo uničila malega črvička, in ne bo mu uničila tudi matere; radi otroka se bo vrnila v življenje — v bedo. ** * • j* Sla je skozi vas kot skozi tuj kraj. JNin-če je ni poznal, nihče ni hotel o njej vedeti. Na mnoga vrata je potrkala in prosila mleka za otroka. Prosjačiti! O Bog, kako to boli! Nihče ni. imel česa zanjo. Bogata kmetica je rekla : "Tožiti graščaka! Fuj, hudič!" — In Leblov Janez, ki ji je bil nekdaj naklonjen, je rjovel s svojim basom, da ga je čulo pol vasi: "No, to si ga polomila! Ti Urša neumna J Sedaj imaš! Pojdi le naprej, sedaj te ne bom nikoli poročil." V mali hišici poleg cerkve je gledala skozi okno mala, grbasta oseba z sivimi lasmi. Bila je to pobožna Mina, tretjered-nica, ki vsak dan moli psalme in gre vsako soboto k spovedi. Živahna Marija se je večkrat smejala, če je tako- pridigovala: zakonski stan — bolestni stan! Boljši je samski stan! — O, kako prav je imela! Zakonski stan — bolestni stan! "Marija!" je zaklicala starka z okna. — "Marija, pridi gor k meni! Rada bi ti nekaj povedala." Vdova je prišla gor ter sedla tresoča se in jokajoča na stol, ki ji ga je Mina ponudila. Mina ji je dala kave, otroku mleka in kruha ter govorila marsikaj, tako po svoji navadi, da moramo zaupati na Mater božjo, da bo že vse spet boljše, da bo sam Bog v nebesih obrisal" naše solze in končno je stavila revi predlog: "Marija, nočeš li ostati pri meni? Vzamem te pod streho, tebe in tvojega otroeička. Ne bo ti treba nič plačati, samo semtertja mi boš malo pomagala pri šivanju. — Hočeš ostati pri meni ? Da?" Vdova se je naslonila s komolci na mizo, glavo na roke in zaihtela par besedi: "Saj je vseeno, toda hočem že — Bog ti bo povrnil, Mina, za mojega ubogega otročička." H. Tako je ostala torej Lene Marija z svojim otrokom pri grbasti Mini, ji pomagala izgotavljati obleke za prvobhajance in o-bleke za neveste ter semintja tudi kako mrtvaško obleko. Dan za dnem, leto za letom je sedela pri šivalnem stroju in izgovorila komaj besedico. Cemu sploh živi? Nebo in solnce in cvetice in ptički, to, kar druge ljudi razveseljuje, povzroča nji le bolest. Mina ji je podarila lepo obleko. Za koga naj se pač ^pa, ce je ne vidi njen mož, ujen Jože? Dobila je nekaj denarja za svoje delo, vrgla ga je proč, da se je zakotalil po tleh; saj ga ne more pokaziti svojemu Jožetu: poglej, to sem si zaslužila. Na cesti igra svatavBka godba, ona pa drdra s šivalnim strojem, da ne sliši ničesar; kako se morejo ljudje poročati, če pa je bil odtrgan od s je. zene najboljši mož, kar jih je sploh lo ? r Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Državah Serene Amerike SEDEŽ8 JOLIET, ILL. Naie geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden I ukor. v dr*. I1L Inkor. ▼ dri. Pa. za vse. Predsednik ..... I. podpredsednik II, podpreds. ... Gl- tajnik...... Zapisnikar..... Blagajnik ...... Duhovni vodja . GLAVNI ODBOR. ....GEORGE STONICH. 815 N. Chicago St., Joliet 111. ••JOHN N. PASDERTZ. 1425 N. Center St., Joliet, IIL JOS PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. ........ JOS. SLAPNICAR, 311 Summit St., Joliet, 111. ..... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, IIL .... SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St^ Joliet, 111. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH. 1844 W. 22nd Place, Chicago IIL JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa, in. JOHN PETRIC 1202 N. Broadway St:, Joliet, 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salic, 111 JOS. KLEMENČIČ.1212 N. Broadway, Joliet III FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal. Pa. Do dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $35,993.91. REZERVNI SKLAD. Preostanek v rezervnem sklad« 1. jul. 1922 ....................—-------------$ 4,818.59 Društva vplačala od 1. jul. 1922 do 1. jul. 1925.....................