Si MAREC 1965 ST. 39 STANE 20 DIN Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL, Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor —Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška c. 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: VI. nadstropje, soba št. 606, tel. 31-20-11 int. 311 Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani KAKŠNI SO REZULTATI PRVEGA MNOŽIČNEGA IZBI KANJA KANDIDATOV Našim občanom lahko zaupamo NOV SISTEM NAJŠIRŠEGA IZBIRANJA NAJUSTREZNEJŠIH KANDIDATOV ZA SKUPŠČINSKE VOLITVE JE POKAZAL VSE SVOJE PREDNOSTI — NAŠIM OBČA¬ NOM LAHKO V CELOTI ZAUPAMO — METODO NAJŠIRŠEGA RAZPRAVLJANJA O VSEH POMEMBNEJŠIH SKUPNIH ZADEVAH JE TREBA ŠE NADALJE RAZVIJA¬ TI IN UTRJEVATI V skladu z ustavnimi načeli in smernicami VIII. kongresa ZKJ smo tudi na ob¬ močju naše občine že naredili krepkejši korak v smeri široke demokratizacije ter za¬ čeli z občani javno razpravljati o vseh pomembnejših skupnih vprašanjih. Tudi pri¬ prave za letošnje občinske in republiške volitve ne predstavljajo v tem pogledu no¬ bene izjeme. Bistven prelom v samih pripravah za letošnje ob¬ činske in republiške volit¬ ve na območju naše občine je bil v tem, da smo šli iz ozkih okvirov političnih ak¬ tivov ter postavili problem Januarski številki našega lista smo priložili tudi po¬ sebno anketno polo, s ka¬ tero je lahko prav vsak naš občan, samoupravni organ, družbena organiza¬ cija ali skupina občanov predlagal (celo anonimno) za možne kandidate za ob¬ činske volitve tiste občane, ki jih dobro pozna, jim za¬ upa in meni, da bi z ozi¬ rom na svoje dosedanje de¬ lo bili najprimernejši za opravljanje te pomembne skupščinske funkcije. Zadeva je bila nova in nenavadna. Mnogi občani so bili presenečeni nad to¬ likim zaupanjem ter so se z zadovoljstvom odzvali tej množični akciji. Seveda ni manjkalo tudi takih črno- gledov, ki tej novosti v po¬ gledu bistvenega razširja¬ nja njihovih pravic, niso Kaj je pokazala praksa prvega množičnega izbira¬ nja možnih kandidatov? Sam potek in končni rezul¬ tat prvega množičnega evi¬ dentiranja oziroma izbira¬ nja možnih kandidatov za občinske in republiške vo¬ litve sta pokazala, da sta vsak strah in nezaupanje do naših delovnih množic popolnoma odveč, saj je nad 12.000 občanov samo za občinske volitve predla¬ galo skupno 440 možnih kandidatov, ki so bili vsi izbire najustreznejših mož¬ nih kandidatov, kakor za oba zbora občinske skupšči¬ ne, tako tudi za vseh pet zborov republiške skupšči¬ ne pred vse občane in sicer že takoj od vsega začetka. zaupali in niso izkoristili ponujene možnosti. Značilno pa je, da so se kot ob vsaki novi razširitvi pravic občanov tudi tokrat pojavili ljudje (deloma ce¬ lo med našimi političnimi aktivisti) z zaviralnimi ten¬ dencami. Kritizirali so tudi to novo demokratično me¬ todo ter začeli biti plat zvo¬ na, da bo to privedlo do stihije, do neresnih pred¬ logov in do možnosti uve¬ ljavljanja socializmu nena¬ klonjenih (ali celo sovraž¬ nih) elementov. V svojem strahu in nezau¬ panju delovnim množicam so vztrajali na tem, da je treba še vedno držati vse krepko v svojih rokah, ne pa prepuščati tako po¬ membne odločitve že od vsega začetka in v celoti širokim množicam. razmeroma zelo skrbno in dobro izbrani in predlagani ter so vsi v določeni meri res primerni za občinskega odbornika. Koga žele. občani v občinski skupščini? Prav je, da prav na kratko izvršimo analizo vseh 440 predlaganih mož¬ nih kandidatov za občinske odbornike, da se tako po- bliže seznanimo s struktu¬ ro teh predlogov oziroma z željami volivcev samih. Od 440 predlaganih mož¬ nih občinskih odbornikov jih je dobra petina žensk (89). Zlasti značilno pa je, da je nad 52 °/o vseh pred¬ laganih v starosti do 39 let, od tega 20 celo do 25 let, 36 pa do 29 let. Kot vidimo ženske niso bile predlaga¬ ne v res ustreznem številu, pač pa so občani s svojimi predlogi izrazili odločno zahtevo po — pomladitvi naše občinske skupščine. V pogledu šolske izobraz¬ be ima kar 352 ali 80 °/o predlaganih možnih kandi¬ datov srednjo (151) in niž¬ jo (145) šolsko izobrazbo, medtem ko 56 predlaganih nima niti dokončane osem¬ letne osnovne šole. Tudi ta podatek jasno dokazuje, da naši delovni ljudje žele, da jih v občinski skupščini zastopajo tovariši, ki so jim zaradi nižje izobrazbe bliž¬ ji, ter se z njimi več dru¬ žijo med delom in v pros¬ tem času ter zaradi tega verjetno bolje čutijo in ra¬ zumejo njihove potrebe, te¬ žave in težnje. Med predlaganimi možni¬ mi kandidati za občinske volitve sta 2 tudi z znan¬ stveno stopnjo izobrazbe, 60 z visoko šolsko in 26 z višjo izobrazbo. V pogledu sedanje zapo¬ slitve je med predlaganimi največ delavcev (120 ali 27,3 °/o), nato pa upravnih uslužbencev (94 ali 24,4%). Razmeroma precej je pred¬ laganih tudi prosvetnih de¬ lavcev (42 ali 18,7%), zdravstvenih in socialnih delavcev (25 ali 5,7 %), nato pa obrtnikov in upokojen¬ cev (po 16) ter 12 zasebnih kmetov, medtem kot zgleda po predlogih občanov uži- vjajo agronomi, biologi, ve¬ terinarji, gospodinje in štu¬ dentje pri volivcih le manj zaupanja, saj so občani iz njihovih vrst predlagali skupno komaj 16 možnih kandidatov. Kaj pa direktorji? Med predlaganimi možnimi kan¬ didati je 17 direktorjev in 14 drugih vodilnih usluž¬ bencev iz gospodarskega NA 18.300 ANKET JE ODGOVORILO NEKAJ NAD 12.000 OBČANOV S 440 RAZNIMI PREDLOGI V začetku meseca januarja smo razposlali 18.300 iz¬ vodov našega lista, ki je bil posvečen pojasnjevanju no¬ vih posebnosti in značilnosti našega volilnega sistema, ki temelji na najširši demokraciji, kakršne ne pozna niti ena država na svetu. POLITIČNI ZRELOSTI IN ČUTU ODGOVORNOSTI NAŠIH OBČANOV LAHKO ZAUPAMO Tudi letos ni bila mladim volivcem, zlasti novim, posvečena potrebna skrb in politična aktivizacija. Posledice niso izo¬ stale. Mladi volivci so se v majhnem številu udeleževali kandidacijskih zborov, ter zaradi tega marsikje niso pro¬ drli njihovi predlogi za kandidate na občinskih volitvah. sektorja, nadalje 9 direk¬ torjev in 2 vodilna usluž¬ benca iz družbenih služb in 1 direktor banke, kar znese skupno komaj 9,7% od skupnega števila vseh predlaganih možnih občin¬ skih odbornikov. Po panogi zaposlitve je med možnimi občinskimi kandidati predlaganih naj¬ več (141 ali 32 %) iz indu¬ strije, 46 iz kulturno-pro- svetne, 40 iz prometne, 39 iz obrtne ter po 29 iz zdravstvene in socialno varstvene ter kmetijske de¬ javnosti itd. Koliko je komunistov? Od vseh predlaganih mož¬ nih občinskih kandidatov je 215 ali 49 % članov ZKJ, od tega 3 predvojni, 36 medvojnih, 176 pa jih je bi¬ lo sprejetih v članstvo ZKJ šele po osvoboditvi. Gornji podatki lepo do¬ kazujejo, da so občani — čeprav so bili tokrat šele prvič od vsega začetka vključeni v aktivno sode¬ lovanje, izbiranje in odlo¬ čanje o končnih volilnih kandidatih — sprejeli ta novi sistem širokega raz¬ pravljanja o najustreznej¬ ših kandidatih kakor s po¬ trebnim razumevanjem, ta¬ ko tudi z ustrezno politično zrelostjo in resnostjo. Predvidevanja zaviralnih nergačev, ki so še vedno polni nezaupanja in nevere do naših občanov, se niso uresničila. Čeprav je prvo široko vključevanje obča¬ nov v izbiranje in predla¬ ganje najprimernejših mož¬ nih kandidatov za občin¬ ske volitve pokazalo še določene začetniške hibe in pomanjkljivosti, lahko vse¬ eno trdimo, da je ta korist¬ na zamisel v prvi praktični izvedbi potrdila svojo upra¬ vičenost, kakor tudi potreb¬ no politično zrelost in do¬ bro voljo občanov, da s svojimi predlogi prispevajo k čimboljši izbiri kandida¬ tov za občinske volitve ter je zaradi tega treba tak način širokega sodelovanja delovnih množic še naprej razvijati, spopolnjevati in utrjevati. Pavle ŠEGULA « KDO LETOS VOLI? V vseh skupščinah je uvedena dosledna rotacija, tako da je vsakdo lahko največ 4 leta član istega zbora skupščine. Zaradi stalnosti skupščine je ureje¬ no tako, da polovica volivcev voli vsako drugo leto polovico svojih predstavnikov v občinski, republiški in zvezni skupščini. Tako se vse naše skupščine vsa¬ ko drugo leto obnove do ene polovice. Katere volivne enote imajo letos volitve, lahko vidite v januarski številki Javne tribune, na straneh 2, 3, 4, 8, 9 in 10. VSEBINA TE ŠTEVILKE © Občinske volitve, stran 1, 5 in priloga © Resolucija VI. občinske konference ZK, stran 2 ® Iz diskusije na VI. občinski konferenci ZK, strani 2, 3, 4, 6 in 8 © Še o tem in onem, stran 6 ® Oko in uho naših občanov, stran 7 @ Tribuna mladih, stran 8 Novi odloki občinske skupščine! Priloga Javne tribune šišenskih občanov ® Letošnji družbeni plan občine © Odlok o letnem proračunu občinske skupščine © Bilanca dohodkov občinskega proračuna © Skupni dohodki za razporeditev v posebnem delu pro¬ računa © Sklad za izobraževanje © Odločba o ugotovitvi letnih kosmatih osebnih dohodkov delavcev • Odlok o prispevkih in davkih ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo letos na območju naše ob.ine 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA RESOLUCI JA O NALOGAH ČLANOV ZK OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA, KI JIH JE SPREJELA VI. OBČINSKA KONFERENCA ZK, DNE 29. JANUARJA 1965. Izhodišče za delo osnovnih organizacij ZK in občinskega komiteja je gradivo VIII. kongresa ZKJ. To gradivo je bilo konkretizirano za razmere naše občine v poročilu občinskega komiteja, v referatu o nekaterih nalogah komunistov, ki je bil prebran na VI. občinski konferenci (glej Javno tribuno, št. 38!) in v diskusiji na sami konferenci. Zato se ti dokumenti sprejemajo kot osnovna delovna usmeritev komunistov naše ob¬ čine za prihodnji dve leti. Hkrati s tem pa je potrebno, da komunisti vložimo več tru¬ da v reševanje predstoječih nalog. RUDI BREGAR V DISKUSIJI NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZK V. KONGRES ZKS DODATNI KVALITETNI KORAK NAPREJ Kako po VIII. kongresu ZKJ vsebinsko organizirati naše konference, da bi obdržali razpoloženje, ki je bilo med VIII. kongresom in po njem? — Katere probleme in kako jih postaviti na naše konference, da bi komunisti lahko za¬ vzeli čimjasnejša stališča in da bi tako nadaljevali vzdušje* ki ga je napravil VIII. kongres? NAŠE NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA ® Osnovna naloga je krepiti vlogo neposrednega proizvajalca pri kreiranju politike samoupravljanja, v izpolnjevanju vseh zakoni¬ tosti, predvidenih tako z našo ustavo, kot z zakoni in statuti naših gospodar¬ skih organizacij, ter v jav¬ nem obravnavanju vseh problemov, o katerih naj odločajo proizvajalci. 9 V okrepljenem vplivu neposrednega proizvajalca naj prihaja do izraza in- tenzifikacija našega gospo¬ darstva, ki naj se kaže v jasnih konceptih gospodar¬ skih organizacij do plani¬ ranja, programiranja in iz¬ popolnjevanja tehnologije, v dvigu produktivnosti de¬ la, boljši organizaciji, Vključevanju v mednarod¬ no delitev dela skozi veča¬ nje izvoza in v takih inve¬ sticijskih naložbah, ki od¬ pravljajo ozka grla, v na¬ ložbah za strokovni dvig neposrednih proizvajalcev ter 'celotne tehnologije s formiranjem razvojnih služb. 9 Komunisti smo sood¬ govorni, da bo gospodar¬ jenje s sredstvi, ki so dana na razpolago delovni orga¬ nizaciji, potekalo v smeri krepitve standarda nepo¬ srednega proizvajalca in v smeri pravilnega odnosa do razširjene reprodukcije. Do izraza naj priharja vloga delavca kot proizvajalca in 9 Viprašanja s področja družbenih služb je potreb¬ no bolj organizirano ure¬ jati. Tu so mišljeni odnosi do — vseh vrst šolstva — zioanstveno razisfco- — vatnega dela -— kulture in prosvete —■ zdravstvenega varstva — socialnega varstva — pravne pomoči — telesne 'kulture itd. Probleme v teh službah naj komunisti stalno ana¬ lizirajo. Odpravljati je treba ne¬ sorazmerja v naši občini, ki so v zaostajanju material¬ nih pogojev družbenih služb za gospodarsko rast¬ jo oibčine, kakor tudi za in¬ tenzivno urbanizacijo naše¬ ga področja. Posebno zao- 9 Komunisti v občinskih samoupravnih organih, ob¬ činski skupščini, svetih in komisijah, naj v večji me¬ ri dosežejo razpravljanje z občani o vseh vprašanjih, ki se nato sprejemajo kot sklepi oz. odloki. Bolj je tre¬ ba spoštovati našo zakoni¬ tost, ustavo, občinski statut potrošnika obenem. Ne smemo tolerirati zaprtosti, da bi Videli le lastne oseb¬ ne dohodke in sklade, pri tem pa pozabili na družbe¬ ne službe, družbeni stan¬ dard, šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo itd. Osnova temu gospodarjenju in taki politiki mora biti v javnem programiranju, organizira¬ nju proizvodnje in v ne¬ nehnem porastu produktiv¬ nosti dela. 9 Več skrbi je potrebno dati tudi storitvenim de¬ javnostim, kot trgovini, go¬ stinstvu, družbeni prehrani in obrti. Razvijati moramo pravilen odnos do krepitve teh dejavnosti in upošteva¬ nja zakonitosti, kot tudi moralnih norm v poslova¬ nju. 9 Odločno je zastaviti naš vpliv in vse naše spo¬ sobnosti za uveljavljanje nagrajevanja po delu. Na¬ grajevanje po delu naj se uveljavlja pri vseh kvali¬ fikacijah dn skupinah ljudi tako v gospodarstvu kot v družbenih službah in ne le za fizične delavce. Pri tem je treba, z vsemi silami Od¬ stranjevati mezdno misel¬ nost in se zavzemati za moralne norme v sistemu nagrajevanja. Politika de¬ litve po delu mora biti stvar celotnih kolektivov ne pa stvar ožjega kroga ljudi, kar se pogosto do¬ gaja. stajanje opažamo na pod¬ ročju šolstva, otroškega varstva dn v urejanju sta¬ novanjskih ter drugih vprašanj za borce NOV. Ta vprašanja je potrebno pri¬ oritetno obravnavati v Ok¬ viru delovnih organizacij in v Okviru občinske skup¬ ščine. © Več našega truda je treba dati tudi uveljavlja¬ nju samoupravljanja v družbenih službah. Komu¬ nisti v teh službah naj se zavzemajo za vsestransko intelektualno in duhovno oblikovanje osebnosti sa- mouipravljalcev in za raz¬ vijanje javnosti dela, ki mora biti v pritegovanju vseh delovnih ljudi v odlo¬ čanje o skupnih problemih družbenih služb. in vztrajati na spoštovanju statutov delovnih organi¬ zacij, — kot organe samo¬ upravljanja je potrebno še bolj kot doslej vse¬ binsko bogatiti in raz¬ vijati oblike neposredne demokracije: zbore vo¬ livcev, zbore občanov, referendum, zbore de¬ lovnih organizacij, raz¬ na posvetovanja itd. © Komunisti 'se zavze¬ mamo, <3a politika višine prispevkov in davkov, ki jih plačujejo občani, ne more biti ločena od pro¬ grama trošenja teh sred¬ stev. To je skupna stvar vseh občanov! Ta sredstva naj se trošijo za tista pod¬ ročja, fci so najbolj priori¬ tetna, in v skladu s sploš¬ nimi smernicami družbe¬ nega razvoja oziroma vsa¬ kokratnimi materialnimi možnostmi. Torej je treba voditi selektivno politiko, pri tem pa 'opreti delo skupščine, njenih organov in raznih skladov na na¬ čelo javnosti. VEČJE IZKORIŠČANJE SREDSTEV INFORMACIJ 9 V prihodnjih letih je treba v večji meri izkori¬ ščati sredstva informacij, kot so časopis, televizija, radio itd. Občinsko glasilo »Javna tribuna« naj posta¬ ne še 'bolj glasilo Občanov. Iz njega naj se zrcali vsa dinamika življenja v Obči¬ ni. Javna obravnava zahte¬ va od komunistov več kva¬ litetnega in vztrajnega dela. BOLJŠI ODNOS DO PROBLEMOV MLADINE 9 Komunisti naj imajo več skrbi za aktivnost mla¬ dine. Potrebno je, da mla¬ dina v večji meri sodeluje v razčiščevanju problemov, ki se porajajo v razvoju naših družbeno-političnih odnosov. S takim sodelo¬ vanjem se bodo bistrili in oblikovali jasnejši pogledi mladih na mnoga vpraša¬ nja, v katerih danes iščejo pravilnega odgovora. Še posebnega poudarka je da¬ ti večjemu angažiranju mlahih v mladinski organi¬ zaciji, kakor tudi pritego¬ vanju v odločanje v samo¬ upravnih mehanizmih naše družbe. 9 Ustvarjanje material¬ nih pogojev za vključeva¬ nje mladih v družbeno-po- litično aktivnost mora biti Skrb nas vseh. Tu so- prob¬ lemi v objektih za kul¬ turo in telesLnovzgojno aktivnost, v razvijanju re¬ kreacije, razvijanju fcul- tumovzgojnega izobraže¬ vanja in posluhu za mno¬ ge probleme mladih. Tudi primerni stanovanjski po¬ goji mladih so med važni¬ mi nerešenimi vprašanji. Več političnega dela in mnogo več pojasnjevanja 9 Samo spoštovanje pro¬ izvajal ca-občana pri delu delovnih organizacij, v raznih institucijah, delo komune je mnogo premalo. Potrebno je tudi politično delo, mnogo več pojasnje- Komunisti že dalj časa ni¬ smo več propagatorji skle¬ pov in izvrševalci operativ¬ nih nalog, ki jih je naš ob¬ lastni mehanizem zastavil v preteklosti. Mi smo bili po¬ budniki razvijanja nepo¬ sredne socialistične demo¬ kracije, danes pa imamo nalogo, da prenesemo v vsa¬ kodnevno praktično življe¬ nje vse napotke VIII. kon¬ gresa. 9 Odpirati predvsem dolo¬ čene probleme na področju nadaljnje izgradnje naše e- konomske politike. 4 Zastaviti tako politiko, da bo naš delovni človek res lahko postal vplivni činitelj v nadaljnjem procesu naše¬ ga družbenega razvoja. 9 Usmeriti se na zoževanje investicijske potrošnje v go¬ spodarstvu v smeri poviše¬ vanja družbenega in oseb¬ nega standarda. Obogatiti in poglobiti stališča. 5 sedanjimi občinskimi konferencami ZK pravza¬ prav že oblikujemo tudi naš republiški kongres ZK. Nje¬ gov delovni program je predvsem: obogatiti in po¬ globiti ugotovitve in stali¬ šča VIII. kongresa ZKJ z našimi nacionalnimi poseb¬ nostmi. V določenem smislu bo lahko naš slovenski kon¬ gres ZK še dodaten kvali¬ tetni korak naprej, k čemur bodo nedvomno prispevale s svojo široko, raznoliko raz¬ pravo tudi občinske konfe¬ rence ZK. Razprava na tej občinski konferenci je jasen dokaz, da se nadaljuje vzdušje VIII. kongresa, in sicer predvsem v kritičnem lote¬ vanju obravnavanja odprtih problemov v življenju, v odnosih, v ekonomskem in družbenem položaju delov¬ nega človeka v šišenski ko¬ muni. Osebno menim, da je kritična obravnava, posebno v prvem delu referata tova¬ riša Goloba (glej prejšnjo številko našega lista!) zelo na mestu. Odstranimo površnost in prazno govorjenje. Konferenca naj osvoji ta kritični korak k obravnava¬ nju problemov, saj bomo s tem dali našim delovnim vanja, zlasti v SZDL, sin¬ dikatih, ZM, ZB je treba bolj vztrajno razlagati in pojasnjevati politiko ko¬ mune. Zveza komunistov je v teh organizacijah pri¬ sotna s svojimi člani. To¬ rej smo neposredno pri¬ sotni pri sprejemanju ista- lišč-sklepov v teh organi¬ zacijah. Odgovorni smo, da te organizacije delajo sa¬ mostojno in da njihovo de- Ijudem v celoti tisto po¬ trebno oporo, ki je često v praksi niso imeli. Zavedati se moramo, da ob vsakem problemu ne more stati za vsakim komunistom, za vsa¬ kim upravljalcem, občinski komite ali neki partijski fo¬ rum, saj je komunist samo¬ stojen družbeno-politični či¬ nitelj v našem samouprav¬ nem sistemu. Zaradi tega. moramo iz prakse našega. dela odstraniti površnost* prazno govorjenje itd. Pred nami so zelo zapletene in odgovorne naloge. V pokongresnem obdobju in v času 'priprav na V. kongres ZKS nas čakajo sil¬ no zapletene in odgovorne naloge, ker bo realiziranje zastavljene ekonomske poli¬ tike povzročilo v našem, družbenem življenju mnogo pretresov. Pozornost Zveze komuni¬ stov in dejavnost vseh nje¬ nih članov moramo v celoti usmeriti h ključnim proble¬ mom in protislovjem druž¬ benega razvoja. Ocenjevati moramo vsa ta protislovja v vsej medsebojni odvisno¬ sti ter izhajati iz vzrokov,, ki povzročajo ta protislovja. Razvijanje samoupravnega mehanizma. Idejno-politična funkcija Zveze komunistov je v utr¬ jevanju in razvijanju samo¬ upravnega družbenega me¬ hanizma, . in sicer tako, da. si ZK ne bi lastila posebnih pravic zase in da ne bi posta¬ la činitelj, ki odmerja naloge družbenim organizacijam oz. da ne bi postala opera¬ tivni izvrševalec nalog in sklepov drugih organov, niti ne da bi postala kvalifiran. družbeni kritik pojavov, ki se pojavljajo v našem vsa¬ kodnevnem življenju. V tem smislu moramo razvijati in utrjevati samostojnost mno¬ žičnih organizacij: SZDL, ZMS, sindikatov itd. kot množičnih nosilcev družbe¬ no-političnih tvornosti ljudi. Vlogo ZK kot idejnega usmerjevalca moramo ures¬ ničevati ob aktualnih druž¬ benih problemih, ne pa jo ožiti in prihajati na često brezplodne razprave. lovanje izhaja iz socialis¬ tičnih izhodišč. URESNIČEVANJE PROGRAMA, STATUTA IN RESOLUCIJ 9 V praktičnem delu moramo komunisti odločno vztrajati na izpolnjevanju programa in statuta ZK, resolucije VIII. kongresa in V. kongresa ZKS. Kom- Nadaljevanje na 3. strani NASE NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB NAŠE NALOGE NA PODROČJU KOMUNALNEGA oISTEMA ŠIŠENSKA TRIBUNA 3 IgHjjL CK *I Z diskusije na vi. ob činski konferenci zveze komunistov naše občine ROMAN ALBREHT Utrjevanje samoupravljanja TEMELJNA SODOBNA NALOGA VSEH KOMUNISTOV © Ogromno kapacitet v gospodarstvu ni usposoblje¬ no za svetovno tržišče, več naporov bomo morali vla¬ gati v to, da jih usposobimo za zunanje tržišče. Točno bomo morali preračunati, kaj naj izdelujemo, kam naj prodajamo in kakšen bo naš zaslužek. Koncepcije, za katere smo se domenili v investicijski politiki, mora¬ mo izpeljati v življenje, če ne, bodo sledili bodoči admi¬ nistrativni ukrepi. ® Birokratske težnje se pojavljajo navadno tam, kjer se zbira denar. Nevar¬ no je, da se bodo preselile iz državnih uradov v naše delovne organizacije. Na¬ pačna so mišljenja nekate¬ rih tovarišev, da se denar lahko dobro troši le, če je vložen v stroje. Ta menta¬ liteta je danes prisotna v gospodarskih organizacijah, ki so do včeraj kričale zo¬ per centralizem in birokra¬ cijo, ki uničuje gospodar¬ stvo s premočnim investira¬ njem. Povsod, kjer odločajo o investicijah v zaprtih kro¬ gih, jim ne uspe vedno od¬ ločiti tako, kot je interes delovnih ljudi. V delovni organizaciji moramo zagoto¬ viti demokratično osnovo v gospodarjenju, ki bo daja¬ la na j več j o podporo politiki, za katero smo se dogovo¬ rili, # Nekaterim ljudem, ki so si prilastili oblast v svoje roke, je samoupravljanje le sredstvo za uveljavljanje lastne politike, do včeraj so izvajali državno,, jutri pa bodo poskušali svojo politi¬ ko. Pogostoma se delavci pritožujejo na naše najvišje organe. Večina njihovih od¬ ločb je s formalne plati za¬ konita, vendar se za njimi skoraj vedno nekaj skriva. Zakoni v pogojih samo¬ upravljanja niso več spo¬ sobni zajeti podrobno vseh situacij, zato ne smemo smatrati samoupravnih norm za nekaj drugoraz¬ rednega, ampak skrbeti za to, da se v njih odraža duh zakonov in ustave. @ Prepogosto gledamo sa¬ moupravljanje kot politični sestanek, ne pa kot oblast RESOLUCIJA promisov v tem pogledu ni. ® Krepiti je treba oseb¬ no odgovornost v okviru kolektivne odgovornosti. S povečano odgovornostjo krepimo objektivno kritiko in jo usmerjamo na vse ne¬ gativne pojave v vseh po¬ dročjih dela v občini. Tu ne gre le za kritiko nega¬ tivnih pojavov, gre pred¬ vsem zato, da razne defor¬ macije odpravljamo tam, kjer se pojavljajo. 9 Bolj pozorni moramo postati tudi do ideološkega dela. Bolj naj prihaja do izraza ustvarjalna vloga posameznega čl aha ZK. V tej smeri je treba organi¬ zirati več raznih seminar¬ jev, večernih političnih šol, konferenc, posvetovanj, aktivov ZK itd. delovnih ljudi. Samouprav¬ ljanje bi moralo pisati svoje zakone in eden izmed njih bi moral biti: »Nihče ne mo¬ re odločati o investicijah, če nima zanje pristanka od svojega delovnega kolekti¬ va«. @ Pod imenom dviganja kadrov opazujemo lahko najrazličnejše anomalije, kot so: premeščanje delav¬ cev na druga delovna mesta in v upravo organizacije, ne da bi jih strokovno usposo¬ bili za to. Na ta način jim v nekaterih gospodarskih organizacijah spodrežejo noge, najpogosteje postane¬ jo nepomembni politični agitatorji in prilepek tovar¬ niške administracije. Nekateri podatki kažejo, da dobi delavec na usluž- benskem delovnem mestu MIRAN GOSLAR © Izgrajevanje našega gospodarskega sistema gre v vedno večji meri v smer večanja sredstev, s katerimi gospodarijo naše delovne organizacije. Plani delovnih organizacij pa govore, da ob večjih sredstvih ni bilo v našem gospodarstvu več¬ jega miselnega premika, po¬ litika investiranja se nam¬ reč še vedno ni podredila načelom intenzifikacije go¬ spodarjenja. Upravičene so le naložbe, ki odpravljajo ozka grla v gospodarstvu in dajejo hitre rezultate v ve¬ čanju produktivnosti, ter ti¬ ste investicije, ki so direkt¬ no usmerjene na izvoz pod pogojem, da istočasno ne preobremenjujejo naše pla¬ čilne bilance. Isto velja za politiko zaposlovanja. Veli¬ ko smo govorili o uvajanju druge in tretje izmene, ki pa nista interesantni, če po¬ menita samo razširitev ob¬ stoječega manufakturnega procesa proizvodnje. © Povečana sredstva na- @ Skrb občinskega ko¬ miteja naj bo usmerjena predvsem v tako delo, ki bo usposabljalo člane ZK za samostojno delo z obča¬ ni, ki bo gradilo komuni¬ ste kot avtonomne osebno¬ sti. Pri vsem tem je treba neprestano skrbeti za do¬ tok novih kadrov v ZK, skrbeti, da se bo ZK v bo¬ doče še bolj uspešno raz¬ vijala kot najnaprednejša idejno-politična sila delav¬ skega razreda in vseh ob¬ čanov. Ta resolucija prav goto¬ vo ne zajema vseh nalog. Občinskemu komiteju se naroča, da svoje delo pro¬ gramira za krajša obdobja in organizira delo Zveze komunistov na konkretnih nalogah, ki se bodo v ob¬ čini zastavljale. 10 do 15.000 din več dohod¬ ka. Ali je to enako vredno¬ tenje fizičnega in umskega, dela? Navadno preneha me¬ ritev osebnega učinka za strojem, potem pa se zado¬ voljimo z ugotovitvijo, da intelektualnega dela ne mo¬ remo meriti. • Če hočemo odstraniti razlike med fizičnim in um¬ skim delom, moramo dose¬ či, da bodo tovariši, ki vodi¬ jo oddelke in službe, stalno povezani z delavcem, nika¬ kor pa ne smemo vezati za¬ služka vodilnih kratkomalo na produktivnost tovarišev za stroji. Vsak naj zasluži, kolikor naredi, naj pa ve, da je njegov zaslužek pove¬ zan z zaslužkom drugih in naj pomaga kolektivu in so¬ delavcem, da bodo več za¬ služili. ših gospodarskih organizacij ne prihajajo do izraza v vlaganju v sklad skupne uporabe. Še vedno hočemo vsi investirati v stroje, ne pa v družbeni standard, ka¬ terega v nekaterih delovnih organizacijah smatrajo za stvar, ki jo naj rešujejo zu¬ nanji činitelji. V delitvi na¬ rodnega dohodka hočemo doseči izboljšanje v korist osebne potrošnje, to pa ni odvisno samo od nominal¬ nih dohodkov vlaganj v standard in družbene služ¬ be. Decentralizirano razpo¬ laganje s sredstvi terja od nas, da v organih samo¬ upravljanja spremenimo svoj odnos do teh sredstev. Potrošnja in standard, ki se realizira skozi usluge, ki jih koristimo, ustvarja pogoje za boljšo proizvodnost dela in razbremenjuje našega de¬ lovnega človeka njegovih vsakodnevnih skrbi. • Močneje kot doslej je treba spoštovati voljo ob¬ čanov, vendar te volje ne smemo idealizirati v tem smislu, da je že vsaka za¬ hteva volja občanov. Saj so bili zahtevki letos za 2 mi¬ lijardi 600.000.000 din večji od finančne sposobnosti ob¬ čine, zato naj bo spoštova¬ nje volje občanov povezano s pametno selektivno poli¬ tiko. Koliko novih naročnikov ste že zbrali v Vašem delovnem Letna naročnina 200 din Delavsko samoupravljanje in družbeni standard Razbremenitev delovnega človeka, njegovih vsakodnevnih skrbi, ustvarja pogoje za boljšo delovno storilnost V naši občini imamo tudi specializirano podjetje za obnovo prog, ki ima v svojem sestavu tudi kamnolom Verd. Lani je to podjetje obnovilo precej naših prog, o čemer bomo naše bralce seznanili vprihodnji številki. ING. MARKO CELARC Stimulativno nagrajevanje Decentralizacija samoupravljanja je nujno pogojena z načinom politike delitve osebnih dohodkov. Če proizva¬ jalec nima neposrednega vpliva na formiranje osebnih do¬ hodkov po nekih pokazateljih, ki so mu jasno prikazani, potem ga je težko zainteresirati, da se bo udeleževal na področju samoupravljanja v taki meri, kot od njega pri¬ čakujemo. Večina podjetij mnogo premalo dela za iskanje sti¬ mulativnih načinov delitve osebnih dohodkov. Meni¬ mo, da smo tudi komunisti premalo naredili na tem področju. Jasno nam mora biti, da bo proizvajalec za¬ interesiran za samouprav¬ ljanje šele tedaj, ko bo lah¬ ko direktno vplival na vi¬ šino svojih osebnih dohod¬ kov. Kaj je in kaj ni stimula¬ tivni način nagrajevanja. V večini podjetij so pro¬ izvajalčevi osebni dohodki odvisni samo od poslov¬ nega uspeha celotnega pod¬ jetja. To je napačno. Proiz¬ vajalcu moramo zagotoviti plačilo za njegovo nepo¬ sredno delo po nekih meri¬ lih, nato ga moramo zain¬ teresirati za pocenitev pro¬ izvoda, na katerem je ude¬ ležen s svojim delom, mu prikazati formiranje lastne cene, pri kateri je soudele¬ žen z vložkom svojega dela, in šele v tretji fazi je lahko zainteresiran na prodajni ceni podjetja. Dokler ne bo¬ mo omogočili proizvajalcu vseh teh vplivov na formi¬ ranje njegovih osebnih do¬ hodkov, toliko časa mu v precejšnji meri zmanjšuje¬ mo vlogo samoupravljalca. Proizvajalci naj imajo last¬ na sredstva v okviru svo¬ jega obrata. Lansko zaostajanje oseb¬ nih dohodkov v Litostroju za drugimi podjetji je po- Težave z reprodukcijskim materialom zavirajo samoupravljanje. vzročalo fluktuacijo, ki bi lahko bila v primeru še na¬ daljnjega zaostajanja še hujša. Zato je bil dan kot začasen ukrep predlog za spremembo obračunskih razredov, dokler ne bo v ce¬ loti izdelan primernejši na¬ čin nagrajevanja. Upravni odbor je posredoval delav¬ skim svetom enot predlog sprememb v raznih varian¬ tah in želel od njih dobiti izboljšane te predloge oz. nove lestvice obračunskih razredov. Predlogi so bili obravna¬ vani tudi na sindikalnih občnih zborih, tako da je bil na ta način obveščen sle¬ herni proizvajalec. Kljub temu, da je bil predlog posredovan na demokratični način, so imeli delavski sve¬ ti enot in sektorjev pripom¬ be, da so prikrajšani kot sa¬ moupravljala, oziroma, da so okrnjene njihove pravice. To tudi drži, ker ustvar¬ jajo svoja sredstva oziroma razpolagajo samostojno z vsemi proizvajalnimi sred¬ stvi, formirajo svojo lastno ceno, plačani pa so po obra¬ čunskih razredih, s katerimi bi morali že zdavnaj opra¬ viti, ali po nekem stimula¬ tivnem kolektivnem učinku, katerega kriteriji so že pre¬ živeli. Menim, da so vsi de¬ lavski sveti enot prikrajšani za pravico razpolaganja z lastno ustvarjenimi sredstvi. Angažiranost proizvajalcev se bo pokazala v zadostni meri šele, ko bodo imeli lastna sredstva v okviru obrata, v katerem delajo. Drug vzrok, ki otežkoča tako delo kot nadaljnje šir¬ jenje samoupravljanja, pa je težava z reprodukcijskim materialom. Organizatorji proizvodnje, oziroma tisti, ki morajo proizvajalcu — neposrednemu — zagotoviti nemoten potek dela, so ve¬ likokrat v tem pogledu ne¬ močni, zaradi pomanjkanja materiala. Zaradi tega je otežkočena sinhronizacija proizvodnje, ki nujno terja za usklajevanje več režij¬ skega kadra, kot je to sicer potrebno pri nemotenem Nadaljevanje na 4. strani 4 Šišenska tribuna IZVLEČKI IZ DISKUSIJE NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV STEFAN JURAK, LITOSTROJ Potrebna je vsestranska aktivnost komunistov Aktivnost naših osnovnih organizacij je v glavnem omejena na obravnavanje lastnih notranjih organizacijskih problemov oziroma gradiva, ki ga posreduje občinski ko¬ mite ZK ali plenumi, manj pa so osnovne organizacije na¬ redile, da bi ta stališča bila uresničevana v življenju, v vsakdanjem delu, kar v neki meri jemlje ZK avtoriteto revolucionarnosti. V odnosu do sistema sa¬ moupravljanja večkrat be¬ ležimo izkrivljanje osnov¬ nih načel demokracije in ze¬ lo malokrat kličemo na od¬ govornost tiste pasivne čla¬ ne ZK, ki smo jih kadrovali v organe samoupravljanja in družbeno-politične orga¬ nizacije, še posebno na te¬ renu v SZDL, v delo kra¬ jevne skupnosti, v društva prijateljev mladine itd. Komunisti na terenu. Tudi na terenu je samo¬ upravni družbeni sistem prinesel občanom velike pravice, dolžnosti in mož¬ nosti, da odločajo v okviru komune ter prispevajo tako svoj delež k izboljšanju osebnega in družbenega standar d a. Vendar tu pogo¬ sto ni čutiti prizadevanja komunistov. O delu osnovnih organizacij ZK v gospodarskih organi¬ zacijah. Ugotovitve na konferen¬ cah osnovnih organizacij ZK, da so se premalo za¬ vzemale za reševanje pro¬ blematike v svojem delov¬ nem področju, so največkrat utemeljene. Problemi samo¬ upravnih organov in gospo¬ darske organizacije niso sa¬ mo njihovi, temveč so to tudi problemi osnovnih or¬ ganizacij ZK, zato naj ko¬ munisti o njih razpravljajo ter zavzemajo do njih svoja stališča. Pravilno je, da imajo osnovne organizacije ZK v vidu uspehe in perspektive gospodarske organizacije oziroma da njeni člani ak- Nadaljevanje s 3. strani razvoju. Kot nujna posle¬ dica tega je počasnejše ob¬ račanje sredstev in zaradi obdavčenja teh sredstev je proizvajalec prikrajšan pri osebnih dohodkih brez svoje krivde. Na ta problem pa praktično nima nobenega vpliva. Neenakopravni položaj pro¬ izvajalcev za domače in tuje tržišče. Zaradi orientacije naših železarn na izvoz se zmanj¬ šuje možnost nabave repro¬ dukcijskega materiala do¬ mačemu proizvajalcu. Na¬ bava reprodukcijskega ma¬ teriala v inozemstvu pa je pogojena z razpoložljivimi deviznimi sredstvi. Kriteriji delitve deviznih sredstev pa so dokaj nejasni. Nezagotovljena devizna sredstva onemogočajo naba¬ vo reprodukcijskega mate¬ riala v inozemstvu, čeprav tivno delajo v vseh organih in službah, kjer delujejo npr. pri izdelavi proizvodn pro¬ grama, ki ustreza proizvod¬ nim kapacitetam, pri uvaja¬ nju sodobne tehnologije in nove tehnike v delovni or¬ ganizaciji, v borbi za dvig produktivnosti dela, v borbi za bolj rentabilno poslova¬ nje in pravilno trošenje in¬ vesticij, za odpravo zaostale mentalitete, malodušnosti, nerazumevanja itd. To je potrebno še posebno zato, ker se nam prav letos obe¬ tajo resne težave v proiz¬ vodnji zaradi reprodukcij¬ skega materiala. Probleme rešujmo tam, kjer se porajajo. V smislu boljše koordina¬ cije dela v delovni organi¬ zaciji smo imeli komunisti Litostroja nekaj posvetov s članstvom ZK, predstavniki drugih političnih organizacij in strokovni služb, kar se je pokazalo pri reševanju ta¬ ko različne problematike zelo dobro in bi kazalo tak¬ šne oblike dela prenesti tu¬ di v osnovne organizacije ZK. Velja namreč dejstvo, da je probleme reševati tam, kjer se pojavljajo, saj je njihovo reševanje tam tudi najbolj uspešno. Nenehno izobraževanje in aktivnost komunistov. Zelo hiter razvoj našega družbenega sistema, še po¬ sebej sistema samouprav¬ ljanja, zahteva od članov ZK širše poznavanje družbeno-politične in eko¬ nomske problematike. To bi bil izvoz po vrednosti mnogo višji, kot pa dobljena devizna sredstva. Zaradi nezagotovljenih deviznih sredstev in nesigurne oskr¬ be z reprodukcijskim ma¬ terialom je postavljen pro¬ izvajalec v izvoznem podjet¬ ju v neenakopraven položaj s proizvajalcem, ki dela za domače tržišče. Vsi izvozni posli, ali posli, ki jih kreditira mednarodna banka, ali kjer so uvozni¬ kom eventualno zagaranti- rana devizna sredstva za uvoz investicijske opreme, zapadajo pod mednarodno licitacijo. Torej so ti proiz¬ vodi prodani po svetovnih cenah ali pa eventualno ce¬ neje, zaradi možnosti plasi¬ ranja na tržišče. Pri proiz¬ vodih za domače tržišče pa to ni vedno tako in s tem proizvajalca v izvoznem podjetju postavljamo v ne¬ enak položaj s proizvajal¬ cem, ki dela za domače tr¬ žišče. pomeni, da se dejavnost ZK ne more omejiti le na delo znotraj organizacije, temveč bomo morali dejavnost ko¬ munistov prenesti predvsem v razne samoupravne orga¬ ne. Tak način dela pa za¬ hteva vsekakor večje druž- beno-ekonomsko in ideolo¬ ško znanje, kar pomeni, da Dušan BRGLEZ, Litostroj: V Litostroju se ukvarjajo z izvozom že od 1952. leta. Leta 1962 so bili devizno visoko aktivni, saj je di¬ rektni izvoz presegal celot¬ ne uvozne potrebe. Izvoz je od 1962 do 1965. leta na- rastel za 79 °/o. V zvezi z devizno situacijo, kakršna je nastala v preteklem letu, pa so nastale resne težave. Podjetje ima že sklenje¬ ne izvozne pogodbe, za kar so prejeli že avans deviznih sredstev, od Jugobanke pa doslej še niso imeli zago- V letu 1963/64. je bilo zgrajenih 178 novih stano¬ vanj, kar pa je z ozirom na veliko število nerešenih stanovanjskih problemov še vedno malo. Zaradi po¬ manjkanja finančnih sred¬ stev je bila uvedena fi¬ nančna udeležba pri stano¬ vanjski izgradnji tako, da vsak delavec prispeva 20%, podjetje pa 30 °/o. Vendar se tako rešujejo stanovanj¬ ski problemi samo s tisti¬ mi kategorijami delavcev, ki imajo zadostna finanč¬ na sredstva. Število delavcev, ki ne zmorejo niti tega prispev¬ ka, se neprestano povečuje. Ivo SABOL, Litostroj: Zaradi številnih poškodb so leta 1964. izgubili pri 855 zaposlenih 4550 delov¬ nih dni, kar je brez dvo¬ ma zaskrbljujoča ugotovi¬ tev. Obstoječi objekti livarne že dalj časa krijejo naše domače potrebe, vendar bi mnogi med njimi potrebo¬ vali novo opremo. Zato bi bilo bolje, da bi sredstva, Dušan VUČER, Megrad: Tovariš Dušan Vučer je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine podčrtal pomen kadrovske službe v delovnih organi¬ zacijah. Vloga te službe je tolik¬ šna, da bi se morali vsi je treba naše kadre neneh¬ no izobraževati. Pomlajevanju članstva ZK v zadnjih letih nismo posvetili dovolj pozornosti. V bodoče moramo zato tudi kadrovanju v ZK dati več poudarka in organiziranega dela. tovljenih deviznih sredstev za uvoz materiala. Posledice takega stanja so seveda hu¬ de, ker onemogočajo izpol¬ nitev proizvodnje in pora¬ jajo s tem številne druge probleme. Tovariš Brglez je v raz¬ pravi navedel, da so spo¬ mladi 1964. leta izgubili produkcijo v višini pol mi¬ lijarde dinarjev, ker ni nihče pri Jugobanki odprl akreditiva. Komunisti Lito¬ stroja odločno zahtevajo, da se podobni pojavi ne smejo več dogoditi. Še vedno živi 138 delavcev v barakah, ki so v tako slabem stanju, da se jih ne splača vzdrževati. Prehod na ekonomske najemnine je nujen, vendar bi bilo potrebno mobilizirati tudi sredstva tistih, ki že imajo stanovanje. Le taka mobi¬ lizacija sredstev bi zado¬ ščala za pokritje čedalje bolj naraščajočih stano¬ vanjskih kapacitet. Zaradi pomanjkanja sta¬ novanj morajo v Litostro¬ ju večkrat zaposlovati tiste, ki stanovanj ne potrebuje¬ jo, temu ustrezno pa tudi izbirajo štipendiste. ki gredo za nove manjše li¬ varne, vlagali v moderniza¬ cijo že obstoječih objektov. Dosti več posluha bi bilo treba za koordinacijo soin- vestiranja. Tudi vprašanju fluktua- cije delovne sile, k-i znaša v Litostroju okrog 40 %, bi morali komunisti posve¬ titi več pozornosti. komunisti seznaniti z nje¬ nim namenom. Kadrovska politika mora postati se¬ stavni del politike samo- moupravnih organov. Prob¬ lem stanovanjske izgradnje je pereč tudi v gradbeništvu, saj živijo delavci še vedno po neprimernih barakah. Tudi nesmotrna rast gradbenih podjetij je pereč problem. Predvsem bi se morala ta podjetja specia¬ lizirati, ker bi le tako lah¬ ko najbolje izkoristila svo¬ je kapacitete. Ivica PROSEN, Lek: INTEGRACIJA — STVAR DELOVNIH KOLEKTIVOV Tovarišica Ivica Prose- nova je v razpravi na VI. konferenci ZK naše občine navedla problem integraci¬ je, ki mora biti kot nujen gospodarski pojav posledi¬ ca delitve dela v stroki, specializacije tehnologije, organizacije dela itd. Inte¬ gracija je šele naravna po¬ sledica vseh ekonomskih odnosov. 