$ 3,136.10 Obresti za isti čas -------------------------------------------- 2,318-13 Napredek zadnjih treh let .— 5.45423 Preostanek v rezervnem skladu Unc 1. jul. 1925...............................$10,272.82 Rezervni sklad jako lepo napreduje. V ta sklad plačujejo člani po 5c kateri so zavarovani za $250.00 in 10c kateri so zavarovani po $500.00. V ta sklad se pripisujejo tudi vse obresti od Družbenega denarja. Ta sklad se ne sme rabiti za drugo kakor za smrtnino, to pa le v najskrajnejšej sili. Ker se ta sklad nič ne rabi, notri pa se vedno po malem plačuje, zraven tega se pripisujejo tudi obresti, zato ta sklad tako lepo napreduje. Priporočani, da asesmente v ta sklad še na dalje ostane. Do 1. oktobra bomo prejeli okoli $1,100.00 obresti od raznih bondov. Stem se bo rezervni sklad še bolj zvišal. POŠKODNINSKI SKLAD. Preostanek v poškodninskem skladu 1. jul. 1922 ...................................$ 587.71 Društva vplačala od 1. jul. 1922 do 1. jul. 1925........................$ 3.357.60 Izplačano za poškodbe in operacije zadnja 3 leta.................. 2,550.00 Napredek zadnjih treh let ... 807.60 Preostanek v poškodninskem skladu 1. jul. 1925............................$ 1,395.31 V ta sklad plačuje članstvo po 10c na mesec. Iz tega se plačuje za operacije in poškodbe. Zadnja konvencija je zvišala asesnient v ta sklad iz 5c na 10c. Zvišala je pa tudi opcracije iz $50.00 na $75.00. Kakor nam kaže račun. imamo v tem skladu $807.60 prebitka v zadnjih treh letih. Operacije naj bi ostale še nadalje po $75.00, plačevalo naj bi se za več operacij. Kako težko je članom kateri so operirani za kako težko operacijo, za katero morajo plačati zdravniku po $200.00 in Še več. podpore za tako operacijo pa ne dobijo, zato, ker jo ni v naših pravilih. Do sedaj smo plačevali za 4 operacije in sicer: Operacijo na slepiču, na želodčnem raku, kamen v ifichurju in na vtrganju ali kili. STROŠKOVNI SKLAD. Preostanek v stroškovnem skladu 1. jul. 1922...................—.................$ 501.53 Društva vplačala od 1. jul. 1922 do 1. jul. 1925.....................$ 3,602.40. Prejeli za pristopnino ................-................................................. 293-00 Prcjdi za certifikate ..................................................................... 204.50 n . , . , DOHODKI: Društva vplačala od 1. maja 1923 do 1. jul. 1925_________ Obresti od čekovnega prometa J........................ 1,760.10 12.15 Skupni dohodki _____________________________ . . STROŠKI. izplačano za smrtnmc od ustanovitve do 1. jul. 1925 _ $ Za tiskovine in plačilne knjižice ........................__ Kjtjige, znamke in druge potrebščine Za prestop v odrasli oddelek .$ 1,772.25 389.00 91.50 9.46 2.50 Skupni stroški do 1. jul. 1925 IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje 2. strani.) .$ 492.46 Preostanek v blagajni dne 1. jul. 1925 .. S ] >97 79 .... PREMOŽENJE MLADINSKEGA ODDELKA: Mestne obveznice (City Bonds) po 6% obresti..................... $ 500 00 Vloga na banki na čekovni račun po 2obresti 779 79 Dotecene obresti do 1. jul. 1925 ......................................................................22 50 Inventar premičnega premoženja, knjige in tiskovine:....____ 26.50 Skupno premoženje Mladinskega oddelka I. jul. 1925....$ 1,328.79 Prejelo ni nič. Šteje 277 otrok. Prejelo ni nič. Šteje 14 otrok. Prejelo ni nič. Šteje 30 otrok. Prejelo ni nič. Šteje 44 otrok. Prejelo ni nič. Šteje 4 otroke. Prejelo ni nič. Šteje 21 otrok. Prejelo $164.00. Šteje 50 otrok. Prejelo $225.00. Šteje 71 otrok. Prejelo ni nič. Šteje 13 otrok. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 Članov (ic). Spre-j«najo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. is.o dosežemo število 3000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje lc za $250.00r. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! ZAPISNIK VI. GLAVNEGA ZBOROVANJA DRUŽBE SV. DRUŽINE, ki se je vršilo od 28. do 30. 'sep tembra 1925, Chicago, Illinois. II. SEJA. \ iv .ndcljek dne 2S. s epu ob pol drugi uri. Seja se prične z molitvijo. Za-1'iMttk prve m c prebran in s popravkom potrjen. Br. štrukel predi, in je vse 5tr. podpiran, da naj ima vsak član ali članica DSD. prostovoljni vstop i.a konvenrijo. Enog. sprejeto. 1 umik čita imena zborovalccv ki so bili prisotni kot predpoldnc, razun č. duh. vodja, katerim je bilo nemogoče priti na sejo. Nato t-leiii sledeče obširno poročilo sobr. tajnika Slapničarja. POROČILO GL. TAJNIKA. Slavna zbornica, glavni uradniki in delegatje! Da Ko davili zbornici VI. konvencije znano finančno stanje in delovanje Dru-t'e sv. Družine, sem tu sestavil kratko poročilo zadnjih treh let m sicer, t d 1. julija 1<>22 do I. julija 1925. DOHODKI. Prejeli od društev od 1. jul. 1922 do 1. jul. 1925.................._S26.669.5fi Prejeli obresti za isti čas .......................................................... 2.318.13 Skupaj ........-..........-....................-...................-...................$ 4.159.00 Plačali za upravne stroške v tem času.............................. 3,870.00 Preostanek v stroškovnem skladu zadnja 3 leta ------ 289.90 Izpl Skupni dohodki zadnjih treh let .........................................................$28.987.71 STROŠKI. ačano za -mrtninc od 1. jul. 1«>_>J j. jul. 19^5............$11.182.75 Izplačano za poškodbe in operacije ................................ Stroški V. glavnega zborovanja .................................... Plače uradnikov .................................................................. Dnevnice uradnikov na letnih in poLletnih sejah vožnja in poroštva ....................................................... Posebna plača Joseph Klepec-u ......... ..................... Nagrade za pridobivanje novih članov(ič) ................... Naročnina glasila, oglasi in tiskovine ........................... Najemnina glavnega urada ............................................. l radne potrebščine, znamke,- pečati, papir itd.......... Postavno dovoljenje poslovanja (.License) ................. Prestava pravil, papir in brzojav ..................................... N. >tarska potrdila računov ............................................. Vpisnina enega pooblastila na sodnjiji ....................... Dotečene obresti pri nakupu Bondov ........................... Venec pok. nadzorniku Math Ogrin-u ......................... Shramba na banki (Safety Vault) ................................. Skupni stroški zadnjih treh let znašajo ............. 2,550.00 245.84 1.815.00 254.70 25.00 295.00 896.84 180.00 39.19 75.00 5.85 5. prisrčno pozdravljeni! JOSIP SLAPNICAR, gl. tajnik D. S. D. Preienlte s PAIN- \ EXPELrLERJEM 1 »voje bolečine. Trdno vribajte. da bo ta čudoviti liniment prodrl sko*i luknjice ter oospel_ do bolečega mesta. Pain-Expeller odpomore zbiranja ter povzroča pravilno kroženje krvi. 35 in 70 centov po lekarnah. Pvitc na tvorniftko znamko Sidro. F. AD. FICHTER ft CO. Berry ft South 5th Sts. Brooklyn, N. Y. MLADINSKI ODDELEK. Zadnja konvencija je storila velik korak napredka, ko je določila, da naj sc ustanovi Mladinski oddelek. Določeno je bilo naj se prične iz poslovanjem 1. januvarja 1923. Na seji gl. uradnikov 2. jan. 1923 je bilo naznanjenih nekaj čez .