'Zanjo pa se mora delovni kolektiv samostojno odločiti, ker le tako, lahko nosi vso moralno in mate¬ rialno odgovornost za tak ukrep. Nepravilno je torej, če se v taka vprašanja vme¬ šavajo različni činitelji od zunaj; ko pa se pojavijo težave, jih mora kolektiv razčiščevati sam. V tovarni Lek je še do¬ volj drugih Vprašanj, ki jih morajo rešiti: vprašanje notranje delitve dela, de¬ centralizacija upravljanja, investicij itd. Zaostriti bo potrebno tudi odnos do de¬ la, do izvajanja sklepov, obveščanja o problemih, predvsem pa je treba moč¬ neje poudariti osebno odgo¬ vornost vsakega člana ko¬ lektiva. ZELO RAZGIBANA AKTIVNOST GLASBENE ŠOLE »FRANCA ŠTURMA« V Glasbeni šoli »Franca Štur¬ ma« v šiški se je število učen¬ cev, kakor vsako leto, tudi lani zvišalo na 1070. Odprli smo no¬ vo podružnico v Smledniku in s tem približali pouk glasbe učencem iz oddaljenih krajev. Že ob začetku šolskega leta smo pričeli z nastopi na tere¬ nu. Sodelovali smo na proslavi 30-letnice pokrajinske partijske konference v Goričanah in v domu Svobode v Medvodah. V tednu boja proti tuberku¬ lozi so učitelji in učenci prire¬ dili samostojen koncert za ob¬ činski RK v Šiški. Del progra¬ ma smo prispevali ob proslavi 25-letnice obstoja Tekstilne to¬ varne v Medvodah. Sprejeli smo povabilo SZDL Grosuplje za nastope v Gro¬ supljem, Šentvidu pri Stični, Ivančni gorici in Dobrepolju. Program so izvedli: simfonični orkester, kitarski ansambel in učenci solisti — violine, blok- flavte, kitare, harmonike in ba¬ leta. Proslave so bile organi¬ zirane v počastitev občinskega praznika v Grosupljem. Za Dan republike smo obi¬ skali Topol. Ž glasbenimi toč¬ kami in recitacijami smo sode¬ lovali na proslavah v tovarnah in zavodih, in sicer: Colorju, Ju¬ gobanko, Teku, Slovenija vinu, Zavodu za zaposlovanje delav¬ cev in poklicni posvetovalnici, Agrotehnika (pevovodja), v vo¬ jašnici Ljube Šercerja, Elek- trosignalu itd. Na občinski pro¬ slavi v Mostah je nastopil naš kitarski orkester, medtem ko sta za izmenjavo 2 kitarista iz Glasbene šole Moste nastopila pri nas. Posamezni učenci so nastopili samostojno na raznih osnovnih šolah. Nekatere šole pa so nas povabile k sodelovanju na nji¬ hovih nroslavah ali pa ob spre¬ jemu cicibanov v pionirsko or¬ ganizacijo (šola Hinka Smre¬ karja, Valentina Vodnika, Čr¬ nuče, Preska, Sora). Osnovni šoli Franca Rozmana smo stro¬ kovno pomagali pri uprizoritvi otroške spevoigre Radovana Gobca Kresniček, ki je zelo le¬ po .uspela. U. STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE KDO JE KRIV ZA SLABO DEVIZNO POSLOVANJE? Tovariš Dušan Brglez je v svoji razpravi na VI. kon¬ ferenci ZK naše občine opozoril na težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja uvoznega reprodukcijskega mate¬ riala. ALFRED TOMAŽIČ, LITOSTROJ STANOVANJSKA STISKA TERJA HITREJŠO GRADNJO STANOVANJ Tovariš Alfred Tomažič je v svoji razpravi na VI. kon¬ ferenci ZK naše občine odčrtal pomen stanovanjske iz¬ gradnje, ki je doživela posebno v zadnjih treh letih ob uspešni podpori občinskega in republiškega sklada za zi¬ danje stanovanjskih hiš v tovarni Litostroj precejšen raz¬ mah. VEČ POSLUHA ZA KOORDINACIJO SOI N VE STIKANJ A Tovariš Ivo Rebol je na VI. konferenci ZK naše občine orisal pogoje dela v metalurških obratih, ki so zelo težavni KADROVSKA POLITIKA — POMEMBEN ČINITELJ V PODJETJU Šišenska tribuna analiza NAŠE SKUPŠČINE Ker želimo z vsakimi vo¬ litvami izboljšati strukturo občinske skupščine, je prav, če se še pred letošnjimi volitvami temeljito sezna¬ nimo: C katere in kakšne občin¬ ske odbornike smo pred dvema letoma volili s šti¬ riletno mandatno dobo, da bomo na podlagi teh po¬ datkov lahko še bolj jasno in zavestno dojeli 9 > katere in kakšne odbor¬ nike moramo voliti na le¬ tošnjih občinskih volitvah, da bomo tako popravili in zboljšali strukturo občinske skupščine ter ji s tem omo¬ gočili uspešnejše poslova¬ nje. Zaradi lažjega vpogleda in boljšega razumevanja strukture starih občinskih odbornikov, ki še ostanejo dve leti v naši občinski skupščini, Vam to ponazar¬ jamo s tem grafikonom. KAJ NAM POVE TA GRAFIKON? Ženskih občinskih odbor¬ nikov je odločno premalo. Vedno več je zaposlenih žensk, zlasti mladih mater z dojenčki in s predšolski¬ mi otroki. Neurejena druž¬ bena skrb za varstvo otrok in sploh za razbremenitev žensk onemogoča ženskam strokovno in družbeno-po- litično razvijanje in udej¬ stvovanje. Prav zaradi tega so gre¬ šili vsi krajevni odbori SZDL, kakor tudi sindikal¬ ne podružnice, da niso na kandidacijskih zborih ukre¬ nili vse potrebno, da bi ženske, ki so bile predla¬ gane kot možni kandidati prodrle ter bile izvoljene za dokončne kandidate. Na nekaterih kandidacijskih zborih predsedujoči sploh ni niti z besedo omenil, da so bile kot možni kandidati predlagane tudi ženske, temveč je ozko forsiral le »svoje« kandidate. Krivda pa je tudi na pasivnosti volivcev. Volivci, na občinskih vo¬ litvah volite zlasti vse ženske kandidate, da bodo izvoljene odbornice lahko v občinski skupščini bolj odločno poudarjale potrebo hitrejšega razvoja družbe¬ nih služb in razbremenitve zaposlenih žensk! Tudi mladih odbornikov ni med starimi občinskimi odborniki Zaradi premale politične zavzetosti in aktivnosti Občinskega komiteja in ak¬ tivov ZMS tudi na letošnjih kandidacijskih zborih niso prodrli niti vsi predlagani možni kandidati iz vrst mladincev. Podobna krivda je tudi na krajevnih odbo¬ rih SZDL, ki so mladinca postavljali šele na tretje Imena dokončnih kandida¬ tov za občinske odbornike objavljamo v prilogi lista. kandidacijsko mesto z jas¬ no izjavo, da je to le for¬ malnost, ker mladinca tako ne bodo volili. Razumljivo je, da so mladinci pod ta¬ kimi pogoji odklanjali kan¬ didaturo. Premalo zastopnikov iz družbenih služb, preveč pa iz gospodarstva Prihodnje delo občinske skupščine ne bo več usmer¬ jeno predvsem v gospodar¬ ske investicije in probleme gospodarstva, temveč zlasti in v prvi vrsti v razvijanje in dviganje družbenega in osebnega stadarda, kar naj ugodno vpliva na nadaljnji dvig delovne storilnosti itd. Ta vprašanja pa bodo najbolje reševali ljudje, ki so zaposleni ali se sicer ukvarjajo predvsem s prob¬ lemi družbenih služb in teh je odločno premalo med starimi odborniki ter je nujno, da na teh volitvah izvolimo prav te in take ljudi v našo občinsko skupščino. Število občinskih odbornikov s 4 letno mandatno dobo. v občinskem zboru v zboru delovnih skupnosti Po sgolu * moških t 18 ž.3 14 moških 8 žensk Po starostii 1 do 29 let 10 do 39 let 11 do 49 l#t 0 od 50 do 54 let Po šolski izobrazbi: nedokon.osn.š.O osemletka: 8 srednja šola: 9 višja šola: visoka š. nedokončana osnovna šola osemletka srednja gola višja šola visoka šola delav,4 zasebni kmet uslužben»6 inž. tehnik.»5 prosvet.de! .i2 social, del. obrtnik: ostali: 4 del ivci 0 zasebnih kmetov 4 uslužbenci 7 inženirjev 3 prc tehnikov svetni delavci zdravstveni, socialni in farmacevt, delavci 0 obrtnikov 0 ostali Po_funkci^i < : direktorjev:0 vodilnih: gospodars vodilni v zavodih: Po panog: .: direktorji vodilni v gospod, sektorju vodilni v zavodu industrijat7 OBČANI, VOLIVCI, ZDAJ ODLOČATE VI! Volitve niso gola formalnost! To je najpomembnejša naloga, ki je postavljena vsaka štiri leta pred Vas! Od Vas in Vaše odločitve za visi, kakšna bo struktura naše občinske skupščine in s kakšnim uspehom bo ta lahko reševala svoje najpomembnejše naloge — skrb za delov¬ nega človeka in njegovo družino. Volivci, poglobite se v uvodnik in gornji grafikon! Raz¬ mislite, koga boste volili! Pridite na volišče z odločno zavestjo in voljo, da izmed volilnih kandidatov volite predvsem: — ženske, — mladino in — tiste, ki se bavijo poklicno s problemi skrbi za človeka! Samo tako boste vplivali, da bo naša nova občinska skupščina po svoji sestavi taka, da bo lahko res uspešno izpolnjevala svoje nove naloge, ki jih postavlja današnji čas pred njo. Kot vemo je polovici občinskih odbornikov tokrat izjemoma potekla mandatna doba po 2 letih, vendar imajo ti odborniki tokrat tudi izjemoma možnost, da so ponovno kandidirani in izvoljeni v občinsko skupščino za naslednja štiri leta. V prihodnje bo vsako drugo leto polovica volivcev volila povico občinskih odbornikov. promet: gostinstvo: obrt: kult.prosv. znanstvo str zdravstvena in soc,dej. dtužb.pol.: 0 bančništvo: 0 skupšč.dej. 1 izven 4 11 industrija kmetijstvo gradbeništvo promet 0 gostinstvo 0 obrt kulturno-prosvetna in znanstvo stroka zdravstvena in socialna dejav. 1 družbeno-politoorgan. 1 bančništvo 0 dejavnost skupščin 0 izven 6 ŠIŠENSKA TRIBUNA IZVLEČKI IZ DISKUSIJE NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV NAŠE OBČINE NAŠI KRAJI IN LJUDJE Milan ZAGORC: GOSPODARSKE ORGANIZACIJE NAJ PRISPEVAJO K DVIGU SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA STANDARDA Tovariš Zagorc je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine skušal osvetliti odnos med komuno in delov¬ nimi, predvsem gospodarskimi organizacijami in obratno. Pri tem je izhajal iz komune kot osnovne politično-teri- torialne in družbeno-ekonomske skupnosti, ki mora za¬ dovoljevati splošne interese. HRABROSLAV PREMLČ, LITOSTROJ Več skrbi izobraževanju ŠE O TEM IN ONEM Pravice in dolžnosti kolektivov Tudi to je ena izmed idejno-političnih nalog čla¬ nov Zveze komunistov, ki morajo biti nasprotniki bi¬ rokratsko administrativnih posegov v samostojnost delovnih organizacij, prav tako pa morajo nasproto¬ vati pojavom izoliranosti delovnih organizacij, kjer vidi kolektiv v odnosu do družbe samo večje pravice, ne pa tudi družbene dolž¬ nosti. Oba ta pojava sta našemu družbenemu raz¬ voju enako škodljiva. stoma neracionalno izrab¬ ljajo, v skupne sklade za izobraževanje. ® Hitra stanovanjska iz¬ gradnja v Šiški bo zahte¬ vala več sredstev za in¬ vesticije v šolstvu, saj že izgradnja večjega bloka za¬ hteva eno novo učilnico. Vzpostavitev eno in poliz- menskega pouka v občini pa zahteva gradnjo štirih novih šol, kar je pri sred¬ stvih, s katerimi razpolaga naša občina, zelo težko iz¬ vedljivo. Neenakopravni položaj posameznih občin je najmočnejša ovira pri iz¬ boljšanju pogojev, v kate¬ rih deluje naše šolstvo. 9 Povečana vlaganja v šolstvo naj povečujejo tudi odgovornost samoupravnih organov v šolah. Na žalost pa se dogaja, da so ti več¬ krat pasivni in pričakujejo, da bo vse njihove probleme rešil nekdo od zunaj. Ča¬ kanje na rešitev sveta za šolstvo ali občine gotovo ne krepi notranjega življenja in ne zagotavlja sorazmer¬ nega višanja kvalitete v šo¬ lah s povečanjem material¬ ne osnove v našem šolstvu. Komuna postaja vse bolj pomemben činitelj v raz¬ voju socialistične družbe. V krepitvi materialne baze so bili doseženi v naši občini pomembni rezultati. Narod¬ ni dohodek na prebivalca je precej večji od jugoslo¬ vanskega poprečja, lepi so tudi uspehi v stanovanjski izgradnji, razvoju družbe¬ nih služb, komunalne ure¬ ditve itd. Več sredstev za nadaljnji dvig osebnega in družbenega standarda V procesu decentraliza¬ cije in izgrajevanja komu¬ nalnega sistema se prena¬ šajo na občino čedalje več¬ je pristojnosti in s tem tu¬ di obveze. Po letošnji de- Menim, da smo komunisti prav na območju krajevne skupnosti mnogokrat odpo¬ vedali. Vsi vemo za dolo¬ čene probleme, vendar so jih poskušali reševati le ne¬ kateri, drugi pa so bili mne¬ nja, da vse preostro gleda¬ mo, da ni tako hudo itd. Menim, da moramo komu¬ nisti biti enotni in reševati probleme tam, kjer nasta¬ jajo, predvsem pa odstra¬ njevati vzroke in jih že v kali zatirati. Zboljšujmo odnos do občanov. Nadalje je tovariš Bizant razpravljal še o delu ob¬ činske skupščine in odnosu do občanov, predvsem pa je poudaril in kretično ocenil prepočasno reševanje urba¬ nističnega načrta. Govoril je še o črnih gradnjah in ko¬ munalnem prispevku, kar Tovariš Edvard Pervanja se je v svoji razpravi na VI. konferenci ZK naše občine dotaknil delovanja osnovnih organizacij ZK na terenu. Te organizacije so zaradi ustanavljanja osnovnih or¬ ganizacij v ustanovah osla¬ bele in je slab kadrovski sestav glavni vzrok njihove nedelavnosti. Mnogi komu¬ nisti, ki so povezani v o- snovnih organizacijah izven terena, kjer stanujejo, ne vedo, kaj se na njihovem terenu dogaja. Na območju terena Šer- cerjevo je 6 osnovnih orga¬ nizacij ZK. Oblika in vse¬ bina dela je pri vseh orga¬ nizacijah enaka, zato je litvi narodnega dohodka med posamezne družbeno¬ politične skupnosti se ob¬ činski proračun ne bo bi¬ stveno povečal. Ustvarjena proračunska sredstva ne bodo mogla zadovoljiti vseh potreb, ki so v obči¬ ni. Lani so družbene službe in komunalne dejavnosti naše občine porabile okrog 78 °/o vseh sredstev prora¬ čuna. Kljub temu pa še vedno niso pokrite vse po¬ trebe. Misliti tudi na skupne družbene potrebe Če hočemo, da bodo v le¬ tošnjem letu doseženi bi¬ stveni premiki na tem pod¬ ročju, bodo morale delov¬ ne organizacije s svojimi vse ustvarja negodovanje občanov na terenu. Kot pri¬ mer je navedel tudi vpraša¬ nje sklada za zidanje stano¬ vanjskih hiš, ki je zelo pro¬ blematično. O tem se veliko govori, ni nam pa še uspelo, da bi sklad in njegovo delo postavili v javnost, da bi občani imeli možnost videti, kakšna je njegova politika gospodarjenja s sredstvi, ki so mu jih občani zaupali. Komunist naj bo za zgled drugim! Ne morem razumeti, kako so lahko nekateri komunisti neaktivni, če pogledamo ne¬ sklepčne zbore volivcev, lahko ugotovimo, kakšen slab zgled dajemo drugim občanom. Na kraju je tova¬ riš Bizant predlagal, da bi moral osnovnim organiza¬ cijam ZK ostati del plačane članarine. osnovna organizacija Ser- cerjevo VI mnenja, da bi se na tem področju združile vse osnovne organizacije v eno samo. Tudi poverjeništva niso zadovoljivo opravila svoje naloge, zato bi bilo bolje, če bi se ustanovili številč¬ no močnejši sekretariati osnovnih organizacij, za po¬ samezna področja pa bi imeli poverjenike. S številč¬ no močnejšo organizacijo ZK na terenu bi lahko uspešneje obravnavali pro¬ blematiko, ki se pojavlja. Tudi razne akcije bi bile uspešnejše, hkrati pa bi laž¬ je reševali kadrovsko pro¬ blematiko. večjimi sredstvi prispevati k zadovoljevanju skupnih potreb. V zadnjem obdob¬ ju so namreč določene go¬ spodarske organizacije do¬ bile z oprostitvijo prispev¬ ka in drugimi olajšavami znatna sredstva in sicer znašajo na območju občine 4 milijarde din. To so sredstva, s kateri¬ mi gospodarske organizaci¬ je samostojno razpolagajo in jih uporabljajo za mo¬ dernizacijo, zboljšanje teh¬ nologije, dvig strokovnega obzorja zaposlenih itd. Del teh sredstev naj bi name¬ nile tudi za potrebe sploš¬ nega standarda, ki se mora v občini dvigniti. • Naša podjetja so imela za strokovno usposabljanje okrog 404 milijone din, v ta namen pa je bilo po¬ rabljeno le 150 milijonov, ki so jih porabila v glav¬ nem samo velika podjetja, Vsa podjetja pa morajo dobiti usposobljene kadre, ki jih navadno prevzemajo od tistih, ki so jih usposo¬ bili. Podatki kažejo, da za¬ pusti 50 »/o dijakov lito- strojske poklicne šole de¬ lovno organizacijo, ki jih je usposobila, in odidejo po letu ali dveh dela v orga¬ nizacije, kjer jim nudijo boljše pogoje. To pa je ka¬ pital, ki veliko pomeni pri razvoju v drugih podjetjih. • Medtem ko se jč moč¬ no izboljšala materialna baza splošnega šolstva, še nismo dosegli bistvenih iz¬ boljšanj v strokovnem šol¬ stvu, ki še vedno bremeni sredstva nekaterih delovnih organizacij, drugih pa ne. Morali bomo uvesti oblike sofinanciranja, tako da bo¬ do tu d i organizacije, Ki ni¬ majo lastnih izobraževalnih centrov, prispevale del sredstev, ki se kopičijo za izobraževanje in jih pogo- BREZPLACNA PRAVNA POSVETOVALNICA Občinski sindikalni svet je v poslopju občinske skupščine na Celovški ce¬ sti 121, IV. nadstropje, so¬ ba št. 412 organiziral vsa¬ ko sredo popoldne od 17. do 19. ure brezplačne prav¬ ne nasvete za člane sindi¬ katov. Pravna pomoč članom sindikatov obsega: ® pravne nasvete za kon¬ kretne pravne primere, ® pravne nasvete in zasto¬ panje v delovnih sporih ter ® pravne nasvete in zasto¬ panje v drugih sporih, upravnih in kazenskih za¬ devah po priporočilu ObSS. V imenu delavcev se spori rešujejo: — z osebnim posredova¬ njem, — s pismenim posredova¬ njem ali pa — s sprožitvijo upravnega postopka ali rednega de¬ lovnega spora pri pri¬ stojnih organih in so¬ diščih. DELOVNA KONFERENCA OBČINSKE LJUDSKE TEHNIKE Redna letna delovna kon¬ ferenca občinske organiza¬ cije Ljudske tehnike je poka¬ zala, da lanski občinski- od¬ bor LT ni izpolnil svojih na¬ log, kar se je negativno po¬ kazalo tudi na uspehih te organizacije. Izvoljen je bil nov občinski odbor in je v zvezi s tem pričakovati, da bodo klubi LT znali najti pot do mladine in pionirjev ter jih vključevati v svoje delo. OBČINSKA SKUPŠČINA ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV Občin, skupščina Zveze vojaških vojnih invalidov je živo obravnavala delo in probleme organizacije ZVVI in vojaških vojnih invalidov. Posebno pereč je med drugim problem nujno potrebnih stanovanj za borce-invalide. Med drugim so predlagali, naj borce-invalide, ki žele sa¬ mi zidati, oproste plačanja komunalnega prispevka, nadalje naj se stalno zboljšuje njihov življenjski standard, zagotove kvali¬ tetni ortopedski pripomoč¬ ki, prvenstvo klimatske¬ ga zdravljenja in štipendij za njihove otroke itd. Vsekakor bi bilo zažele¬ no, da se ob 20-obletnici osvoboditve začno pereči problemi borcev in invali¬ dov hitreje in uspešneje reševati. M. K. DELOVNA KONFERENCA OBČINSKE ZVEZE KULTURNO-PROSVET- NIH ORGANIZACIJ Pred kratkim je bila v Dravljah redna letna delov¬ na konferenca obč. Zveze kulturno-prosvetnih orga¬ nizacij (prejšnji občinski svet Svobod), ki je kritično proučila kulturno-prosvet- no problematiko v naši ob¬ čini ter v zvezi s tem spre¬ jela ustrezno resolucijo, ki jo bomo objavili v nasled¬ nji številki lista. Naši Prešernovi nagrajenci. Na redni letni konferenci občinskega sveta Zveze kul¬ turno-prosvetnih organiza¬ cij naše občine, dne 20. fe¬ bruarja letos v Dravljah, so bile prvič podeljene občin¬ ske Prešernove nagrade. Letošnje Prešernove na¬ grade so prejeli: © Harmonikarski orkester DPD »Svoboda« Šentvid za 17-letno uspešno amatersko delovanje. Za dosego viso¬ kega kvalitetnega nivoja. Dokaz za to so številna go¬ stovanja širom po naši zem¬ lji. Na tekmovanju v Lu¬ zernu (Švica) amaterskih harmonikarskih skupin so dosegli drugo mesto v prvi skupini. % Vilko Kolar za dolgo¬ letno kulturno-prosvetno delo pri utrjevanju amater¬ skega kulturno-prosvetnega življenja. © Franc Orel za večletne uspehe pri organizacijskih oblikah pri režiserskih stva¬ ritvah in aktivni igralski dejavnosti. @ Lovro Simnovčič za dolgoletno uspešno organi¬ zacijsko delo na kulturno- prosvetnem področju. ® Leopold Medved za dolgoletno aktivno sodelo¬ vanje pri pevskem zboru in igralski sekciji v društvu in za njegove organizacijske oblike dela. ® Lojzka Martinjšek za požrtvovalno delo na kul¬ turnem področju in na de¬ lovanju za povezavo z vse¬ mi družbeno-političnimi si¬ lami na terenu. @ Avgust Kos za dolgo¬ letno delovanje na kultur- no-prosvetnem področju za organizacijsko delo v dru¬ štvu in za izredno prizade¬ vanje pri izgradnji kultur¬ nega doma. POMNI! •s Javna tribuna je najcenejši slovenski list Ivan BIZANT: PROBLEME REŠUJMO TAM, KJER NASTAJAJO Tovariš Ivan Bizant je v svojem razpravljanju načel nekaj bistvenih problemov, ki se vsak dan pojavljajo v krajevni skup¬ nosti, torej tam, kjer občani živijo in se družbeno-politično naj¬ več udejstvujejo. Med drugim je poudaril, da krajevne skupnosti niso veliko naredile v pogledu reševanja družbenih nalog, ki so jih prevzele: otroško varstvo, skrb za otroke, za zaposleno ženo, mater, itd. Edvard PERVANJA: TERENSKE ORGANIZACIJE ZK MORAJO NAJTI VSEBINO SVOJEGA DELA Šišenska tribuna 7 Hiter razvoj naše industrije in močno priseljevanje mlaj¬ šega prebivalstva iz kmečkega podeželja sta v marsičem spremenila naše življenje. V naših sodobnih, majhnih sta¬ novanjih je komaj prostora za najožjo družino, ne pa tudi za stare mame, tete ali hišne pomočnice,ki so nekoč skrbele za malčke, saj se pred nam dan za dnem v vsej ostrini postavlja vprašanje: Kam z dojenčki in predšolskimi otroki v času zaposlitve? V takih pogojih postajajo za nas ustavna načela o ena¬ kopravnosti žensk prazna fraza. Enako tudi zveneče bese¬ de ob proslavah dneva žensk, kakor tudi skromno cvetje in zakuska. To si lahko sedaj, če treba, kupimo tudi same. Danes pričakujemo od skupnosti, konkretneje od naših delavskih svetov, mnogo več: dejansko enakopravnost, ena¬ ke pogoje za delo, življenje in družbeno-ekonomsko uve¬ ljavljanje zaposlenih mater. Zaradi tega apeliramo na tovariše v delavskih svetih, da z ustreznimi sredstvi omo¬ gočijo tudi hitrejše in uspešnejše urejanje družbene skrbi in varstva dojenčkov in otrok v času poklicne zaposlitve njihovih mater. To ni več samo socialni problem, temveč je v prvi vrsti in zlasti družbeno-ekonomski problem, saj nam sedaj naša stalna skrb za naše zanemarjene malče zmanjšuje našo produktivnost ter možnost večje in poglob¬ ljene vloge zaposlenih mater kot aktivnih upravljalk v na¬ šem družbenem sistemu. Šiška je kot predmestna vas šele pod vplivom hitrega povojnega razvoja industrije in močnega dotoka mladih ljudi s podeželja prešla v hi¬ tro stanovanjsko izgradnjo. Tudi v prihodnje je predvi¬ den hiter razvoj v tej smeri, seveda se pa hkrati pojavlja¬ jo zelo pereči problemi druž¬ benega in osebnega standar¬ da, kajti ni dovolj le delo, za¬ poslitev in nujna streha nad glavo. Novi prebivalci so predvsem mlade družine s številnimi predšolskimi in šolskimi otroki in če hočejo biti matere zaposlene ter se Občinska skupščina odvaja sedaj v te namene mnogo večja sredstva kot kadar koli prej, vendar potrebe nara¬ ščajo mnogo hitreje, kakor pa realne možnosti za njihovo uspešno reševanje. Priznam določene napake, zlasti v odnosu do obrata II in obljubljam kolektivu, da bom vse popravil, ter me¬ nim, da bomo lahko uredili vse sami — brez zunanje kon¬ trole, je končno izjavil direktor kovinskega podjetja UNITAS, Aleks Završnik, na sestanku osnovne organiza¬ cije Zveze komunistov, na katerega so povabili ves delovni kolektiv tega podjetja. Navzlic ustavnim načelom o delavskem samoupravlja¬ nju in odločanju neposred¬ nih proizvajalcev samih r> vseh pomembnejših vpraša¬ njih njihove delovne orga¬ nizacije je bilo v kovinskem podjetju UNITAS še marsi¬ kaj — po starem, v zname¬ nju samovolje in prekora¬ čevanja pristojnosti direk¬ torja, ki je najraje dokonč¬ no reševal vse pomembne in daljnosežne zadeve sam ali v zaprtem krogu stro¬ kovnih kolegijev. Temu se je pridružil še njegov na¬ men osebnega okoriščanja s poizkusom prilaščanja kom¬ fortnega stanovanja. Zlasti v obratu II (Galvana) so se dogajale neverjetne šikane delavcev, ki so končno skle¬ nili, da se mojster takoj od¬ strani iz obrata. samoupravnih organov so bili o dogajanju v podjetju premalo in prepozno obve¬ ščeni. Pogosto so samoupra¬ vni organi podjetja na svo¬ jih sejah pod zadnjo točko (»razno«) bili nepričakovano postavljeni pred hitro odlo¬ čanje o zelo pomembnih po¬ slovnih zadevah, tako da sploh niso imeli časa za premislek in medsebojna posvetovanja. Niso bili redki primeri, ko so posamezni člani DS oz. UO bili na svojih sejah osmešeni od strani direktor¬ ja, češ da neumno vprašuje¬ jo in da ne poznajo zadeve. V takem vzdušju je meha¬ nizem delavskega samo- Nezdravi odnosi do sodelavcev Tudi odnos do sodelavcev ni bil pozitiven in stimulati¬ ven, kajti premeščanja v okviru podjetja so bila sti¬ hijska in neorganizirana, kar je imelo za posledico veliko fluktuacijo zlasti srednjega strokovnega kadra. Tako je v teku leta zapustilo podjet¬ je kar 5 tehnikov in več drugih delavcev na odgo¬ vornih delovnih mestih, ki so bili voljni delati, pa jim je bilo to onemogočeno. Po¬ sebno nezdrave razmere so bile v obratu II (Galvina). Tudi finančne težave in razne nezakonite mahinacije Po izjavah članov kolektiva na tem sestanku je direktor tudi vse posle doma in v tu¬ jini pripravljal sam. Ko so se pa zaradi raznih vzrokov izjalovili in je nastala izguba, je dolžil svoje sodelavce. Ta- Nadaljevanje na 8. strani Očitni namen onemogočiti sestanek Osnovna organizacija ZK je sklicala svoj sestanek, da bi v navzočnosti in ob sodelovanju vsega kolektiva v javni razpravi objektivno ocenila celotni položaj v po¬ djetju in predlagala zboru delovnih skupnosti ustrezno ureditev razmer in medse¬ bojnih odnosov v podjetju. V prvih treh urah tega sestanka so razpravljali le trije člani, med temi dva (direktor Završnik se je ja¬ vil prvi k besedi!) z očitnim namenom, da z dolgovezni¬ mi strokovnimi referati pre¬ usmerita celotno razpravo v slepo ulico, zamorita navzo¬ če ter tako izjalovita namen tega sestanka. Končno se je na energično intervencijo sekretarja OO, ing. Filipa Šmida, vendarle nadaljnje razpravljanje preusmerilo v ugotavljanje konkretnih dejstev. Konkretna, skrajno nepri¬ jetna dejstva Vse zadeve v podjetju je reševal osebno direktor na strokovnih kolegijih. Člani V zadnjih štirih letih se je število v Sloveniji registri¬ ranih avtomobilov dvignilo od 20.000 na 80.000. Od tega ima samo Ljubljana 13.500 avtomobilov. Znano je, da so vsa vozila iz drugih krajev, zlasti pa vozila inozemskih turistov usmerjena skozi Ljubljano k — morju. Da bi z nastopom letošnje močno okrepljene inozemske turistične sezone ne postalo križišče Celovške in Prešernove ceste najbolj kritično ozko grlo v našem mestnem prometu, kar bi zlasti prizadelo nas Siškarje, saj je Celovška cesta še vedno — edina prometna žila, naše občine po kateri pri¬ haja tudi vedno več tujih turistov (Ljubeljski predor, mo¬ derno letališče Brniki itd.) v Ljubljano, je odrejeno, da bo v času letne turistične sezone na Celovški cesti samo — enosmerni promet in sicer proti mestnemu središču (glej sliko!), medtem ko bo vožnja v obratni smeri prek Bežigrada začasno (dokler ne bo zgrajena nova cesta ob gorenjski železniški progi). Novi enosmerni vozni red na Celovški cesti stopi v veljavo že opolnoči s prvim dnem naslednjega meseca. OKO IN UHO naših občanov Morebitne dopolnitve oziroma ugovori zaželeni f *: DELAVSKI SVETI, TO SO TUDI VAŠI PROBLEMI! 8 . marec - prazna fraza TEŽKE UGOTOVITVE O VZGOJNEM VARSTVU V NAŠI OBČINI še uspešno uveljavljati v jav¬ nem, družbenem življenju, potem — je treba tem otro¬ kom zagotoviti ne samo po¬ trebne šole, temveč tudi vzgojno-varstvene ustanove. Kakšno je stanje v tem po¬ gledu? Skrajno porazno! Pri¬ merjava podatkov iz zadnjih dveh let zelo nazorno kaže. da se je v tem času priselilo na območje občine Šiška sko¬ raj 13.000 novih prebivalcev, medtem ko je v celotni obči¬ ni v vzgojno-varstvenih usta¬ novah prostora le za 85 otrok. Otroška igrišča so se v zad¬ njih dveh letih na območju naše občine celo zmanjšala in sicer od skupno 10 na 8 in še na teh otroških igriščih bi nekateri želeli zidati — ga¬ raže. V taki situaciji je občinski odbor SZDL menil, da bo tradicionalni praznik žensk najbolje proslavil, če ga po¬ sveti proučevanju te proble¬ matike. Priredil je občinsko posvetovanje o vzgojnem var¬ stvu otrok. Pionirji so izkori¬ stili priložnost ter navzočim ženskam čestitali k prazniku, jim podarili cvetja in jim pri¬ redili kratek kulturni pro¬ gram, nakar so navzoči v dveh referatih in obsežni raz¬ pravi prikazali vso perečo problematiko. Rešitev se je prikazala le v tem, da se člani delavskega samoupravljanja začno zave¬ dati svojih obveznosti tudi izven ograj svojih podjetij ter da prispevajo ustrezna sred¬ stva v uspešnejše reševanje tega problema, medtem ko so na urbaniste naslovili apel, naj omogočijo mnogo hitrej¬ šo, uspešnejšo in cenejšo montažno gradnjo vzgojno- varstvenih ustanov in šol, kajti tudi naša generacija ima pravico do ustreznega druž¬ benega in osebnega standarda in je potrebno poiskati pota, da se vse to čimprej ures¬ niči. Š. Protiustavna in kazniva je vsaka samovolja, s katero se krši in omejuje človekova pravica, ne glede na to. kdo to stori, pravi 66. člen zvezne ustave. Kolektiv brez hrbtenice upravljanja postajal vedno bolj pasiven ter se je spre¬ menil v glasovalni stroj, ki je le formalno potrjeval do¬ končne odločitve direktorja in njegovega strokovnega kolegija. s Šišenska tribuna TRIBUNA MLADIH FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJI NA VI. OBČINSKI KONFERENCI ZK Za večjo aktivizacijo mladine Naš občinski komite Zveze mladine je doslej v svojem delu premalo računal z veliki¬ mi starostnimi razlikami med mladino in s tem v zvezi z velikimi razlikami v razgleda¬ nosti, interesih in motivaciji za družbeno aktivnost mladih. nja. Mladina se naj vklju¬ čuje na področjih, kjer se zlasti uresničujejo njihovi primarni interesi in s tem tudi oblikujejo nekatera osnovna gledanja. Tako bo ZM postala polemična tri¬ buna, ki bo v sintezi mnenj, stališč in interesov mladih sprejemala stališča in na¬ potke za lastno aktivnost. Vse to bo odločilno vpliva¬ lo na oblikovanje mladega človeka. Kje so torej vzroki za vse premajhno sprejemanje mladih v vrste ZK? Poklicno usmerjanje Našo mladino v mnogih primerih pasivizira tudi sam odnos pristojnih do reševa¬ nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da število učencev v gospodar¬ stvu stalno hitro pada. Učenci v gospodarstvu so še vedno nagrajeni z izredno nizkimi nagradami po od¬ redbi iz leta 1962, čeprav so življenjski stroški zlasti v zadnjih dveh letih močno narasli. Vse to se mora čim- prej temeljito izboljšati! »Precej razlogov je,ki na¬ rekujejo, da se ponovno prouče način organiziranja in metode delovanja orga¬ nizacij in vodstev ZM, da bi jo čimbolj prilagodili težnjam mladega rodu in da bi njegovo dejavnost še močneje usmerjali v socia¬ listični duh.« konservativnimi silami, ki jih pa ne smemo omejevati le po letih starosti, ampak predvsem po intenzivnosti hotenj in kvalitetno novih življenjskih smotrih in vrednotah, ki jih pri nas iz¬ pričujejo ljudje predvojnih, medvojnih in povojnih ge¬ neracij. Kje so vzroki za vse pre¬ majhno sprejemanje mladih v ZK? Danes ni nasprotij med sta¬ rejšo in mlajšo generacijo. Nesmiselno je govoriti o kakršnem koli nasprotju med starejšo in mlajšo ge¬ neracijo. V naših razmerah lahko govorimo le o na¬ sprotju med naprednimi in Osnovni smoter organizacije ZM. Nedvomno je osnovni smoter ZM v ustvarjanju najustreznejših pogojev za tako angažiranje mladih, ki jim bo omogočilo postati subjekt družbenega dogaja- Množičnost Zveze mladine izključuje hkrati tudi njeno elitnost v smislu nekdanje¬ ga SKOJ, čeprav se znotraj ZM tudi danes oblikuje avantgarda, ki jo predstav¬ lja tisti del mladine, ki je prodrl najgloblje v pozna¬ vanje družbene problemati¬ ke in je zajet v Zvezi ko¬ munistov. Vseeno ugotav¬ ljamo, da ZM naše obči¬ ne zajema nad 4.000 mla¬ dincev in mladink, toda v ZK naše občine je le 200 mladih komunistov. Razprave pred konferenco ZMJ ČLANI ZVEZE MLADINE POSTAVLJAMO DANES ODLOČNO NA PRVO MESTO VPRAŠANJA NEUREJENIH POGOJEV NAŠEGA IZOBRAŽEVANJA lavcem težave tudi pri na- Čeprav niti gmotni položaj daljnjem izpopolnjevanju v študentov ni ugoden, je ven- okviru podjetja. Novi predlog darle delavsko-šolska mladi- o bolj konkretni reformi šol II. stopnje daje velike mož¬ nosti. Omogoča enako osnov- Vzlic splošnemu izboljšanju pogojev izobraževanja v vsej deželi ima mladina na različ¬ no razvitih območjih zelo raz¬ lične pogoje in možnosti za svoje izobraževanje. Na bolj razvitih območjih in v večjih no izobrazbo (enako po ravni mestih je omogočeno malone in kvaliteti, saj celo vsi, ne vsem mladincem izobraževa- glede na to, ali se bodo odlo- nje tudi v šolah II. stopnje, čili za delavske ali nameščen- na v veliko slabšem položaju. Njeni pogoji za nastanitev, prehrano, štipendije itd. so veliko slabši. V zvezi z izobraževalnimi pogoji, posebno še kar zadeva vajence in dijaške domove, se Na nerazvitih območjih pa so ske poklice, hodijo v iste šole) je Zveza mladine pogosto an- Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja¬ mo, da ZM nima ustreznega velikanske težave celo z za- učenci pa se razlikujejo samo gotavljanju možnosti obvez- po usmerjenosti svojega izob- nega šolskega izobraževanja, raževanja. gažirala, toda večjih uspehov. doslej brez Nekatere razvite občine npr. omejujejo vpis učencev z drugih gospodarsko nerazvi¬ tih območij. Splošna raven in kvaliteta V gimnazijah in podobnih šolah je malone polovico di¬ jakov iz nameščenskih dru¬ žin. Na univerzah so dijaki iz meščanskih družin ter družin mesta in vloge na določenih izobraževanja v delavskih šo- svobodnih pokicev v strukturi zakona ... - . .... - w , -1 1 J i _ 1 1*1 ' ^ llfl r ATT '1 7 fVl 0f*10 \T1 O življenjskih področjih, kar je nedvomno posledica ne¬ ustreznosti in neučinkovito¬ sti delovanja Zveze mladi¬ ne. Tovariš Aleksander Rankovič je že na VIII. kongresu ZKJ med drugim poudaril: lah sta prav tako veliko nižji študentov v primerjavi kot v drugih srednjih šolah, strukturo prebivalstva trikrat pogosto sta celo le na ravni bolj zastopani kot pa študent- osnovne šole. Zaradi tega so veliko manjše možnosti, da bi učenci teh šol nadaljevali svoje šolanje na višjih šolah. Vse to povzroča bodočim de¬ je iz delavskih družin. in kmečkih UNITAS Nadaljevanje s 7. strani ko bo v zunanjetrgovinskih poslih tega podjetja ostalo najmanj 29,790.000 din nega¬ tivne razlike. Direktor je razen tega zah¬ teval, da dobi v osebno last določeno stanovanje podjetja, kreditnimi pogoji (mesečno odplačevanje po 3500 din). Primanjkuje nam prostora, da bi tukaj podrobno nava¬ jali vse finančno-materialne nepravilnosti, nezakonite ma¬ hinacije in podobne akcije v V zadnjih letih nazaduje tudi število štipendij, hkrati pa močno naraščajo material¬ ni stroški dijakov in študen¬ tov (posledica prehoda na ekonomske cene pri najemni¬ nah in prehrani).’ PO VIII. KONGRESU ZKJ PA POSTAJAJO ZNATNO UGODNEJŠI POGOJI (Resolucija o materialno- socialnih problemih, sprejem o vajencih). Sedaj lahko na vseh področjih sprožimo akcijo, ki utegne imeti pomembne učinke ne¬ posredno pri sistemu krediti¬ ranja in štipendiranja. Ce¬ lotno mladinsko gibanje, po¬ sebno še v naši občini, mora biti bolj borbeno pri zagotav¬ ljanju gmotnih in drugih po¬ gojev za izobraževanje, ker je to za mladino najbolj po¬ membno. in sicer pod najugodnejšimi škodo širše skupnosti. Zahteva po pregledu s strani zunanje kontrole MLADINCI, ALI SE ZAVEDATE SVOJ E VLOGE? V PRIHODNJIH DNEH BODO PROIZVAJALCI V VSEH DELOVNIH ORGANIZACIJAH RAZPRAVLJALI O ZELO VAŽNIH ZADEVAH, KOT SO: VOLITVE V SA¬ MOUPRAVNE ORGANE, ZAKLJUČNI RAČUNI, DELI¬ TEV SKLADOV, BODOČI PROIZVODNI NAČRTI... Direktorju Završniku sicer ni moč odrekati tudi nekate¬ rih uspešnih poslov, toda nje¬ govo samovoljno ravnanje v odnosu do samoupravnih or¬ ganov in strokovnih sodelav¬ cev, neupoštevanje določil statuta delovne organizacije, nezadostno obveščenost čla¬ nov samoupravnih organov in celotnega kolektiva, reševa¬ nje v naglici, brez predhod¬ nega temeljitega razpravlja¬ nja, zlasti pa namen (poiz¬ kus) osebnega okoriščanja na škodo delovnega kolektiva, vsega tega bi — kakor je po¬ kazal sam potek sestanka — kolektiv sam ne mogel uspeš¬ no rešiti. Zaradi tega so na tem sestanku sprejeli sklep, da komisija družbenega nad¬ zora pregleda poslovanje in gospodarjenje podjetja, pre¬ išče vzroke za nesoglasja med vodilnimi uslužbenci, kakor tudi med upravo in samo¬ upravnimi organi. No in —■ samozavestni direktor Završ¬ nik je takoj priznal »določene napake« in v isti sapi (kot smo že v uvodu navedli) apeliral na vse, da »urede vse sami — brez zunanje kontro¬ le«. Čemu le tak strah pred zunanjo kontrolo, če je bilo vse v redu in prav, kakor je ves čas zatrjeval direktor? Naše priprave na bližnje volitve v organe delavskega samoupravljanja so odvisne predvsem od aktivnosti mla¬ dine v kolektivu. Ce bo naša organizacija v kolektivu do¬ segla uspeh, bo s tem dobila tudi potreben ugled in pravo mesto. S tem bomo res uspešno opravili najvažnejši del priprav za volitve v organe delavskega samoupravljanja. Pomembno je ugotoviti predvsem s kakšno dejavnostjo, s kakšnimi metodami in oblikami se naj ukvarjamo, kate¬ rim problemom naj posvetimo največ pozornosti, da bomo kot organizacija mladih delavcev najuspešneje uveljavili v naših ekonomskih enotah in celotnem delavskem ko¬ lektivu. Mladi delavci, posebno pa člani Zveze mladine! Ni do¬ volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza¬ memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup¬ nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. Vsak človek ima določena nagnjenja, sposobnosti in in¬ teres ter lahko podobno kot ša¬ hovska figura na ustreznem mestu, predstavlja zelo kori¬ sten in pomemben člen v naši družbi, na neustreznem mestu pa lahko obratno povzroča! skupnosti in sebi le škodo. In vendarle človek ni le šahov¬ ska figura, saj je npr. tekači na šahovski deski popolnoma odvisen samo od bolj ali manj sposobnega šahista, medtem ko smo mi zdaj na pomembnem življenjskem razpotju ter se v skladu z da¬ nimi možnostmi vendarle sa¬ mi odločamo o tem: Kakšen poklic si bomo izbrali? Žal se o tako pomembni od ločitvi začnejo vsi, ki so pred njo, prepozno resneje pogo¬ varjati ter se zato v naglici odločajo za ta ali oni poklic, ne da bi poznali dovolj same¬ ga sebe, svoje lastnosti, svoja resnična nagnjenja sposob¬ nosti, veselje in voljo do opravljanja prav takega po¬ klica. Prav tako smo tudi vse pre¬ malo razgledani nad posa¬ meznimi poklici in potreb¬ nimi lastnostmi in pogoji za njegovo izvrševanje. Zaradi tega pa prihaja zelo pogosto do nepremišljenih odločitev, do poznejšega nezadovoljstva v določenem poklicu in pre¬ hajanja iz poklica v poklic. Izognimo se tem napakam in se lotimo stvari bolj pre¬ udarno in načrtno! MAJDA ŠEGULA • Neposredni proizvajalci so premalo aktivno vklju¬ čeni v kulturne dejavnosti. Vzroki so: nezadostno izde¬ lana kulturna politika ko¬ mun, premajhna učinkovi¬ tost družbenih demokratič¬ nih procesov, premajhna tozadevna skrb delovnih or¬ ganizacij in sindikatov itd. (»Odjek«, Sarajevo, 1965/1). © Že osem mesecev nismo uvozili niti enega filma. Ne¬ razumevanje banke za film¬ ski program zadeva ne sa¬ mo gledalce, temveč tudi domačo filmsko proizvodnjo (Nedeljne informativne no- vine, Beograd, št. 731). — Mama, zdaj pa je z e skrajni čas, a a naročliš in plačaš Javno tribuno, saj ) e to najcenejši list, ki obvešča o vsem, kar se dogaja P rl nas. — Res je sinko! Razen tega bova imela še možnost, da dobiva tudi eno izmed 21 de¬ narnih nagrad. Novi odloki občinske skupščine Ljubljana - Šiška Priloga Javne tribune šišenskih občanov marec 1965 šf. 2-3 Vse večja vloga in pomen lokalnega tiska Društvo novinarjev Slovenije je v zvezi z lokalnim tiskom dalo v objavo daljšo izjavo, iz katere povzemamo le del in sicer: Organizacije SZDL in občinske skupščine bi morale smatrati svoj lokalni tisk kot del svoje aktivnosti, kot tisti najvažnejši del, za katerega morajo biti zagotov¬ ljena sredstva, skoraj pred vsemi drugimi izdatki. Razen tega pa je treba misliti tudi na to, da bodo v perspek¬ tivi lokalni listi zmeraj bolj potrebni kot časniki, ki bodo labko zajemali vso pestrost in posebnost življenja v komunah ter s tem dopolnjevali pisanje dnevnega tiska in obveščanje občanov, s čimer bo oživelo ustavno načelo o javnosti dela vseh organov družbe. Vsebina • Letošnji družbeni plan občine. — Osnovne naloge letošnjega razvoja občine . — Gospodarske investicije. Po tehnični strukturi Viri financiranja investicij — Gospodarski odnosi z inozemstvom Predvideni plan izvoza po panogah ■— strokah po regionalni usmeritvi — Proračunska potrošnja. Primerjava letošnjih planiranih sredstev z lansko potrošnjo Dejavnost šol Kulturno-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Sofinanciranje mestnega sveta Dejavnost krajevnih skupnosti Dotacija družbeno-političnim organizacijam Dotacija športnim društvom Gospodarski posegi Posebna proračunska rezerva Nerazdeljana sredstva — Družbeni bruto proizvod, družbeni proizvod in narodni dohodek —- skupno in na preb. 5 — Sklad za komunalno urejanje zemljišč 5 Dotok sredstev Potrošnja sredstev — Komunalne investicije za komunalno ureja¬ nje mestnih zemljišč Po stanovanjskih soseskah Vodovod in plin Ceste in kanalizacija • ODLOK O LETNEM PRORAČUNU OBČINSKE SKUPŠČINE © SPLOŠNA RAZPOREDITEV DOHODKOV OB¬ ČINSKE SKUPŠČINE 2 © SKUPNI DOHODKI ZA RAZPOREDITEV V 2 POSEBNEM DELU PRORAČUNA 8 2 Znanstveno in kulturno-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost 3 Delo državnih organov Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno-političnih organizacij Negospodarske investicije Gospodarski posegi 4 Gospodarske investicije © ODLOČBA O UGOTOVITVI LETNIH KO¬ SMATIH OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV 10 • ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH TER NJIHOVIH STOPNJAH, ki se obračunavajo in plačujejo letos na območju naše občine 10 Prispevki osebnih dohodkov od delovnega razmerja, člen 4 in 5 od kmetijske dejavnosti, člen 6 do 9 od samostojnega opravljanja obrtnih in dru¬ gih gospodarskih dejavnosti, člen 10 do 16 od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, člen 17 od avtorskih pravic, patentov in tehničnih zboljšav, člen 18 in 19 — Davki na dohodke od stavb, člen 20 do 22 od premoženja in premoženjskih pravic, člen 23 na kmetijske proizvajalne naprave, člen 24 na dopolnilno delo drugih oseb, člen 25 in 26 na dobitke, dosežene z igro na srečo člen 27 krajevni samoprispevek, člen 28 — Oprostitve in olajšave pri obračunavanju in plačevanju prispevkov in davkov 13 — Vodenje poslovnih knjig 14 7 © Posebni dodatek o volitvah 14 zmanjšali povprečno za 6,5 odstotka, vodilnim kadrom pa povečali za 29 %> ali pa v podjetju Krovstvo-kle- parstvo, kjer so se povpreč¬ ni osebni dohodki znižali za 9,5 %>, osebni dohodki vodil- nataK porast 'eKonoimcnv- sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani W Ul D»UiliV»»a *- - je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strank dopisnik in svetovalec! 