>0(1 otrok. Ko smo pozneje dobili navodilo iz državnega zavarovalniškega department, da ne smemo sprejemati otrok brez zdravniške preiskave, se je to število precej skrčilo in bati se je bilo, da bo vsa stvar zaspala. Jaz sem potem pisaril na društva ter jih spodbujal. Iz predsednikom sva se potem večkrat pogovarjala in ugibala kaj bi se ukrenilo. Predsednik je potem določil, da se iz poslovanjem prične akoravno ni dovolj veliko število otrok naznanjenih. Oskrbeli smo potrebne listine za pričetek, pa je prišla bolezen med otroke. Iz več naselbin se mi je poročalo, da vlada epidemija med otroci. Tako se je poslovanje zavleklo. šele 1. maja 1923 se je pričelo poslovanje iz 280 člani in članicami. Pozneje je to število po malem raslo in danes imamo lepo razvit Mladinski oddelek." Tu Vam podajam finančno poročilo od ustanovitve, to je: od 1. maja 1923 do 1. jul. 1925. Ali si že pridobil Am. Sloven-, cu tekom kampanje novega naročnika? Ako ne, stori takoj! KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. JOHN PICHMAN 1746 West 22nd St. Chicago, 111. Sprejema naročila za nove obleke, popravljam stare —li kam in Čistim. Rojakom se najtopleje priporočam v naklonjenost. P SE S N AZ N A N I L O ! Slovencem v Chicago in okolici naznanjam, da sem: pričel obrt EXPRESSMAN Na razpolago bom vsemi vsak dan, za prevažanja pohištva ob času selitve in druge stvari. Dova-žal in razvažal bom premog, drva, sem na razpolago tudi za dovažanje grozdja s trga, kadar istega kupite. Vsemu občinstvu se prav toplo priporočam v naklonjenost. Kadar rabite expressmana pokličite vedno mene osebno ali telefonično * številko Canal 5889. Kadar boste vprašali osebno pridite na naslov: Martin Gabor 1845 West 22nd ST. 2nd Floor CHICAGO, ILL. Nad Mr .J. Gottliebovo trgovino. B AMERIKANSKI SLOVENEC" an GladiatorjJ Zgodovinski roman iz let* 70. po KAtinj. — Anfleilri spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. In Janez je potegnil svoj mfeč, ne oziraje se na častitljivi zbor in na posvečeni kraj, in se je postavil na Čelo svojim pristašem, ki so z glasnimi klici ^zahtevali, naj jih takoj popelje na obzidje v boj. Kakor ogenj se je razširila razburjenost med zborovalci, se lotila tudi starejšinov in celo Eleazarjevih prijateljev. Vsa množica se je usula iz tempeljskih vrat, se združila na ulici v čete in hrupno hitela ven na obzidje. Janez, iz Giskale je govoril resnico. Cvet rimske vojske se je pripravljal, da z vsemi silami napade mesto od gradu Antonia sem, ki je bil z delom obzidja v njihovih rokah. Tit sam je stal vrh stolpa, opazoval borbo in jo vodil. Huda se je godila branilcem in Eleazar in njegov nasprotnik s svojimi četarmi so jim bili dobro došla pomoč v njihovem obupnem boju. In divje zanimiva slika strastne borbe se je odprla njihovim očem, ko so prihiteli vrh zidu. Eska, že nejreč suženj, ampak prijatelj in klient najuglednejšega moža v Jeruzalemu, se je tekom časa s svojim pogumom že tolikokrat odlikoval in si pridobil že toliko zaslug za obrambo mresta, da je postal eden najve-Ijavnejših voditeljev v judovski vojski. — In koprnel je za slavo in za ugledom. Saj si je hotel z njima pridobiti, kar je bila njegova najsrčnejša želja na svetu, Mariamnino roko. Poleg tega mu je bilo skupno z Judi spoštovanje do tempeljna in do Svetega mesta ter sovraštvo do grabežljivih Rimljanov. Zato ni opustil nobene prilike, kjer se je mogel spoprijeti z Rimljani, in povsod je bil prvi, kjer je bilo treba moči in poguma. Njegovo visoko postavo in njegove valovite zlate kodre so kmalu spoznali Rimljani izmed nizkih čr-nolasih Judov, in marsikateri pogumni legi-jonar se je tesneje strnil v vrsto s svojimi tovariši in previdno dvignil svoj ščit do višine svojih oči, kadar je zagledal njegove kodre vihrati med bojnim vrvežem in njegov dolgi meč se bleščati v smrtnih udarcih nad mlado ponosno glavo. In danes je bil cilj Eskine borbe grad An-tonia. Svojčas so Rimljani izkopali od svojega tabora pa do obzidja širok in globok rov, deloma, da so njihovi pešči v njem našli kritje, deloma, da so po njem varno bližali obzidju svoje bojne stroje. Kos tega rova je bil trenutno v