8 TRIBU FRANCI HRIBERŠEK V DISKUS Za večjo akti 1 Naš občinski komite Zveze m mi starostnimi razlikami med ml; nosti, interesih in motivaciji za d; Našo mladino v mnogih primerih pasivizira tudi sam odnos pristojnih do reševa¬ nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da število učencev v gospodar¬ stvu stalno hitro pada. Učenci v gospodarstvu so še vedno nagrajeni z izredno nizkimi nagradami po od¬ redbi iz leta 1962, čeprav so življenjski stroški zlasti v zadnjih dveh letih močno narasli. Vse to se mora čim- prej temeljito izboljšati! Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja¬ mo, da ZM nima ustreznega S] mesta in vloge na določenih izot^ življenjskih področjih, kar lah j je nedvomno posledica ne- kot ustreznosti in neučinkovito- pog sti delovanja Zveze mladi- osni ne. Tovariš Aleksander veli Rankovič je že na VIII. uc kongresu ZKJ med drugim svo. poudaril: Vse > rel pr< in ' niz bi te? bi mej' lisi Da re, ka me ne: lat spt Cii VF V2 | poi deže no r; lične SVOj: razvj mes| vse: nje Na i veli) gotžj neg: Nek omp, druj tih UNITAS ŠIŠENSKA TRIBUN, i 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI Družbeni plan občine Ljubljana - Šiška za leto 1965 DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA . LETO 1965 TEMELJI NA SMERNICAH IN NALOGAH ZVEZNEGA IN REPUBLIŠKEGA PLANA IN SE TAKO VKLJUČUJE V CELOTNI GOSPODARSKI IN DRUŽ¬ BENI RAZVOJ SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. OSNOVNE NALOGE RAZVOJA KOMUNE V LETU 1965 Na osnovi splošnih pogojev in dosedanjega razvoja naše občine določa družbeni plan za leto 1965 zlasti na¬ slednje osnovne naloge: • povečanje obsega proizvodnje in storitev na vseh področjih gospodarstva na osnovi povečane produktiv¬ nosti dela, boljše ekonomičnosti poslovanja in smotrne¬ ga vlaganja sredstev v enostavno in razširjeno repro¬ dukcijo; • usklajevanje odnosov med kupnimi in blagovnimi fondi na tržišču bo mogoče doseči le s štedljivo uporabo razpoložljivih sredstev, pri tem pa bo treba zagotoviti, da se bo skupna potrošnja tako po obsegu kot po struk¬ turi gibala v skladu z realnimi možnostmi in razpoložlji¬ vimi sredstvi, ki jih ustvarja gospodarstvo; • nadaljevati bo treba z že začeto politiko omejeva¬ nja investicijske potrošnje v gospodarstvu, oziroma z usklajevanjem njenega obsega z realnimi materialnimi možnostmi. Upravičene so le tiste investicije, ki zago¬ tavljajo povečanje izvoza ali odpravo ozkih grl v proiz¬ vodnem procesu; • intenzivnejše vključevanje v zunanjetrgovinsko menjavo z učinkovitejšim povečanjem izvoza ob takš¬ nem uvozu, ki ga bodo dovoljevala razpoložljiva devizna sredstva; • doseči bo treba višjo stopnjo izkoriščanja proizvod¬ nih zmogljivosti s preudarnejšo in boljšo organizacijo dela na sploh. To bo tudi osnovni pogoj za delovne organizacije, ki bodo prešle na skrajšani delovni teden, ker zmanjšanje delovnega časa ni mogoče kriti z do¬ datnim zaposlevanjem ali nadurnim delom, temveč le z boljšo organizacijo delovnega procesa; • delovne organizacije naj bi skrajševale delovni te¬ den le postopno, da bi se tako laže prilagajale novim pogojem dela in sproti odpravljale negativne pojave, ki bi vplivali na rezultate poslovanja; • delovne organizacije bodo morale ob večjih mate¬ rialnih sredstvih reševati tudi vprašanje razvoja druž¬ benih služb in komunalnih dejavnosti v občini, zlasti tistih, ki indirektno vplivajo na hitrejše povečanje pro¬ duktivnosti dela in hitrejšo rast proizvodnje na sploh. To so predvsem naložbe v stanovanjsko izgradnjo, šol¬ stvo, raziskovalno delo, zdravstvo, otroško varstvo, ko¬ munalo in podobno. Tak način delitve ostvarjenih sred¬ stev gospodarskih organizacij predstavlja tudi novo kvaliteto v delavskem samoupravljanju, saj gre za osve¬ ščanje delovnih kolektivov, ki so včasih prav radi po¬ zabljali, da niso samo proizvajalci v svojih podjetjih, temveč tudi potrošniki uslug družbenih služb in upo¬ rabniki komunalnih naprav na terenu, kjer živijo; • v razvoju osebne potrošnje pa je treba skrbeti, da se povečuje delež osebnih dohodkov v narodnem do¬ hodku v skladu s smernicami »Resolucije za nadaljnji razvoj gospodarskega sistema«, zato naj rastejo osebni dohodki nekoliko hitreje kot produktivnost dela; • napori za hitrejšo rast realne osebne potrošnje naj bodo usmerjeni predvsem na povečanje produktivnosti dela, znižanje proizvodnih stroškov, racionalnejše po¬ slovanje in izboljšanje organizacije dela. Delovne orga¬ nizacije se bodo morale bolj opirati na lastne rezerve delovne sile, opuščati ekstenzivno in prehajati na inten¬ zivno zaposlovanje; • Še nadalje je treba razvijati in izpopolnjevati si¬ stem notranje delitve dohodka s popolnejšimi merili za udeležbo posameznih članov kolektiva v čistem dohod¬ ku. Pri tem je treba upoštevati tesnejšo povezavo oseb¬ nih dohodkov z rezultati pri delu vseh kategorij za¬ poslenih; • večjo skrb bo treba posvetiti strokovnemu uspo¬ sabljanju kadrov. Vzgoja kadrov mora biti programska, za kar je treba predvideti ustrezna sredstva in druge materialne pogoje. Razmeroma visok primanjkljaj vi- sokostrokovnih kadrov se tudi v letu 1964 ni bistveno zmanjšal, zato predstavlja oviro v naporih za intenziv¬ nejši razvoj gospodarstva. Še bolj pomembno pa je usposabljanje kadrov na delovnem mestu, ker imamo še vedno visok odstotek delovne sile brez ustrezne strokovne izobrazbe. Delovne organizacije morajo zdru¬ ževati sredstva za delo in razvoj strokovnih šol. •Cilje in naloge družbenega razvoja v letu 1965 bomo dosegli le ob nadaljnjem razvijanju družbeno-ekonom- skih odnosov v smeri neposrednega odločanja delovnih ljudi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnosti in arugih samoupravnih organov na območju občine. ko bo v zunanjetrgovinskih krei poslih tega podjetja ostalo odp najmanj 29,790.000 din nega- P tivne razlike. da Direktor je razen tega zah- ja teval, da dobi v osebno last nep določeno stanovanje podjetja, hin in sicer pod najugodnejšimi ško GOSPODARSKE INVESTICIJE RAZVOJNI PROGRAMI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ S SEDEŽEM V OBČINI PREDVIDEVAJO, DA BODO INVESTICIJSKE NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA V LETU 1965 ZNAŠALE 7407 MILIJONOV, KAR JE ZA 47 °/o VEC KOT LANI. Zahteva po pregledu s strani zui Direktorju Završniku sicer ni moč odrekati tudi nekate¬ rih uspešnih poslov, toda nje¬ govo samovoljno ravnanje v odnosu do samoupravnih or¬ ganov in strokovnih sodelav¬ cev, neupoštevanje določil statuta delovne organizacije, nezadostno obveščenost čla¬ nov samoupravnih organov in celotnega kolektiva, reševa¬ nje v naglici, brez predhod¬ nega temeljitega razpravlja¬ nja, zlasti pa namen (poiz¬ kus) osebnega okoriščanja na škodo delovnega kolektiva, vsega tega bi — kakor je po¬ kazal sam potek sestanka — kolektiv sam ne mogel uspeš¬ no ten da zori god išče vod tud upi san nik napelje« 111 v isti capi smo že v uvodu navedli) apeliral na vse, da »urede vse sami —• brez zunanje kontro¬ le«. Čemu le tak strah pred zunanjo kontrolo, če je bilo vse v redu in prav, kakor je ves čas zatrjeval direktor? Investicijske naložbe v osnovna sredstva po teritorialnem principu, ki vključujejo med drugim tudi izgradnjo tovarn komoinata Iskra in obrata Združene papirnice Ljubljana v Goričanan, boao predvidoma znašale 12.415 milijonov oziroma 80,2 °/o več kot v letu 1964. Investicijske naložbe se nanašajo na rekonstrukcijo že obstoječih, deloma pa tudi na gradnjo novih kapacitet. ivxxct t_4.x v_xv--iot v jjuov-unci j-ict v-iunr /j v čtiv uuuumv. iu uo volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza¬ memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup¬ nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. to najeenejši list, ki obvešča o vsem, kar se dogaja P fl nas. — Res je sinko! Razen teči 3 bova imela še možnost, <* a dobiva tudi eno izmed 21 d c ' narnih nagrad. ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI Po tehnični strukturi bodo investicijske naložbe v letu 1965 naslednje: Tehnična struktura investicij po podjetniškem principu je zelo ugodna, ker predstavlja oprema 75,9 °/o celotnih investicijskih naložb. Če pri tem upoštevamo, da je zna¬ šal odstotek iztrošenosti opreme v letu 1964 že 62,5 %, potem bi bile te investicije potrebne. Ugodna je tudi udeležba lastnih sredstev gospodar¬ skih organizacij v virih financiranja, saj predstavlja 73,6 °/o. Domači krediti v industriji so v celoti zagotov¬ ljeni in znašajo okoli 412 milijonov. V prometu pa se računa pretežno na razne komercialne kredite v višini 1.147 milijonov za nabavo voznega parka (avtobusov in tovornih avtomobilov). Vse tovrstne investicije pa predstavljajo le zbir želja oziroma predlogov gospodarskih organizacij. Iz teh pre¬ dlogov se vidi predvsem težnja, da bi se ostvarjeni skladi prvenstveno uporabili za gospodarske investicije. Pri tem pa so gospodarske organizacije vse premalo upoštevale, da si morajo za povečani obseg dejavnc/sti vzporedno zagotoviti tudi potrebna lastna obratna sredstva. Dolžnost gospodarskih organizacij je nadalje tudi skrb za dvig družbenega standarda zaposlenih kakor tudi sodelovanje pri sofinanciranju investicij družbe¬ nega standarda v občini. Planirane investicije predstavljajo proti lanski reali¬ zaciji po podjetniškem principu povečanje za 47 %>, po teritorialnem principu pa celo za 80,2 %. Prav gotovo ne odražajo osnovnih smernic zveznega in republiškega plana o investicijah v gospodarstvu. Kakor je sicer ugodna struktura planiranih investicij (gradbeni objekti komaj 25 % vseh investicij) in kakor so z ozirom na visoko iztrošenost delovnih priprav (62,5%) določene investicije potrebne, bodo morale gospodarske organi¬ zacije temeljito premisliti, preden bodo pristopile k rea¬ lizaciji planiranih investicij. Upravičene naj bodo le tisti investicije, ki odpravljajo ozka grla v proizvodnji in tiste, ki omogočajo bistveno povečanje izvoza ob istočasnem izboljšanju devizne bi¬ lance. GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM Z UVEL J AVL J AN JENM IN NADALJNJIM RAZVIJANJEM SISTEMA, KI POVEZUJE UVOZ Z IZVOZOM BO DANA DELOVNIM ORGANIZACIJAM VZPODBUDNA OSNOVA HKRATI PA TUDI ODGOVORNOST, DA SI Z VEČJO PRODAJO V INOZEMSTVU ZAGOTOVIJO IZBOLJŠANJE PRESKRBE Z UVOŽENIMI MATE¬ RIALI IN NEMOTEN RAZVOJ PROIZVODNJE. TO BO NEDVOMNO VPLIVALO NA IZBOLJŠANJE ODNO¬ SOV V CELOTNI ZUNANJETRGOVINSKI MENJAVI. Dosledno izvajanje tega sistema bo v mnogih prime rih imelo za posledico, da podjetja, ki ne bodo izvažala v pogodbeni obvezi, ne bodo dobila zadostnih deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala, ki je potreben za redno proizvodnjo. Posebno negativno se bo to pokazalo v tistih delovnih organizacijah, ki so doslej zanemar¬ jale priprave za večji plasma svojih proizvodov na mednarodnem tržišču. Delovne organizacije s sedežem v občini predvidevajo glede na dane pogoje, da bodo izvozile v letu 1965: Izvoz v letu 1965 naj bi se povečal za 17,2% v pri¬ merjavi z letom 1964. Zelo ugoden pa je izvoz po regio¬ nalni usmeritvi, saj se bo v države s čvrsto valuto po¬ večal za 67,8% in bo tako zajemal 36,6% izvoza. Dinarski efekt planiranega izvoza znaša 11.577 mili¬ jonov, kar pomeni, da bo dolar dosežen s 1057 dinarji. Industrijska podjetja, ki izvažajo, bodo udeležena v izvozu z 12,7 % Svoje proizvodnje, izvoz na skupno in¬ dustrijsko proizvodnjo pa znaša 12,2%. Ta odstotek ni zadovoljiv in zato bodo gospodarske organizacije mo¬ rale iskati nove možnosti za večji plasma svojih iz¬ delkov na zunanja tržišča. Poleg direktnega izvoza pa se skoraj vsa industrijska podjetja udeležujejo v indirektnem izvozu s svojimi izdelki, ki sestavljajo sestavni del finalnih proizvodov, ki jih izvažajo druge gospodarske organizacije (diesel motorji v izvozu ladjedelnic, dekorativno blago v iz¬ vozu pohištva, ohišja za TV in radio-sprejemnike, teks¬ tilno blago v izdelkih konfekcije itd.). Udeležba izvoza v celotni industrijski proizvodnji se bo sicer dvignila od 10,2% v letu 1964 na 12,2% v letu 1965, vendar je ta odstotek še vedno nizek in nezadovo¬ ljiv. Zlasti neugodno je dejstvo, da se izvoz povečuje ob prekomernem uvozu reprodukcijskega materiala. Planirani izvoz (v USA $) se namreč povečuje za 34,2 %, uvoz pa po predlogih gospodarskih organizacij za 59,9 %. Še bolj neugodna je težnja gospodarskih organizacij, da 71,5 % vrednosti predvidenega uvoza odpade na področ¬ ja s čvrsto valuto. fcmanjšaii povprečno za 6,5 Idstotka, vodilnim kadrom Ipa povečali za 29 % ali pa * podjetju Krovstvo-kle- larstvo, kjer so se povpreč¬ ji osebni dohodki znižali za K %, osebni dohodki vodil¬ na tak porast ekonomično¬ sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani w uruniužciu ju« je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strank dopisnik in svetovalec! 8 Šišenska tribuna TRIBUN FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJI Za večjo aktivi Naš občinski komite Zveze mladir mi starostnimi razlikami med mladin nosti, interesih in motivaciji za družb Našo mladino v mnogih »Prej primerih pasivizira tudi sam rekuje odnos pristojnih do reševa- proučc nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! m me, nizacij bi joj težnja! bi nj močne lističn Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako pogo je zaskrbljujoče dejstvo, da deželi število učencev v gospodar- no raz - stvu stalno hitro pada. lične Učenci v gospodarstvu so še SV oje vedno nagrajeni z izredno ra zvit nizkimi nagradami ]oo od- mestil redbi iz leta 1962, čeprav vsem so življenjski stroški zlasti v n je ti j zadnjih dveh letih močno N a n e narasli. Vse to se mora čim- velika -, <.-gotavj nega I Nekaj med nerad lahkot sprot; Rc J ČLAl vprJ Vzlicj pogoj) prej temeljito izboljšati! Proučiti ganiziranja moramo način or- in metode dela ZM. V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja¬ mo, da ZM nima ustreznega ;a 1! omeji]; drugi! j tih oj Spij mo, U<1 ZjIVJ. lUillcl UdUCZ.UCga , mesta in vloge na določenih izobr življenjskih področjih, kar lah s, je nedvomno posledica ne- kot \ ustreznosti in neučinkovito- pogoj sti delovanja Zveze mladi- osnoj ne. Tovariš Aleksander velik Rankovič je že na VIII. uče kongresu ZKJ med drugim svoje poudaril: Vse ' UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih krec poslih tega podjetja ostalo ‘ J_1 najmanj 29,790.000 din nega¬ tivne razlike. Direktor je razen tega zah¬ teval, da dobi v osebno last določeno stanovanje podjetja, in sicer pod najugodnejšimi Zahteva po pregledu s strani zun Direktorju Završniku sicer no ni moč odrekati tudi nekate- temi rih uspešnih poslov, toda nje- da )| govo samovoljno ravnanje v zori odnosu do samoupravnih or- gos-j ganov in strokovnih sodelav- išče] cev, neupoštevanje določil vodi statuta delovne organizacije, tud J nezadostno obveščenost čla- uprl nov samoupravnih organov in celotnega kolektiva, reševa¬ nje v naglici, brez predhod¬ nega temeljitega razpravlja¬ nja, — - ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI PRORAČUNSKA POTROŠNJA DELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV MED POLITlCNO-TERITORIALNIMI ENOTAMI V LETU 1965 JE NEUGODNA ZA OBČINO, ZLASTI KER PRISTOJNOSTI IN DOLŽNOSTI OBČINE GLEDE NA FINANCIRA¬ NJA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI NARAŠČAJO, ZATO BOMO ZBRALI LETOS DODATNA SREDSTVA OD GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. Le-te bodo namreč v letu 1965 razpolagale z znatno višnjimi sredstvi kot v preteklih letih, kar ustvarja možnost, da del teh sredstev odstopijo kot dodatni vir za financiranje družbenih služb. Tako bodo gospodarske organi¬ zacije sodelovale v financiranju šolstva s 351 milijoni, v financiranju stanovanj borcev pa s 30 milijoni. Ce unnstpunmrt ........i— - 1 Če upoštevamo prispevke gospodarskih organizacij obveznosti iz anuitet za posamezne dejavnosti, je primerjava sredstev za leto 1965 s potrošnjo leta 1964 po posameznih dejavnostih naslednja: Vrsta izdatkov 1964 znesek struktura 1. Dejavnost šol 2. Kulturno-prosvetna dejavnost 3. Socialno skrbstvo 4. Zdravstveno varstvo 5. Komunalna dejavnost 6. Delo državnih organov 7. Samofinanciranje Mestnega sveta 8. Dejavnost krajevnih skupnosti 9. Dotacije družbeno-političnim organizacijam 10. Dotacije športnim društvom 11. Gospodarski posegi 12. Posebna proračunska rezerva 13. Nerazporejena sredstva © Dejavnost šol Izdatki za šolsko dejavnost bodo višji za 52,8 % od leta 1964, v strukturi pa predstavljajo 45,4 % vseh izdat¬ kov občine. Struktura se j.e v letu 1965 izboljšala v ko¬ rist šolstva za 7,2 °/o. Na sorazmerno visok porast v letu 1965 vplivajo predvsem investicije v šolstvu (nadalje¬ vanje gradnje šole Na jami in pričetek gradnje šole v Smledniku) in višje dotacije vzgojno-varstvenim ustanovam zaradi prehoda na redni obračun plačevanja osebnih dohodkov. Tudi ostali izdatki za šolstvo so po¬ rasli preko 25%>. Kljub visokemu porastu materialni po¬ ložaj šolstva, zlasti za osnovno dejavnost, ne bo bistve¬ no izboljšan. Tudi financiranje strokovnega šolstva gre letos preko sklada za vzgojo in izobraževanje, tako da bo namenska sredstva za strokovno šolstvo iz proračuna in prispev¬ kov gospodarskih organizacij razporejal upravni odbor tega sklada (300 milijonov). @ Kulturno-prosvetna dejavnost Za to dejavnost so predvidena sredstva v višini 61,454.000, kar je za 47,1 °/o več kot v letu 1964. Pred¬ vsem se povišujejo sredstva za obnovo gradov Smlednik in Goričane, Etnografski muzej in spomeniško varstvo ter za dotacije kulturno prosvetnim organizacijam in občinski zvezi. © Socialno skrbstvo Na zvišanje izdatkov za 52,2% v letu 1965 vplivajo višji stroški za socialne podpirance, oskrbnine v mla¬ dinskih domovih in domovih za odrasle, stroški za po¬ čitniške kolonije, priznavalnine borcem in reševanje stanovanjskih problemov borcev. © Zdravstveno varstvo Na sorazmerno nižje stroške zdravstvenega varstva v letu 1965 (7,7%) vpliva prenos obveznosti za plače¬ vanje preventivnega varstva zavarovancev na komu- 1965 znesek struktura Indeks _ 1965_ 1964 1,135.694 41.767 218.915 167.588 441.303 353.642 185.778 6.400 91.103 47.090 102.209 177.762 38,2 1.4 7.4 5.6 14.9 11.9 6.3 0,2 3,1 1.6 3.4 6,0 1,735.872 61.454 333.278 154.758 488.250 402.364 284.344 14.400 44.134 36.200 74.921 34.258 152.599 45.4 1,6 8,8 4.1 12,8 10.5 7,4 0,4 1.2 0,9 2,0 0,9 4,0 152.8 147.1 152.2 92.3 110,6 113.8 153,1 225,0 48.4 76,9 73.3 19.3 nalno skupnost za socialno zavarovanje. Ostali izdatki zdravstvenega varstva pa so občutno višji predvsem zaradi obveznosti za gradnjo nove bolnišnice v Ljub¬ ljani. (Nadaljevanje in konec s 3. strani) Takšna situacija je nevzdržna, zato bodo morale go¬ spodarske organizacije temeljito proučiti možnosti za nabavo reprodukcijskega materiala predvsem iz doma¬ čih virov in predvideti takšno proizvodnjo, ki bo zago¬ tovila ugodnejšo devizno bilanco. © Komunalna dejavnost Izdatki za to dejavnost v proračunu predstavljajo vzdrževalna dela, dotacijo skladu za ceste in odplačilo anuitet. Ti izdatki se povečujejo v primerjavi z letom 1964 za 10,6 %. Ostali izdatki za komunalno dejavnost — predvsem investicije pa so predvideni v skladu za ceste in skladu za komunalno urejanje mestnih zem¬ ljišč. © Delo državnih organov Izdatki se povečujejo za 13,8 % v primerjavi z letom 1964. Glavni izdatek predstavljajo stroški za upravo skupščine, ki se financira preko finančnega načrta s 79 %, participacijo na proračunskih dohodkih občine in stroški za sofinanciranje raznih služb (sodišče, javno tožilstvo ,gasilska brigada, javno pravobranilstvo, ma¬ tična služba itd.). © Sofinanciranje Mestnega sveta Izdatki bodo v letu 1965 višji za 53,1 %, ker Mestni svet Ljubljana prevzema del obveznosti okraja in re¬ publike (n. pr. sofinanciranje Slovenskega narodnega gledališča, Filharmonije itd.). Sodelovanje občin v Ljub¬ ljani gre v smeri integracije financiranja določenih dejavnosti skupnega mestnega pomena. © Dejavnost krajevnih skupnosti Dotacije za to dejavnost bodo višje za 125 %, kar je namenjeno za funkcionalne izdatke — dejavnost druž¬ benega upravljanja, ki se je v preteklem letu deloma krila iz dohodkov servisov, © Dotacije družbeno-političnim organizacijam se zmanjšujejo (indeks v primerjavi z letom 1964 je 48,4), ker so se določene organizacije finančno osamo¬ svojile, n. pr. Občinski sindikalni svet, poleg tega pa niso predvidena nikakršna sredstva za investicije. © Dotacije športnim društvom so sicer nižje od leta 1964 za 23,1 %, ker so se sredstva nik'je takoj priznal »uuiu>.ciic 7 naglici, Drez preanoa- napake« in v isti sapi (kot ivuaui ueiavci, puseuno P « LiJLČUJU LiVCžC IlllctUI.il. C : J. NI u u- temeljitega razpravlja- smo že v uvodu navedli) volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna- zlasti pa namen (poiz- apeliral na vse, da »urede vse nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji- rv«>hnpcrn okoriščanja na sami — brez zunanje kontro- to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza- Mladi delavci, posebno pa člani Zveze mladine! Ni ao- -i H a cmrv lo nnu7hhi -na 7ac^Han iiVi Ha einmn ?P7na- kus) osebnega okoriščanja na škodo delovnega kolektiva, vsega tega bi — kakor je po¬ kazal sam potek sestanka — kolektiv sam ne mogel uspeš- UJOV.J.11 Ul 11U V pv,j Vil* " Hi inv V U' sami — brez zunanje kontro¬ le«. Cernu le tak strah pred zunanjo kontrolo, če je bilo vse v redu in prav, kakor je ves čas zatrjeval direktor? volj,- nimo s predloženim gradivom: isujno je, ua vse iu temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza- ;mo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi picLCclS JdViiu uiuunvj v*-«/ j j, to najcenejši list, ki obvešča vsem, kar se dogaja P rl o nas. io preštudiramo predvsem iz uruzuenega v memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi — Res je sinko! Kazen n®' predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje bova imela še možnost, d* naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup- dobiva tudi eno izmed 21 de' nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. narnih nagrad. ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI za investicije znižala na minimum, sredstva za osnovno dejavnost pa so nekoliko višja. • Gospodarski posegi v višini 74.921 milijonov predstavljajo obveznosti iz pre¬ teklih let za poslovne prostore (povečanje trgovskih kapacitet), PTT centralo ter regres za mleko. © Posebna proračunska rezerva V letu 1965 se po zveznih predpisih izdvaja v posebno proračunsko rezervo 1% vseh dohodkov, medtem ko se je v letu 1964 izdvajalo 10 oziroma 15 % vseh dohodkov po odbitku sredstev, namenjenih, za potrebe šolstva. • Nerazporejena sredstva so namenjena za premalo predvidene in nepredvidene izdatke in znašajo 4,5 % skupnih proračunskih dohod¬ kov leta 1965. DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD družbeni proizvod in narodni dohodek — skupno in na prebivalca — TERITORIALNI PRINCIP 1963 1964 1965 Družbeni bruto proizvod (v tisoč din) Družbeni proizvod (v tisoč din) Narodni dohodek (v tisoč din) Število prebivalcev Družb, bruto proizvod na prebivalca din Družbeni proizvod na prebivalca Narodni dohodek na prebivalca v din Indeks 1964 1964 1963 1965 75,720.859 34,462.683 31,994.474 48.437 1,563.285 711.495 660.538 95,187.367 44,061.894 41,281.724 50.144 1,898.280 878.707 823.263 111,381.419 52,932.567 49,431.086 51.648 2,156.548 1,024.871 957.076 125,7 127,9 129.0 103,5 121.4 123.5 124.6 SKLAD ZA KOMUNALNO UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ 1.600 464 A. SREDSTVA I. prenešena sredstva iz leta 1964 II. izvirni priliv v letu 1965 1. terjatve komunalnega prispevka iz preteklih let 122.346 2. prispevek uporabnikov mestnih zemljišč k stroškom za komu¬ nalno ureditev v tekočem letu 536.580 III. ostali dohodki 1. anuitete 2. amortiz. nadomestnih stanovanj 3. prispevki gospodarskih organi¬ zacij (vodovodi) 43.500 4. premostitveni kredit 324.000 Skupaj B. POTROŠNJA SREDSTEV 1. Komunalne investicije 1. Soseske: — stanovanjska soseska S-2 •— stanovanjska soseska S-3 •— stanovanjska soseska S-4 — stanovanjska soseska S-5 — stanovanjska soseska S-6 — stanovanjska soseska S-7 — industrijska cona v Šiški _ — soseska Vižmarje - Pod klancem 50.000 — soseska Vižmarje - Nad klancem 3.000 — soseska Pržanj a in b 46.000 — stanovanjska soseska Šentvid I in II — stanovanjska soseska Medvode — trikotno zemljišče — stanovanjska soseska Medvode- S vet j e — stanovanjska soseka Medvode- Preska 2. vodovodi 3. plinsko omrežje 239.110 658.926 4. ceste — sofinanciranje Vodnikove ceste od Šišenske do Stegenske ceste 100.000 — sofinanciranje Celovške ceste — ostale ceste 5. kanalizacija Skupaj 90.000 71.700 117.0 120.1 119,7 103,0 113.6 116.6 116,3 261.700 10 0.000 1,168.800 II. Funkcionalni izdatki sklada 1. stroški za urbanistične načrte, tehn. dokumentacijo in ostalo 60.000 2. stroški za tehnični nadzor na d gradnjami komunalnih objektov 17.500 3. administracija sklada, bančni stroški in ostalo 98.800 369.564 1,267.600 69.500 72.500 88.000 75.800 100.000 30.000 10.000 38.000 26.000 20.000 15.000 643.800 158.300 5.000 1,267.600 Tabela 3 OPIS KOMUNALNIH INVESTICIJ IZ SKLADA ZA KOMUNALNO UREJANJE MESTNIH ZEMLJIŠČ 1. Stanovanjska soseska S-2 — asfaltiranje Železnikarjeve ulice — javna razsvetljava Železnikarjeve ulice — kanalizacija Verovškove ulice — II. del — rušenje in razne odškodnine — I. faza 2. Stanovanjska soseska S-3 — ureditev pešpoti, dovoznih poti in zelenic pri blo¬ kih Šercerjevo — ureditev pešpoti, dovoznih poti in zelenic ter par¬ kirnih prostorov pri blokih Litostroj — javna razsvetljava pri blokih Litostroj — I. faza — rušenje in razne odškodnine — I. faza 3. Stanovanjska soseska S-4 — nadaljevanje del pri ureditvi trga pred ObS — II. faza — javna razsvetljava trga pred občino — rušenje in razne odškodnine — I. faza 4. Stanovanjska soseska S-5 — nadaljevanje del pri ureditvi in asfaltiranju peš¬ poti, zelenic in cest na področju Tugomerjeva- 1 zmanjšali povprečno za 6,5 I odstotka, vodilnim kadrom i pa povečali za 29 % ali pa ] v podjetju Krovstvo-kle- parstvo, kjer so se povpreč¬ ni osebni dohodki znižali za 9,5 %, osebni dohodki vodil¬ na tak porast ekonomično¬ sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani W L 1 1 IJdUl/A.n m.mm -- je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. dopisnik in svetovalec! ŠIŠENSKA TRIBUNA FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJ Za večjo aktivi Naš občinski komite Zveze mlad: mi starostnimi razlikami med mladi nosti, interesih in motivaciji za druži Našo mladino v mnogih primerih pasivizira tudi sam odnos pristojnih do reševa¬ nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da število učencev v gospodar¬ stvu stalno hitro pada. Učenci v gospodarstvu so še vedno nagrajeni z izredno nizkimi nagradami po od¬ redbi iz leta 1962, čeprav so življenjski stroški zlasti v zadnjih dveh letih močno narasli. Vse to se mora čim- prej temeljito izboljšati! Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja¬ mo, da ZM nima ustreznega mesta in vloge na določenih življenjskih področjih, kar je nedvomno posledica ne¬ ustreznosti in neučinkovito¬ sti delovanja Zveze mladi¬ ne. Tovariš Aleksander Rankovič je že na VIII. kongresu ZKJ med drugim poudaril: »Pa rekuj prouč in m niza c bi ji težnji bi ij močn lističi j Dane R ČLA j V Pl! VzlJ pogc | deželi) | no ras ; lične i svoje,) razvi j ' mesti j vsem nje t Na n, veliki) gotav' nega : ] Neka omejjl I drugi) tih c: Sp izobrj lah kot Pogd| osno! velilfl uči svoj' Vse UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih kreij poslih tega podjetja ostalo odp najmanj 29,790.000 din nega- P tivne razlike. da Direktor je razen tega zah- ja! teval, da dobi v osebno last nepj določeno stanovanje podjetja, hin obč. stopnja) 111 — prispevek iz gospodarstva 112 — prispevek izven gospodarstva 12 Prisp. iz os. doh. od kmet. dej. 13 Prispevek iz os. doh. od sam. poki. in drugih gosp. dejavnosti 131 — prispevek od obrtne dejav. 132 — prisp. od drugih gosp. dej. 133 — prispevek od obrt. in dr. gosp. dej., ki se plačujejo pavšalno ali v odstotku 14 Prisp. iz os. doh. od infelekt. dej. 141 — prisp., ki se plačuje od skup. doh. — prisp., ki se plačuje pavšalno 15 Prisp. iz oseb. doh. od avtor pravic 1,618.967 582.133 152.500 2 , 201.100 75.600 22 23 24 25 26 31 32 33 51 52 53 61 63 Prisp. iz skup. doh. občanov Vsega vrs ta 1 . Prisp evki 30.000 2,512.700 212a b 213 214 Vrsta 2. Davki Prom. davek od proizv. in štor. Prom. davek od zasebnikov 90.000 Obč. prom. davek od alkohol, pijač 228.000 Obč. prom. davek ostali 266.000 50 °/o zvez. prom. davek od žganja 1.000 Davek od prometa blaga na drobno 200.000 Drugi prometni davek Prom. davek od nepremič. in pravic 18.000 Davek na dohodke od stavb 20.000 Davek na dohodke od premoženja 1.000 Davek na kmet. proizv. priprave — Dovek na doh. dopol. dela in drugih 40.000 Davek na dediščine in darila 200 Vsega vrsta 2. Davki _ 864.200 Vrsta3. Takse Upravne takse 14.000 Komunalne takse 16.500 Sodne takse — _ Vsega vrsta 3. Takse _ 30.500 Vrsta 5. Dohodki po zasebnih zveznih predpisih Prisp. iz doh. gosp. org. — Prispevek za uporabo mest. zemlj. — Denarne kazni 3.000 _ Vsega vrst a 5 ' ___ 3.000 Vrsta 6. Dohodki organov in razni drugi dohodki Dohodki organov — Drugi dohodki 15.400 ______ Dotacije za skupno fin anciranj e__ Vsega vrsta 6 15.400 zmanjšali povprečno za 6,5 (odstotka, vodilnim kadrom pa povečali za 29% ali pa jv podjetju Krovstvo-kle- parstvo, kjer so se povpreč¬ ni osebni dohodki znižali za 7,5 %, osebni dohodki vodil¬ na tak porast ekonomično-' sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani • crudiiucm iu — je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strank dopisnik in svetovalec! 8 I Šišenska tribuna -- TRIBU 8 FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJ Za večjo aktivi) Naš občinski komite Zveze mlad mi starostnimi razlikami med mladij nosti, interesih in motivaciji za družj »p| reku j prou ! in m j nizac bi j ;] težnj j bi H moči M lističi (j Dan« rejš«j | n| kakij j medil neraj j lahk Spr °lll R ClJ| VPB| Vzij I pogf ; Našo mladino v mnogih primerih pasivizira tudi sam odnos pristojnih do reševa¬ nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako p 0g( je zaskrbljujoče dejstvo, da dežel; število učencev v gospodar- no ra | stvu stalno hitro pada. učne Učenci v gospodarstvu so še svoje- vedno nagrajeni z izredno ra zvii ( nizkimi nagradami jdo od- me stjj redbi iz leta 1962, čeprav vsem so življenjski stroški zlasti v n j e |j zadnjih dveh letih močno Na m narasli. Vse to se mora čim- prej temeljito izboljšati! Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja- ' mo, da ZM nima ustreznega mesta in vloge na določenih življenjskih področjih, kar je nedvomno posledica ne¬ ustreznosti in neučinkovito¬ sti delovanja Zveze mladi¬ ne. Tovariš Aleksander Rankovič je že na VIII. kongresu ZKJ med drugim svoj : poudaril: Vse- j UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih kre« poslih tega podjetja ostalo odp najmanj 29,790.000 din nega- P| tivne razlike. Direktor je razen tega zah¬ teval, da dobi v osebno last določeno stanova nje podjetja, in " ’ ’“ 1 ”“ J veliki H gota' nega j Neka! omej drugfij tih cj • S J izobj, lah kot pogc osne veli; uč da HI netil | hin iUCCUU o IduU VallJC puujcija, sicer pod najugodnejšimi škojj Zahteva po pregledu s strani zu Direktorju Završniku sicer ni moč odrekati tudi nekate¬ rih uspešnih poslov, toda nje¬ govo samovoljno ravnanje v odnosu do samoupravnih or¬ ganov in strokovnih sodelav¬ cev, neupoštevanje določil statuta delovne organizacije, nezadostno obveščenost čla¬ nov samoupravnih organov in celotnega kolektiva, reševa¬ nje v naglici, brez predhod¬ nega temeljitega razpravlja- zlasti pa namen (poiz- ŠIŠENSKA TRIBUNA - NOVI OBČINSKI ODLOKI SKUPNI DOHODKI ZA RAZPOREDITEV V POSEBNEM DELU PRORAČUNA DIN 1,466.256.000 Razporeditev dohodkov: _ v tisoč din - Razporedna _Znesek Štev. - post skupina ali podskupina Glavni in bližnji namen postavke glavnega namena Štev. Razporedna posti skupina ali podskupina Glavni in bližnji namen Znesek postavke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 02 — ZNANSTVENA IN KULTURNO- PROSVETNA DEJAVNOST Honorarji Režijski stroški Potni in selitveni stroški Za predvojaško vzgojo Učila Tečaji in predavanja obramb, vzgoje _Oskrbnine obvezn. PV na taborjenju 02-2-1 Refundacija plač za obveznike predvojaške vzgoje Zdravniški pregledi Sklad za štipendije Etnografski muzej Zavod za spomeniško varstvo SKUPAJ 02 02 - 2-1 02 - 2-1 02 - 2-1 02 - 2-2 02 - 2-2 02 - 2-1 02 - 2-2 02 - 2-2 02 - 2-2 02 - 2-2 02 - 2-2 13 Za redno dejavnost Za posebne namene: Skupaj 03 — SOCIALNO SKRBSTVO 03-2-2 Funkcionalni izdatki Zavoda za socialno delo za namene socialnega skrbstva Stalne družbene pomoči socialnim podpirancem Podpore družinam kadrovcev Pomoč žrtvam fašističnega nasilja Pomoč TBC bolnikom Dijaška pomoč šoloobvezni mladini Pomoč soc. ogroženi mladini Pomoč oskrbovancem v vzgojno varstvenih !iBtanA« n u 6.600 30.000 34.200 20.700 250 227 100 80 100 200 3.348 2.634 20 2.895 8.350 1.900 20.104 20.104 20.104 06 — DELO DRŽAVNIH ORGANOV 30 06-2-1 Plače in dodatki za voljene člane 31 06-2-1 Honorarji 32 no-?-9 stroški objav Stroški reprezentance Stroški odkupov in razlastitev Stroški statističnih podatkov Stroški upravnega postopka _Stroški volitev 06-2-2 Stroški kazenskega postopka 06-2-2 Stroški za sodnike porotnike Stroški zemljiške knjige Stroški v pravdah siromašnih Zavod za pravno pomoč Ureditev kartoteke o obveznih mini¬ malnih agrotehničnih ukrepih Izdelava gospodarskih kart Sofinanc. občinskega sodišča _ Sofinanc. javnega tožilstva 06-2-1 Medobč. energetska inšpekcija 06-2-1 Sofinanc. javnega pravobranilstva 06-2-1 Sofinanciranje matične službe 06-2-1 SofinanciraniP vptori«—- 3 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-2 06-2-1 06-2-2 06-2-2 06-2-1 06-2-1 6,570 7.589 2.800 1.200 2.500 100 2.000 3.000 700 800 150 54 2.000 300 730 27.861 3.368 400 2.000 2.301 nK 9 T e«*- • 11 mail cne službe 2 im Itll l^rS VCterinarSkC i-Pekcije ?! 30.000 900 300 1.500 2.000 4.000 __ vu .m.uuvaut/CIIl varstvenih ustanovah Oskrbn. v domovih za odrasle Oskrbnine v mlad. domovih Rejnine Enkratne pomoči socialnim podpirancem Stroški za počitniške kolonije Stroški za rehabil. invalidov Pogrebni stroški nepremožnih Stroški obiskov v domovih Zavodu za socialno delo — povračilo za izvršene storitve 15 03-2-2 Skladu za borce SKUPAJ 14 03-2-1 5.000 20.000 300 100 400 156.000 03__ Za redno dejavnost: Za posebne namene: Skupaj 23.000 98.300 52 11-2 53 11-2 54 11-2 55 11-2 56 11-2 57 11-2 23.000 98.300 277.300 277.300 23.000 254.300 277.300 16 17 18 19 20 04-2-2 04-3-2 04-2-1 04-2-1 04-2-2 500 6.700 7.500 04 — ZDRAVSTVENO VARSTVO Stroški preventive občine Stroški zavarovanja kmet. zavarov. Stroški zdravstvenega centra 7.500 Stroški invalidske zdravstvene komisije 120 Funkcionalni izdatki Zavoda za socialno delo za namene zdravstve¬ nega varstva Zdravstveno zavarovanje socialnih podpirancev Brezplačno zdravljenje po uredbi Klimatsko zdravljenje Stroški zdravljenja duševno bolnih SKUPAJ 04 _ Za redno dejavnost Za posamezne namene Skupaj Tiskovni sklad SKUPAJ 06 Za redno dejavnost Za posebne namene Skupaj 11 — DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Milan Majcen za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Hinko Smrekar za redno dejavnost KS Litostroj za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Sercerjevo za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Zgornja Šiška za redno dejavnost za javne nasade in zelenice KS Dravlje za redno dejavnost za vzdrževanje cest za čiščenje jarkov in ureditev jarka 6d Vodnikove do Čebelar¬ ske ulice za čiščenje potoka od Zapuške do Podutiške ceste za razsvetljavo pred domom -" 4.960 73.516 73.516 54.222 19.294 73.516 1.500 90 1.590 1.600 1.600 1.600 630 1.500 1.200 1.600 1.850 1.500 7.000 900 400 2.230 2.700 3.450 * 7.560 4.100 480 _jjicu aomom družbenih organizacij ter v Levič- nikovi ulici in na Dolih 280 za obnovitev odprtega jarka od Čebelarske do Kamnogirške c. 600 za ureditev izkopa proge V. kongresa za odtok vode 900 za vzdrževanje in razširitev pokopališča za javne nasade in zelenice 1.400 210 58 11-2 11.500 23.640 38.46 0 59 n _ 2 38.460 05-2-2 05 — KOMUNALNA DEJAVNOST _čiščenje cest — snaga 05-2-2 Stroški vzdrževanja javnih nasadov in zelenic — »Rast« 05-2-2 Javna razsvetljava — tokovina in vzdrževanje 05-2-2 Stroški vzdrževanja spomenikov 05-2,2 Prispevek za vodarino _05-2-2 Prispevek vodni skupnosti 27 05-2-1 Sofinanciranje gasilske brigade 28 05-2-1 Sofinanciranje Zavoda za izmero in kataster Stroški prometne in požarne varnosti SKUPAJ 05 7.620 30.84 0^ 38.460 21 22 23 24 25 26 29 05-2-2 28.024 1.500 23.200 1.000 5.000 1.000 24.831 13.400 8.223 no ter^ da zoti; go|B išču vodi tudjll u Pj ; sar j ; nill je' tctivOj napake« in _ smo že v uvodu navedli) apeliral na vse, da »urede vse _ w mscanja na- : 1 - 1 *— škodo delovnega .._ __^_ vsega tega bi — kakor je po- zunanjo kontrolo, če je bilo kazal sam potek sestanka — vse v redu in prav, kakor je kolektiv sam ne mogel uspeš- ves čas zatrjeval direktor? Za redno dejavnost Za posebne namene Skupaj 106.178 106.178 38.231 67.947 106.178 60 11-2 61 11-2 62 11-2 63 11-2 64 11-2 65 11-2 KS Šentvid za redno dejavnost za dvajset svetlobnih teles za 1 javne nasade in zelenice za vzdrževanje kopališč KS Vodice za redno dejavnost za ureditev in čiščenje kom¬ pleksov kanalov Skaručna, Polje, Vodice za ureditev mostička na cesti Vojsko—Skaručna KS Gameljne za redno dejavnost KS Vižmarje za redno dejavnost KS Smartno-Tacen za redno dejavnost za kanalizacijo (nadaljevanje del) KS Stanežiče-Medno za redno dejavnost za dopoln. javne razsvetljave za vzdrževanje kanalizacije za vzdrževanje avtobusnih postaj Medno KS Gunclje za redno dejavnost za ureditev hudournikov KS Pirniče 1.500 280 280 200 200 13.190 2.260 isti sapi (kot Mladi delavci, posebno pa člani Zveze miacune! i\i do¬ volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza¬ memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi nja, zlasti pa namen (poiz- apeliral na vse, da »urede vse mmo s predloženim gradivom! JNujno je, da kus) osebnega okoriščanja na sami — brez zunanje kontro- to preštudiramo predvsem iz družbenega v škodo delovnega kolektiva, le«. Čemu le tak strah pred memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi — Res je sinko! Razen i vsega tega bi — kakor je po- zunanjo kontrolo, če je bilo predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje bova imela še možnost, naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup- dobiva tudi eno izmed 21 nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. narnih nagrad. piacčts JdVlIU Uiuuuv) “—M to najcenejši list, ki obvešc o vsem, kar se dogaja P ( nas. J — Res je sinko! Razen d* I V.). 