posesti oblegancev. Po njem se je dalo priti skoraj trdo pod grad. Tisto noč pred usodnim, napadom na grad Antonia so si ga Judje popravili in poglobili. Po tem rovu se je bližal Eska z izbrano četo. Zanašal se je, da ga sovražnik ne vidi in ne pričakuje. Ko so se Judje usuli iz rova na odprti prostor pred gradom, so opazili vrh njega Tita v zlatem oklepu, lesketajočem se v solnčnih žarkih, in v divjem kriku so brez vsakega reda besno planili v napad. Kakih dvajset korakov so še bili oddaljeni od stolpa, ki je na tistem mestu kazal široko odprtino — cilj Eskinega napada. Kar završi kakdr jastreb na svoj plen krog ogla rimska konjenica, njej na čelu tribun Julij Placid. Z dvignjenimi ščiti in sulicami sklenjenimi in nagnjenimi v napad se zaleti v neredno gnečo Judov. Tribun Placid še ni bil dolgo pri vojski, ki je oblegala Jeruzalem. Zaposlen je bil pri obleganju in zasedanju nekaterih judovskih mest. Bogat na plenu in ropu se je potrudil, da pride še o pravem času v tabor svojega najvišjega poveljnika in deli z njim njegovo končno zrrjago. Julij Placid je bil dovršen vojak. Njegovi pazljivosti ni ostala prikrita namera Judov in pripravil se je, da jih napade in^pobije kar najuspešneje. Tit, stoječ na vrhu svojega stolpa je občudoval strelovito naglico in drzni pogum, ki je z njim planil tribun iz svojega skrivališča in sunil s svojo konjenico med iz-nenadene napadalce. Toda opraviti je imel z nasprotnikom, ki mu sicer ni bil kos v izkušenosti in izurjenosti bojne taktike, ki pa mu je bil najmanj enak v hladnokrvnosti in pogumu. Eska je razdelil svoje ljudi v dve četi. Prva bi naj napdla, druga pa v sklenjenih vrstah stopila na pomoč prvi, če bi se tej neredni napad utegnil ponesrečiti. In te strnjene vrste so dajale rešilno oporo preplašenim pred Rimljani bežečim tovarišem in četudi jih je mnogo padlo pod kopiti rimske konjenice in od njihovih sulic, jih je vendar ostalo še dovolj, ko so pomnožili drugo četo, se združili z njo v dolgo, trdno, nepremagljivo črto ostrega jekla, koja skrajna konca sta grozila da obkoljita rimsko konjenico. Placid je opazil nevarnost in v onemogli jezi je že zaškrtal z zobmi. Celo se mu je za-temnilo, obrvi so mu nasršile, pa le za trenutek. — Zlobni nasmeh mu je šinil preko lica, opazil je Esko. ki je odcepljen od svoje čete zbiral bežeče in zmedene tovariše, — in v hipu je spoznal njega, ki ga je na svetu najhuje sovražil. Spodbodel je konja, oko mu je ušlo gori k stolpu, ali ga res tudi vidi Tit, nagnil je sulico in se v silnem, nevzdržnem napadu zagnal na Britanca. Gibčno je skočil Eska v stran, ulovil sunek s ščitom in v groznem zamahu se je zabliščal njegov dolgi meč nad tribunovo glavo. Naglo se mu je hotel Placid umakniti in s tako močjo je potegnil konja za vajeti, da se mu je prestrašena žival postavila na zadnje noge. V tistem hipu pa zagrabi Britanec uzdo v svojo silno pest in s svojo orjaško močjo podere konja in jezdeca na tla. Tribun je ležal pod konjem in njegovo življenje je bilo v rokah njegovega sovražnika. Bled od jeze in z očmi žarečimi se od divjega, smrtnega sovraštva mu sikne skozi stisnjene zobe: • "Sovražim te —!" Prepričan je bil, da ga prihodnji trenutek zadene Britančev smrtni sunek —. Toda roka, dvignjena v silnem zamahu, se ustavi, mirno jo pusti Eska pasti ob svojo stran, — se obrne skozi gnečo konjenikov, porivajoč jih od sebe, kakor odriva plavač valove, ter izgine med svojimi tovariši —. Placid pa zleze izpod konja, stopi na noge in onemoglo zagrozi s stisnjeno pestjo za svojim nasprotnikom. — Pač ni vedel, da ima zahvaliti svoje življenje prvim- sadovom nove vere, ki je pognala korenine v srcu njegovega nekdanjega sužnja. Ko mu je Placid siknil nasproti svoj *'So-vražim te!", takrat se je Britanec spomnil, da je bil ta človek res njegov najsrditejši in naj nespr a \i j i ve jši nasprotnik, in ni bil samo slep nagon, — vpliv globoko v srcu ukoreninjenih naukov je bil, ki mu je narekoval,, naj odpusti in prizanese svojemu sovražniku zaradi Njega, čigar voljo je začel umevati in v čigar službo je sklenil da vstopi. In m,ed vsemi zmagami tistega dne ni bila nobena tako plemenita, kakor Eskina, zmaga, ki jo je priboril nad samim seboj takrat, ko je pustil pasti svoj meč in se obrnil v stran od svojega sovražnika, obotavljajoč se sicer, pa poln odlpčne volje. , Boj pa je dirjal naprej. In tedaj je bilo, da sta prihitela na obzidje Eleazar s svojimi zeloti in Janez iz Giskale s svojimi pristaši. NA PRODAJ zidano poslopje za dve družini z garažo za dve kari. Severo-zapadni vogal na Robey cesti in 21. Pl. Podrobnosti se zve pri lastniku istotam, Chicago, 111. V NAJEM SE ODDA na 2719 W. 15th St. lepo stanovanje, 5 prostranih sob z vsem modernim udobnostim. Central kurjava. Tudi izvrstna in velika klet. Več se poizve pri L. Stritar-jn, 2018 W. 21st Pl. CLEVELAND CAN JE! kadar potrebujete po^rebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI f/m 1053 — E. 62nd St. tT CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po kličite: Randolph 1881 ali 455«. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pobi stva ob Sašu selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefona! 2018 W. 21st Plačo' CHICAGO, Hi. Phone: Rosevelt 8221, A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 mm SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveie in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ 32ZZZ2ES222E ^ PISANO POUE;HM ^ , i. J. M. Trunk. « ' ■ Poprasuje: "Kdo je videl^m-gele stopati v vice?'', pa pozabi, da tudi njegove pameti še nihče ni videl, a bi bil hudo razžaljen, ko bi jaz trdil, da je ni nikjer, kakor on trdi, da ni vic. Prav, prav. Na koncu stoji ves portret gobezdavega laj-narja zapisan, in ga je pisal sam. Napis ima: "Kako se že pravi človeku, ki klobasa o stvari, glede katere nič ne ve in nima nobenih dokazov?" Pri nas mu pravijo lajnar. * * * Dono meara — in M. P., p. d. "rudar v peklu." Ako napis ni kak pogrešek stavca, mora biti nekaj enakega, kakor bi Cor. Center and Hut chins Street. Chicago telefon 2917. JOLIET, IT-L. ŠJ Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. JOLIET. ILL. Velika izbera ženskih klobukov najzadnjšega moda po S3.00 in višje. Poslužite se tega kupona, ki je vreden za vas 25c. Karkoli kupite pri meni in po-kažete ta kupon, dobite 25c popusta. Petnajsta lajna v Glasu Svo-i bode. Člankar v Glasu Svobode govori sicer o 15. nedelji po Binkoštih, a je gola 15. lajna. Za gotove stvari morajo stavci imeti kar pripravljene "modele," n. pr. svete ali nasvete bukve, Kazimirjev oče vesoljstva, kontrola v farovžih in samostanih, nezmotljivi oče človeštva, golo lajnanje, da mora bržkone že čitateljem presedati, ker krog pri Gl. Sv. se zožuje, dasi dela razmere krive. Lajnarija se pa javlja tudi še na drug način. Apostol zapiše o Kristu: "Sel je v nebesa," pa poprašu-je lajnar: "Kam je šel?" Dalje : "Sedi na desnici očetovi," pa zopet lajrui: "Cemu ne na levici?" Ko bi bil apostol zapi-jjaz zapisal kikenkoken, ali ti-sal na levici, bi bil lajnar hotel natajn mjavmjavmjav. Vsebi-desnico itd. da se gabi, samo na približno odgovarja take-njemu ne. . Imu lukamatiju. Evangelist pripoveduje, kaj i yse je divjak, lopoW mori-se je zgodilo. Ves svet razen jeC) slepar, čim bolj študiran, Glasu Svobode smatra poroči- 'tem veg lopov, izvzeti so samo la evangelistov za zgodovinske |80cialno zavedni možgani de-dokumente prve vrste, ki so lavstva. Hvala, da ni vse don ga tudi ni ustvaril po kaški svobodomiselc imeti še svoji podobi, niti otrobov mu kakega drugega zgodovinarja. ni dal v giavo;samo Trunku in Za njega velja rek: "Quod non parazitom in maziljencem je est in libris, non est in mundo natlačil polno otrobov v buče, — kar ni zapisano, ne obsta- kar je zopet dono meara. ja," in če je v knjigah, pa pra- papež de)a žive in mrtve vi, da ni nobenega dokaza, da. svetnike> SGVe trdi to M. P., ki se je zgodilo. ni dobii otrobov, temveč bržko- Lazar je vstal, vstal Knst, ne gamo n%alo dono meara pa o tem poroča samo evange- j ln take dono meara morajo f list, noben sodoben zgodovinar, glovenci požirati. Gola dono-toraj nista vstala. . . Ni, ni, ni. . ; ni Boga, ni nebes, ni pekla, ni posmrtnega življenja, ni vic. _ .1 Trunk ^ pravi Mo]ek ni. ni, m . . in predvsem m nje-' 16 septembra, ko je nazna_ govih dokazov da m te doka- « dne 15 septembra da je ze ostaja milostno dolžan svo- baje «trunk» že dva dni Jim vernikom. j zen. Dne 15. septembra je pa Piše: ''Tisto o mrtvih, da sc obsegal '"trunk" kar tri kolone, se vrnili k sorodnikom, je praz- dne 11. eno in pol, dne 10. dve. na slama, s katero Trunk polni koloni. prazne butice svojih faranov,") ~ , . ... r , , i i. j i- Ako g. Molek rabi ime pra- pa ostane dokaz zopet dolžan, . „ 1 f , , j , j , „ j zen in spi v prenesenem pome- ill zahteva od drugih dokaze. , . 1 ~ , r . . mi, potem spi v tem pomenu I Govorici o vstajenju, pa ni- ^ ^ žarkomet ka • ma pojma o tem, kar piše, ker ?ai °nJie1 ar vm .... -- . , . dan, in ce zazdeha, se pnkaze- j je tajenje najlažja stvar, ki ne zahteva nobenega duševnegai delovanja. Pravi: "Nobeno bit- T . ... _ je se ne bo nikdar dvignilo v . more se.slaven P°- svoji stari obliki, pač pa v dru- statK Nl samo najvlsJe orsam-gih oblikah (to se je nehote zir^mf° ^a svetu, ima ba-ujel)," pa bi bil, ko bi mu bilo JLe tudl f asom zarkometa ne- za resnico, našel zapisano: "To kl apa^at; da ^ bll° Popravno za prihodnjo konvencijo S. N. P. J. Ako so gg. skromni, bi i io samo široka usfa. ♦ * * trohljivo mora obleči netrohlji- vost, in to neumrljivo* mora o-bleči neumrljivost." 1. Kor. 51. Znanost je dokazala, pa ne pove dokazov, vera nima nobene podlage, pa zopet ostane dokaze dolžan. BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanja ali od doma, ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj! — Bostreinice. Fbone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIC D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. + Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, IIL »» * šlo. "Aparat" bi na licu mesta še lahko postal duhovni ali duševni vodja, kakor bi gg, hoteli, saj ga od vseh strani drega-jo, naj "pase telesa" in naj prime ža kako "dobro" delo. Zora puca bit če dana. Prejeli smo DRUŽINSK01 PRATIK0 ZA NAVADNO LETO 1926. Družinska Paratika za leto 1926 je j ako lepo urejena in jo nekoliko večja kot je bila lanska. Posebno je lepo zbran svetovni opis in zraven par jako lepih času primernih povesti. Prepričani smo, da bodo z njo rojaki zelo zadovoljni. Ker smo jih prejeli le gotovo število opozarjamo takoj vse naše naročnike, da takoj pišejo po njo predno poide iz zaloge. Cena pratiki je 25c. s poštnino vred, katere je poslati z naročilom vred na: KNJIGARNO AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street Chicago, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO! Vsem cenjenim naročnikom, dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Illinois, Missouri in Kansasu naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase ter vse drugo, kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike uljudno prosimo, da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste prcw šeni, da Mr. Mladiču pomaga^ te zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove naročnike za list Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali podjetju, da bo lahko izdajalo večji in boljši list Uprava Amer. Slovenca« " ' lH :