1 ŠIŠENSKA TRIBUNA NOVI OBČINSKI ODLOKI Štev. Razporedna posti skupina ali podskupina Glavni m bližnji namen Znesek postavke glavnega namena 66 ll-2 za redno dejavnost 200 za ureditev kanala Bisence 1.000 za vzdrževanje cest 200 za ureditev javnih nasadov _40 KS Medvode, Seničica, Goričane za redno 1.600 13.200 67 11-2 68 11-2 69 11-2 70 11-1 71 11-2 -uvilIUl za redno dejavnost za vzdrževanje cest za kanalizacijo v Vašah in Studenčicah za razširitev in vzdrževanje pokopališča za vzdrževanje avtobusne postaje KS Topol — Trnovec za redno dejavnost za vzdrževanje cest za vzdrževanje mostičkov in propustov na cesti Sora-Topol za elektrifikacijo neelektrifici- ranih naselij KS Smlednik za redno dejavnost za vzdrževanje cest 1.900 za dopolnitev javne razsvetljave 190 za vzdrževanih nntAnoii^- 1.440 150 1.700 _ 700 17.350 200 1.300 4.500 _780 6.780 —..-v, v jc*vxic razsveil za vzdrževanje pokopališča KS Bukovica-Šinkov turn za redno dejavnost za vzdrževanje cest za dopolnitev razsvetljave KS Podutik— za redno dejavnost KS Sora za vzdrževanje pokopališča SKUPAJ 11 200 1.900 200 2.490 200 400 190 100 790 100 500 500 62.900 62.900 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 12-2 107 108 12-2 12-2 12 — DEJAVNOST DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski odbor ZMS Občinski odbor RKS Občinski odbor ZDPM Občinski odbor Zveze tabornikov Občinski odbor Ljudske tehnike Občinski odbor Počitniške zveze Društvo upokojencev Občinski odbor Počitniške skupnosti Občinski odbor ZROP Občinski odbor ZVVI Turistična društva Zveza gluhih Zveza slepih ŠD Ljubljana ŠD Olimpija DTK Ilirija TVD Partizan šiška TVD Partizan Šentvid TVD Partizan Smlednik TVD Partizan Sora TVD Partizan Medvode TVD Partizan Pirniče Nogometni klub Sora Nogometni klub Medvode Planinska društva (4) Občinski strelski odbor (7) Šolska športna društva Balinarski klub šiška Balinarski klub Tivoli Avto-moto speedway Smučarsko društvo Strahovica auu Občinski odbor Zveze za telesno vzgojo 4.700 Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij 5.000 Kulturno-prosvetrie organizacije 4.000 Občinski odbor gasilske zveze 2.200 SKUPAJ 12 16.500 5.000 4.000 1.000 3.000 600 500 220 200 5.000 800 700 2.000 620 620 6.750 4.000 4.750 4.850 1.850 210 400 3.050 400 700 500 800 940 600 100 100 2.000 300 Štev. Razporedna post,- skupina ali podskupina Glavni in bližnji namen postavke Znesek glavnega namena 88.960 88.960 13 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE 109 13-2 110 111 112 113 114 115 116 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 Sofinanciranje pri obnovi gradov Smlednik in Goričane Sofinanciranje pri dokončni ureditvi doma na Igu Stanovanja socialno ogroženih Kulturni dom Smlednik Sofinanciranje ljubljanske bolnišnice Mladinski dom, Poreč, Pag Trafopostaja Seničica, Preska Stanovanje Aljaževa ulica - dozidava ZAPADLE ANUITETE 117 13-2 Otroški vrtec terena Litostroj 118 13-2 Zdravstveni dom Šentvid 119 13-2 Stanovanjski blok ob železnici 22.000 2.000 10.000 5.000 86.533 5.163 1.332 1.500 1.455 335 278 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 135 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 13-2 158 159 160 161 162 163 164 165 166 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 14-2 Stanovanje v Jesenkovi ulici Stanovanje v bloku PTT Šentvid Stanovanja za borce in invalide Stanovanja v bloku I. Šentvid Stanovanja v »Rozeti« Stanovanja v bloku I. in II. Šentvid Stanovanja —četvorček Šmartno Stanovanja Vodice Stanovanjski blok Šmartno Stanovanjski petorček v Preski Stanovanja v bloku Černetova ulica Stanovanja v bloku L-9 Medvode Stanovanje tov. Simone Runko Vrstna hiša ob Vodnikovi cesti 9-stanovanjski blok v Medvodah Nadomestna stanovanja S-l Na jami Stanovanja v objektu A ob Železnikar- jevi ulici 2.250 Stanovanja - 2 - v stolpnici S-I na Jami 543 Stanovanja ZB v bloku SL-2 Černetova 62 Stanovanja ZB-upokojencev 551 Stanovanja ZB-upokojencev S-I 376 Stanovanja borcev po I. prioritetni listi 1.557 Stanovanja v stolpiču 20 Medvode Stanovanja bi. Na jami Kolesarska steza Gunclje-Medno Kinoprojektor Svoboda Medvode Zadružni dom Pirniče Gasilski dom Pirniče Stanovanjski gasilski blok Medvode Mladinski domovi Pag, Poreč Kolesarska steza ob Celovški cesti Kanalizacija Medvode Elektrifikacije Svetje — Medvode Izviri pod Krvavcem — vodovod Dom na Srednji Dobravi Združena posojila Združeno posojilo Stroški posojil S KUPAJ 13 _ 14 — GOSPODARSKI POSEGI Regres za prevoz dijakov Vzdrževanje cest III. in IV. reda Regres za mleko Stroški kafilerije Stroški rajonalizacije živinoreje. 300 Stroški zatiranja živalskih kužn. bolezni 150 Odškodnine in zatiranje TBC živali 100 Stroški zatiranja sadnih Škodljivcev 300 Stroški vzorčenja umetnih gnojil 100 157.500 SKUPAJ 14 1.027 853 589 230 1.568 472 376 560 103 606 65 1.371 95 3.896 1.749 6.400 173 4.644 583 153 141 41 226 7.261 546 1.036 4.000 5.175 84 38.720 19.605 5.000 248.283 248.283 3.350 133.000 20.000 200 300 157.500 167 168 169 170 171 172 173 17-2 17-2 17-2 17-2 17-2 17-2 17-2 17 — GOSPODARSKE INVESTICIJE PTT centrala — udeležba 15 O oo MhdvnrtA Za gradnjo most °v trafopostaje 8.463 54.000 174 18-2 Medvode Anuitete za pošto in PTT centralo Anuitete za Celovško cesto pri KB Anuitete za Celovško cesto, Splošna gospodarska banka Trgovski lokali — pogodba 3431/64 Sklad za ceste SKU PAJ 17 18 — NERAZPOREJENI DOHODKI Tekoča rezerva za nepredvidene in nezadostne potrebe SKUPAJ 18 6.500 30.000 110.000 240.456 240.156 152.59 9 152.599 152.599 SKUPAJ RAZPOREJENO IN NERAZPOREJENO V POSEBNEM DELU PR ORAČUN A _ SKLAD ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE A. DOHODKI 1. Prenesena sredstva iz leta 1964 2. 40 % udeležba na proračunskih dohodkih 3. Prispevki gospodarskih organizacij za osnovno šolstvo (namensko za investicije) — za strokovno šolstvo 4. Ostali dohodki SKUPAJ DOHODKI 1,466.256 v tisoč din 9.495 1,370.333 225.000 136.000 361.000 172 1,741.000 B. IZDATKI 1. Izdatki za osnovno dejavnost — osnovne šole in gimnazija — šola v naravi — vzgojno varstvene ustanove — Delavska univerza šiška — drugi izobraževalni in 724.370 9.000 91.450 7.000 Ildlljbčlil JJUV^ICUIU /.a U,d t dstotka, vodilnim kadrom a povečali za 29 %> ali pa podjetju Krovstvo-kle- I arstvo, kjer so se povpreč- i osebni dohodki znižali za ,5 %>, osebni dohodki vodil¬ na TaK porast ekuiidii&uu- sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani w Vi bamiiutit 1 *«« * v««-— je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. dopisnik In svetovalec! Šišenska tribuna ====— 1 TRIBU FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJ | Za večjo aktiv Naš občinski komite Zveze mlad mi starostnimi razlikami med mlad nosti, interesih in motivaciji za drua! Našo mladino v mnogih »P | primerih pasivizira tudi sam reku j odnos pristojnih do reševa- prou I nja problemov mladih. Tu in rrj je ostalo vse preveč le pri niza< J danih obljubah. bi j, težnji Poglejmo samo problem bi j samskih stanovanj! moč|| Iz vsakodnevnega življe- fj nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da deželi število učencev v gospodar- no ra ; stvu stalno hitro pada. iične[ Učenci v gospodarstvu so še svoje vedno nagrajeni z izredno razv J nizkimi nagradami po od- mesti, redbi iz leta 1962, čeprav V sen so življenjski stroški zlasti v n j e J zadnjih dveh letih močno N a r(|| narasli. Vse to se mora čim prej temeljito izboljšati! 10 ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI Dani j rejšilj N 81 kakJJ med nerajj lahki spro j I R Chi VPlI Vzljij pog ; Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. veliki gotaj nega Nek| orne dru tih d V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja- ' mo, da ZM nima ustreznega Spl mesta in vloge na določenih izobjl življenjskih področjih, kar lah J| je nedvomno posledica ne- kot j ustreznosti in neučinkovito- pogJJ sti delovanja Zveze mladi- osnJ; ne. Tovariš Aleksander velir’ Rankovič je že na VIII. uč kongresu ZKJ med drugim svoj poudaril: Vsej UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih kre poslih tega podjetja ostalo odp najmanj 29,790.000 din nega- F tivne razlike. da Direktor je razen tega zah- ja J teval, da dobi v osebno last nebi določeno stanovanje podjetja, him I in sicer pod najugodnejšimi škd. Zahteva po pregledu s strani zu; Direktorju Završniku sicer no" vzgojni zavodi: Ljudska knjižnica Siška-šentvid Ljudska knjižnica Medvode Glasb, šola Fr. Šturma 2. Neposredni izdatki za investicije — šola Na jami — šola Smlednik — šola v Šmartnem-prizidek — šola v soseski V - načrti — gimnazija Šentvid - telovadnica — vzgojno-varstvene ustanove: — Milan Majcen R. Dragarjeve - prizidek načrti v soseski VI. — prispevek za obnovo in graditev Skopja i. Investicijska popravila šol in zavodov 897.820 25.000 4. Dotacije drugim družbenim skladom in zavodom — medobčinski sklad za strokovno šolstvo — Zavod za prosvetno-pedagoško službo — Vzgojni dom Janeza Levca — Vzgojni dom Fr. Milčinskega, Smlednik 5. Odplačilo kreditov, ki jih je dobil sklad — Osn. šola Hinka Smrekarja — Osn. šola Hinka Smrekarja - telovad. — Osn. šola Zv. Runka - centr. kurjava — Osn. šola V. Vodnika - centr. kurjava — Osn. šola Franca Marna — Gimnazija Šentvid - kanalizacija 6. Bančni stroški 7. Operativna rezerva SKUPAJ IZDATKI Ugotavljanje letnih kosmatih osebnih dohodkov Na podlagi 81. in 87. člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS št. 37/64) in 232. člena sta¬ tuta občine Ljubljana-Šiška je skupščina občine Ljub- ljana-Siška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. februarja 1965 izdala ODLOČBO O UGOTOVITVI LETNIH KOSMATIH OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV ZA LETO 1965 V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA Ugotavlja se letni kosmati osebni dohodek delavcev, na podlagi katerega se bo določala pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti in sicer: Gospodarska dejavnost Letni kosmati os. dohodek ni moč odrekati tudi nekate- ter! rih uspešnih poslov, toda nje- da govo samovoljno ravnanje v zon' odnosu do samoupravnih or- gos! ganov in strokovnih sodelav- išči cev, neupoštevanje določil voi statuta delovne organizacije, tu/! nezadostno obveščenost čla- up i nov samoupravnih organov in saij celotnega kolektiva, reševa- nil j,. , u „ 0j _ E.. nje v naglici, brez predhod- napake« in v isti sapi (kot nega temeljitega razpravlja- smo že v uvodu navedli) nja, zlasti pa namen (poiz- apeliral na vse, da »urede vse kus) osebnega okoriščanja na sami — brez zunanje kontro- škodo delovnega kolektiva, le«. Čemu le tak strah pred vsega tega bi — kakor je po- zunanjo kontrolo, če je bilo kazal sam potek sestanka — vse v redu in prav, kakor je kolektiv sam ne mogel uspeš- ves čas zatrjeval direktor? 1. Predelovanje nekovin 2. Predelovanje kovin — — kotlarji — galvanizerji — kovinostrugarstvo — kovinopasarstvo — strojno ključavničarstvo — orodjarstvo — avtomehanika — precizna mehanika — livarstvo — kovinostiskarstvo — vsi ostali te stroke 3. Elektrostroka 4. Kemična stroka 5. Lesna stroka — mizarji, modelni mizarji in tapetniki vsi ostali te stroke 6. Papirna stroka 7. Tekstilna stroka 8. Usnjarska stroka in izdelki iz gume 9. Živilska stroka 10. Tiskarstvo in knjigoveška stroka 11. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov: filigranstvo in umetno kovaštvo zlatarji graverji in pečatarstvo izdelovanje predmetov iz plastičnih mas izdelovanje okrasnih predmetov vsi ostali te stroke 12. Stavbna stroka 13. Obrtne, osebne in druge stroritve kozmetika ličarji aranžerji optiki moško frizerstvo žensko frizerstvo vsi ostali te stroke 14. Avtoprevozništvo 15. Avtotaksi 16. Gostilne 762.000 855.000 1.143.000 1.619.000 952.000 1.333.000 610.000 684.000 914.000 1.295.000 762.000 1.066.000 Osnove, določene na podlagi dohodkov visokokvalifi¬ ciranih delavcev, uporabi za dohodke pristojen organ za zavezance, ki zaposlujejo več kot eno tujo delovno silo in ki uporabljajo stroje na električni pogon. •Letni kosmati osebni dohodek delavca ali uslužbenca, na podlagi katerega se bo določala osnova za prispevek od intelektualnih storitev, znaša: Intelektualne storitve letni kosmati os. doh. 1. odvetniki, zdravniki, dentisti 1,900.000 2. ostali 1,333.000 3. Ta odločba velja osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Številka: 1/1-113-5/65 Ljubljana, 26. februarja 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška Miran Goslar, 1. r. Zig občinske skupščine Prispevki in davki občanov Na podlagi 12. in 193. člena Temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ št. 32/64), na podlagi 13., 19., 27., 43., 74., 4. točke 77., 113. in 130. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih ob¬ čanov (Ur. 1. SRS št. 37/64) v zvezi z 32. členom Te¬ meljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Ur. 1. SFRJ št. 31/64) in 4. člena Temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Ur, 1. SFRJ št. 52/64) in na podlagi 232. člena statuta občine Ljubljana-Šiška. sta občinski zbor in zbor delovnih skupnosti občine Ljubljana-Šiška na seji dne 26. fe¬ bruarja 1965 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV TER NJIHOVIH STOPNJAH, KI SE OBRAČUNAVAJO IN PLAČUJEJO NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. čleln Na območju občine Ljubljana-Šiška se prispevki in davki Obračunavajo in, plačujejo po določbah itemelj- Mladi delavci, posebno pa člani Zveze miaame: m uo- volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza¬ memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi pičtLitS JdVHU MiR/uiiuj -- • . to najcenejši list, ki obvešf* o vsem, kar se dogaja P 1 Res je sinko! Razen bova imela še možnost, tel 1 predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje uuva uiiuiui uv «««»/»..• —- naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup- dobiva tudi eno izmed 21 nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. narnih nagrad. SISENSKA TRI BUNA - NOVI OBČINSKI ODLOKI nega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SFRJ št. 32(64 in SRS št. 37/64) in tega odloka ter predpisih, ki bodo izdani na njihovi podlagi. 2. člen Prispevki se obračunavajo in plačujejo iz dohodka, ki je dosežen z osebnim delom občanov (osebni doho- ddk), davki pa iz dohodka občanov od premoženja, premoženjskih pravic in na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, ter dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih. 3. člen S prispevki in davki se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti in je vsak občan dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. II. PRISPEVKI 1. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delov¬ nega razmerja je proporcionalna in znaša 6,8 % od bruto osebnih dohodkov. 5. člen Po 43. členu republiškega zakona se določajo meseč¬ ne pavšalne osnove za plačevanje prispevka od de¬ lovnega razmerja za naslednje kategorije zavezancev: 1. od osebnih dohodkov odvetniških priprav¬ nikov 35.000 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomoč¬ nic, zaposlenih v zasebnem gospodinjstvu 20.000 3. od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 25.000 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 30.000 5. v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavo¬ dih zadrugah in organizacijah 30.000 6. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v do¬ movih planinskih društev 30.000 Na te pavšalne osnove se uporabi stopnja 6,8 °/o. 2. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Osnova za prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je vrednost posekanega lesa in se določa po vrednostnih razredih takole: Vrednostne razrede določi občinska skupščina s po¬ sebno odločbo, katero si posamezniki lahko ogledajo pri referatu za gozdarstvo. 7. člen Stopnja prispevka na osebni dohodek iz gozda znaša 20 °/o. Ta prispevek se plača v istih rokih, kot prispe¬ vek od sečnje lesa in gozdov. 8. člen Območje občine je razdeljeno na sledeče proizvodne okoliše: Prvi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Brinje, Dravlje, Glince (naselja: Dolnice, Kamna gorica, Podutik, Glinica), Kapucinsko pred¬ mestje, Spodnja Šiška, Stanežiče, Šentvid, Vižmarje, Zgornja Šiška, Medvode, Preska, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče. Drugi proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Gameljne, Moše, Smlednik, Sora, Šmartno, Ta¬ cen, Vesca, Hraše, Polje, Repnje, Senica, Skaručna, Vodice, Zapoge, Zbilje, Bukovica, Golo brflo (naselje Seničica), Šinkov turn. Tretji proizvodni okoliš ne zajema nobenih katastr¬ skih občin. Četrti proizvodni okoliš zajema naslednje katastrske občine: Golo brdo (naselje Golo brdo), Rašica, Žlebe, Glince (naselje Toško čelo), Studenčice, Topol. 9. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka 5d kmetijske dejavnosti, ki pripada občini, je proporcionalna in znaša za prvi proizvodni okoliš 22 °/o za drugi proizvodni okoliš 19 °/o za tretji proizvodni okoliš 7 °/o medtem ko je četrti proizvodni okoliš oproščen plače¬ vanja prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti. 3. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 10. člen Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja, ipd) morajo pla¬ čevati prispevek od obrtnih dejavnosti, če ta dohodek presega letno 120.000 din na kmetijsko gospodinjstvo. Ta prispevek se plačuje po lestvici iz 11. člena tega odloka. 11. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po pavšalni letni osnovi so progresivne in so naslednje: Po tej lestvici plačujejo prispevek naslednji zave¬ zanci: a) podkovski kovači, brusači rezil, popravila dvoko¬ les, urarji, polnjenje akumulatorjev, rafinerija kovin, vezilje, krojači, šivilje, izdelovanje perila, klobučarji, krpanje tekstilnih predmetov, plisira- nje tkanin, čevljarji, krznarji, mlinarji, kisanje zelja in repe, popravljanje nalivnih peres in pa¬ tentnih svinčnikov, umetno krpanje tkanin, po¬ pravljanje nogavic, popravljanje dežnikov, pre¬ oblačenje gumbov, kemično čiščenje, barvanje in impregniranje preje, tkanin in oblek, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, moško in žensko frizerstvo, kozmetika obraza in telesa, pedikura, optika, fotografiranje, dimnikarstvo, vozno ličar¬ stvo, politiranje pohištva in drugih lesenih pred¬ metov, uglaševanje glasbil, popravljanje športnih predmetov, čiščenje in mazanje vozil, aranžerji, prepisovanje in razmnoževanje, snaženje oken, žaganje drv, prevažanje s konjsko opremo, go¬ stilne, b) steklarji, ključavničarji, kleparji, mehaniki, (avto¬ mehaniki, elektromehaniki, mehaniki za radio in televizijske sprejemnike), avtoelektričarji, elek- troinstalaterji, mizarji, tapetniki, krznarji, zlatarji, graverji, vodovodni inštalaterji, zidarji, krovci, soboslikarji in pleskarji, pečarji, črkoslikarji. Zavezanci pod a) plačujejo prispevek po tej lestvici, zavezanci pod b) pa plačujejo po isti lestvici le v pri¬ meru, če od ustvarjenega celotnega dohodka odpade 'manjšali povprečno za o,o jdstotka, vodilnim kadrom ja povečali za 29 %> ali pa r podjetju Krovstvo-kle- larstvo, kjer so se povpreč- li osebni dohodki znižali za l 5 %. osebni dohodki vodil- na tak porast ^kbhomicnu- sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- W Uiuaiiuuiu je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. dopisnik in svetovalec! ŠIŠENSKA TRIBUNA - 7 ^==-— J- TRIBU FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJ Za večjo aktiv) Naš občinski komite Zveze mla mi starostnimi razlikami med mlat nosti, interesih in motivaciji za dru Našo mladino v mnogih »Ff primerih pasivizira tudi sam odnos pristojnih do reševa¬ nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Dan< rejši N. kaki med nersj lahM spre m cl| VPljjl Vzll Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj- viJ modernejši stroji. Prav tako p Q g je zaskrbljujoče dejstvo, da deželi število učencev v gospodar- no ra : stvu stalno hitro pada. Učne! Učenci v gospodarstvu so še svoje vedno nagrajeni z izredno razvil nizkimi nagradami po od- mes - redbi iz leta 1962, čeprav vse so življenjski stroški zlasti v n je zadnjih dveh letih močno N a rf narasli. Vse to se mora čim- veliJ prej temeljito izboljšati! gota 1 Proučiti moramo način or- ganiziranja in metode dela || ZM - ruj; V procesu izgrajevanja tih 11 samoupravljanja ugotavlja¬ mo, da ZM nima ustreznega Sg mesta in vloge na določenih izob, življenjskih področjih, kar lah je nedvomno posledica ne- kot ustreznosti in neučinkovito- pog| sti delovanja Zveze mladi- osni ne. Tovariš Aleksander veli| Rankovič je že na VIII. uč kongresu ZKJ med drugim svoj - Vsel rekli! | prou j in n j nizai! bi ;[• težn bi moč: listič n : poudaril: UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih krel poslih tega podjetja ostalo odpli najmanj 29,790.000 din nega- F : tivne razlike. da ' Direktor je razen tega zah- ja| teval, da dobi v osebno last ned določeno stanovanje podjetja, hinl in sicer pod najugodnejšimi škoj Zahteva po pregledu s strani zu J Direktorju Završniku sicer no J ni moč odrekati tudi neka te- ter j rih uspešnih poslov, toda nje- da govo samovoljno ravnanje v zori odnosu do samoupravnih or- go ganov in strokovnih sodelav- išč cev, neupoštevanje določil voi statuta delovne organizacije, ti nezadostno obveščenost čla- u nov samoupravnih organov in sa 12 ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI najmanj 50 % celotnega dohodka na individualnega naročnika občana in hišne svete. 12. člen Stopnje prispevkov iz obrtne dejavnosti po dejan¬ skem osebnem dohodku so progresivne in so naslednje: Prispevna osnova letni bruto OD do nad nad nad nad nad nad nad 900.000 900.000 do 1,100.000 1.100.000 do 1,300.000 1.300.000 do 1,500.000 1.500.000 do 1,700.000 1.700.000 do 1,900.000 1.900.000 do 2,100.000 2 . 100.000 Stopnja 17,5 % 20 % 23% 26% 29% 32 % 35% 40% 20 % 10 % 20 % 20 »/o 40.000 30.000 8.000 5.000 10.000 Po tej lestvici plačujejo prispevek vsi zavezanci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in tisti zavezanci, ki ne iz¬ polnjujejo pogojev, navedenih v 11. členu pod b). 13. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne de¬ javnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta. Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku znaša: 1. avtomehanika, vozno ličarstvo, avtokle- parstvo, precizna mehanika 2. zidarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, krovstvo, elektroinstalerstvo, popravila električnih strojev, aparatov in naprav, mizarstvo 3. snažilci obutve, postreščki, perice 4. ostali 5. za zavezance, ki opravljajo obrtno dejav¬ nost v manjšem obsegu 6. zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti iz 14. člena tega odloka, ki dosežejo v te¬ kočem letu manj kot 50.000 din osebnega dohodka so oproščeni plačevanja prispev¬ ka od obrtnih dejavnosti. 14. člen Šteje se, da opravlja obrtne ne druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu zavezanec: a) da je starejši od 60 let in ne uporablja dopolnilnega dela drugih (niti vajenca), b) zavezanec, čigar zdravstveno stanje ne dopušča polne zaposlitve. 15. člen Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispe¬ vek po odbitku) ,ki se plača ob vsakem izplačilu znašajo: 1. od dohodkov, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organi¬ zira Jugoslovanska loterija po stopnji 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov po stopnji 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, po stopnji 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Ju¬ goslavije, po stopnji 5. od provizij poslovnih agentov in poverjeni¬ kov ter uličnih prodajalcev od prodaje časo- kisov, knjig revij in podobno ter od zbira¬ nja oglasov in naročil za take publikacije, po stopnji 6. od dohodkov transportnih in obalskih delav¬ cev in dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in za¬ vode,-če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku, po stopnji 15 % 15% 10 % 15% 15% 15% 15% 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, po stopnji 8. od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino 9. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organiza¬ cije, po stopnji 10. od dohodkov potujočih zabavišč in prire¬ ditev, po stopnji 11. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev (umskih in fizičnih) za državne organe in zavode, za gospodarske, zadružne in druž¬ bene organizacije ali za hiše v družbeni upravi, če se po predpisih o delovnih raz¬ merjih ne sklene delovno razmerje in če se ne plačuje prispevkov v pavšalnem znesku, po stopnji 16. člen Stopnje ekonomske amortizacije se določajo v na¬ slednji višini: 1. za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost od njihove vrednosti 3 %, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb, 2. za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost 10 % od njihove vrednosti, 3. za orodje in inventar, katerega trajanje je daljše kot 1 leto in se uporabljajo pri izvrševanju obrtne dejavnosti, 12 % od njihove vrednosti. Osnova za obračun ekonomske amortizacije je na¬ bavna vrednost, odnosno cenilna vrednost ugotovljena zapisniško po sodno zapriseženem izvedencu. 4. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17. člen Stopnja prispevka od intelektualnih storitev znaša 17,5 %. 5. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 18. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav je proporcio¬ nalna in znaša 15 %. 19. čldni V primeru, da nastane dvom ali gre za delo iz pod¬ ročja uporabne umetnosti, ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo trije člani, od kate¬ rih imenuje po enega člana svet za prosveto in kul¬ turo, svet za obrt in svet za družbeni plan in finance. III. DAVKI 1. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB , 20. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ali dela stavbe na območju občine ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem in so v naslednjih naseljih: Brezovica, Dol, Dornice, Dragočajna, Golo brdo, Go¬ ričane, Govejek, Hraše, Ladja, Moše, Spodnje Pirniče, Zgornje Pirniče, Spodnja Senica, Zgornja Senica, Se- ničica, Smlednik, Sora, Studenčice, Tehovec, Topol, Torovo, Trnovec, Valburga, Vaše, Vikrče, Zapoge, Zavrh, Zbilje, Žlebe, Rakovnik, Sukovica, Dobruša, Spodnje Gameljne, Srednje Gameljne, Zgornje Ga¬ meljne, Glinica, Šinkov turn, Koseze, Polje, Rašica, Repnje, Selo, Skaručna, Šmartno, Tacen, Vesca, Vo¬ dice, Vojsko, Utik. (kot navedli) celotnega kolektiva, reševa- nit ^ r _ nje v naglici, brez predhod- napake« in v isti sapi nega temeljitega razpravlja- smo že v uvodu nai nja, zlasti pa namen (poiz- apeliral na vse, da »urede vse kus) osebnega okoriščanja na sami •— brez zunanje kontro- škodo delovnega kolektiva, le«. Čemu le tak strah pred vsega tega bi — kakor je po- zunanjo kontrolo, če je bilo kazal sam potek sestanka — vse v redu in prav, kakor je kolektiv sam ne mogel uspeš- ves čas zatrjeval direktor? Mladi delavci, posebno pa Gam zveze miaaine': m uu- volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza- nas. . memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi — Res je sinko! Razen tc ~! predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje bova imela še možnost, a naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup- dobiva tudi eno izmed 21 ® nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. narnih nagrad. piataa davnu vnuuuu; - to najcenejši list, ki obveS c o vsem, kar se dogaja P nas. a — Res je sinko! Razen tCr ŠIŠENSKA TR IBUNA - NOVI OBČINSKI ODLOKI 13 ii. cien Višina stroškov upravljanja in vzdrževanja stavb znaša 50 % od dosežene stanarine ali najemnine ozi¬ roma od stanarinske ali najemniške vrednosti po toč¬ kovanju. 22. člen Stopnja davka na dohodek od stavb je proporcio¬ nalna in znaša 50 % od davčne osnove. Davčna osnova je celotni doseženi dohodek od na¬ jemnine oziroma stanarine zmanjšan za stroške po 21. členu tega odloka. 2. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 23. člen Stopnje davka na dohodke od premoženja in pre¬ moženjskih pravic so naslednje: Davčna osnova: do 200.000 nad 200.000 do 400.000 nad 400.000 do 600.000 nad 600.000 do 800.000 nad 800.000 do 1,000.000 nad 1,000.000 ou ”/o Dohodek od oddajanja opremljenih sob se ne upo¬ števa za plačilo davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic. Stopnja 20 % 25% 30% 35% 40% 50% 3. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 24. člen Ker na območju občine občani nimajo velikih me¬ haničnih priprav za kmetijsko in gozdarsko proizvod¬ njo se ta davek ne uvaja. 4. DAVEK NA DOHODEK DESEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH (DAVEK NA TUJO DELOVNO SILO) 25. člen Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela dru¬ gih, se ugotavlja v odstotku od tem osebam izplača¬ nega osebnega dohodka. Ta odstotek se za dejavnosti, od katerih se plačujejo prispevki po dejanskem oseb¬ nem dohodku določa takole: Gospodarska dejavnost: odstotek predelovanje nekovin predelovanje kovin izdelovanje električnih aparatov in pribora izdelovanje kemičnih izdelkov predelovanje lesa predelovanje papirja izdelovanje tekstilnih izdelkov predelovanje usnja izdelovanje gumijevih izdelkov izdelovanje živil tiskarne in knjigoveznice izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov stavbna obrt obrtne osebne in druge storitve Od ugotovljene davčne osnove se plačuje davek na tujo delovno silo po stopnji, kot sledi: 20 35 35 35 25 10 10 15 20 10 15 20 20 10 zdesek 15.000 40.000 40.000 35.000 25.000 20.000 10.000 15.000 15.000 10.000 10.000 15.000 20.000 10.000 40.000 30.000 26. člen Za zavezance, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih, se določa za vsakega zaposlenega delavca pavšalni letni znesek davka na tujo delovno silo in znaša: Gospodarska dejavnost Pavšalni predelovanje nekovin predelovanje kovin izdelovanje električnih aparatov in pribora izdelovanje kemičnih izdelkov predelovanje lesa predelovanje papirja izdelovanje tekstilnih izdelkov predelovanje usnja izdelovanje gumijastih izdelkov izdelovanje živil tiskarne in knjigoveznice izdelovanje in popravljanje raznovrstnih iz¬ delkov * stavbna obrt obrtne, osebne in druge storitve avtoprevozništvo gostinstvo 5. DAVEK NA DOBITKE, DOSEŽENE Z IGRO NA SREČO 27. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačujejo po proporcionalni stopnji 10 %. Davek po tej stopnji se plačuje od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in športnih napo¬ vedi ter od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo. 6. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 28. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede po poseb¬ nem postopku in na način, kot ga določa republiški zakon o prispevkih in davkih, odnosno v smislu 217. člena statuta občine Ljubljana-Šiška. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PRI OBRAČUNAVANJU IN PLAČEVANJU PRISPEVKOV IN DAVKOV 29. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva do¬ hodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki 4. ki se pogozdijo po navodilih in pod nad¬ zorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa 30. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več ze¬ meljskih parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali pa zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel pre¬ prečiti, se katarski dohodek zmanjša za dejansko škodo po posamezni parceli. Olajšava se priznava, če znaša dejanska škoda več kot 30% KD od posamezne parcele. Razlika med odmerjenim prispevkom in pri¬ spevkom odmerjenim od katastrskega dohodka, ki je zmanjšan na tej podlagi, se odpiše. 31. člen V smislu 58. člena republiškega zakona se pri od¬ meri prispevkov priznajo naslednje olajšave: 1. Prispevni zavezanci, katerih dohodek ne presega 80.000 din letno na družinskega člana in ki preživ¬ ljajo več kot dva mladoletna otroka ali odrasla za delo nezmožna člana — po 10 % za vsakega tretjega ali nadaljnega mladoletnega otroka ali za delo ne¬ zmožnega člana. 2. Prispevnim zavezancem, katerih dohodek ne pre¬ sega 120.000 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana. 3. Prispevnim zavezancem, ki so imeli v letu, za katero se odmerja prispevek, večje izdatke za zdrav- za 10 let za 10 let za 10 let za 20 let nanjsau povprečno za o,o I dstotka, vodilnim kadrom a povečali za 29% ali pa podjetju Krovstvo-kle- arstvo, kjer so se povpreč- osebni dohodki znižali za i %, osebni dohodki vodil¬ na tak porast ekonomično¬ sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani w uruitiiucm m uduu... je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. ■ I ■'• ■ il 1 ■ ‘1 1 ■ ■ dopisnik in svetovalec! 8 Šišenska tribuna? TRIBUI FRANCI HRIBERŠEK V DISKUS Za večjo aktn 14 Šišenska tribuna — novi občinski odloki Naš občinski komite Zveze ml; mi starostnimi razlikami med mla nosti, interesih in motivaciji za dri Našo mladino v mnogih primerih pasivizira tudi sam odnos pristojnih do reševa¬ nja problemov mladih. Tu je ostalo vse preveč le pri danih obljubah. Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Iz vsakodnevnega živi je- nja vemo, da so danes sam- Dai j ci popolnoma odvisni od sa- J movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so- lah|| razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da število učencev v gospodar- n0 ri stvu stalno hitro pada. lični Učenci v gospodarstvu so še svo j vedno nagrajeni z izredno razij nizkimi nagradami joo od- mesi redbi iz leta 1962, čeprav vsei| so življenjski stroški zlasti v zadnjih dveh letih močno narasli. Vse to se mora čim- prej temeljito izboljšati! F Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. vse; nje Na veli got; neg; Nek ome dru tih V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja- ' mo, da ZM nima ustreznega mesta in vloge na določenih življenjskih področjih, kar je nedvomno posledica ne¬ ustreznosti in neučinkovito¬ sti delovanja Zveze mladi- osn ne. Tovariš Aleksander vel Rankovič je že na VIII. u kongresu ZKJ med drugim svo poudaril: Vsi S izot lah kot pog ljenje ali za pogreb družinskih članov se prispevek ob odmeri ustrezno zniža. Kot večji izdatek se sma¬ trajo stroški, ki presegajo 20.000 din. Za mladoletne otroke se štejejo otroci pod 15 let starosti. Za odrasle dela nezmožne člane se štejejo vo¬ jaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjklji¬ vostmi, katerih delanezmožnost je zmanjšana več kot za 50%, slepi, moški nad 60 let, ženske nad 55 let, bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo in tisti član družine starosti do 25. leta, ki je na red¬ nem šolanju. 32. člen Pooblašča se svet za družbeni plan in finance ob¬ čine, da presoja in odloča tudi o drugih popolnih in delnih oprostitvah in olajšavah prispevkov in davkov v posameznih primerih. V. VODENJE POSLOVNIH KNJIG 33. člen Poslovne knjige morajo voditi: 1. zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohod¬ ku, če so v preteklem letu presegli 20 milijonov ce¬ lotnega dohodka. 2. zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki za 1 milijon dinarjev presegajo minimalni letni oseb¬ ni dohodek, ki je določen z odločbo občinske skupščine o letnih kosmatih osebnih dohodkih delavcev. VI. OSTALE DOLOČBE 34. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem glasilu okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. št. 1/1-42-2/65 Ljubljana, 26. februarja 1965 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Šiška Miran Goslar, 1. r. Posebni dodatek o občinskih volitvah KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINSKI ZBOR NASE OBČINSKE SKUPŠČINE UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih krc poslih tega podjetja ostalo od] najmanj 29,790.000 din nega¬ tivne razlike. da Direktor je razen tega zah- j: teval, da dobi v osebno last ne; določeno stanovanje podjetja, hir in sicer pod najugodnejšimi ški Zahteva po pregledu s strani zv Direktorju Završniku sicer no ni moč odrekati tudi nekate- tei rih uspešnih poslov, toda nje¬ govo samovoljno ravnanje v odnosu do samoupravnih or¬ ganov in strokovnih sodelav¬ cev, neupoštevanje določil statuta delovne organizacije, nezadostno obveščenost čla¬ nov samoupravnih organov in celotnega kolektiva, reševa- — nje v naglici, brez predhod- napake« in v isti sapi (kot nega temeljitega razpravlja- smo že v uvodu navedli) nja, zlasti pa namen (poiz- apeliral na vse, da »urede vse kus) osebnega okoriščanja na sami — brez zunanje kontro- škodo delovnega kolektiva, le«. Cernu le tak strah pred vsega tega bi — kakor je po- zunanjo kontrolo, če je bilo kazal sam potek sestanka — vse v redu in prav, kakor je kolektiv sam ne mogel uspeš- ves čas zatrjeval direktor? I. volilna enota dosedanji odbornik Stepišnik Vida kandidati Mikolič Miloš Mikolič Vlado Simončič Tone 3. volilna enota dosedanji odbornik dr. Levičnik Miloš kandidati Jelovšek Ida Levak Milena 5. volilna enota dosedanji odbornik Pirkovič Janko kandidati Pirkovič Janko 7. volilna enota dosedanji odbornik Kurent Andrej kandidati Franzot Anton Martinšek Lojzka 9. volilna enota dosedanji odbornik Damjan Miro kandidati Damjan Mirko II. volilna enota Rupar Jože kandidati Zbrizaj Danilo Zavašnik Bojan 13. volilna enota dosedanji odbornik Pečirer Rafael kandidati Nolimal ing. Vikto Reja Anton 15. volilna enota dosedanji odbornik Božič Ivan kandidati Božič Ljubo Žalec Alojz 17. volilna enota dosedanji odbornik Krašovec Lovro kandidati Krašovec Lovro Kobal Jože 19. volilna enota dosedanji odbornik Goslar Miran kandidati Goslar Miran 21. volilna enota dosedanji odbornik Vadnjal Marjan kandidati Kranjc Ivan 23. volilna enota dosedanji odbornik Bručan Olga kandidati Šlosar Ivan Kristan Franc 25. volilna enota dosedanji odbornik Dobnikar Janez kandidati Šinkovec Janko Babnik Miro Suhadolc Jakob 27. volilna enota dosedanji odbornik Daničič Ljubo kandidati Prinčič ing. Pavel Debevc Janez 29. volilna enota dosedanji odbornik Kerne dr. Tine kandidati Petrovčič Anton Klobučar Janez 31. volilna enota dosedanji odbornik Zavodnik Franc kandidati Zavodnik Franc 33. volilna enota dosedanji odbornik Šušteršič Franc kandidati Brank Miro Šetina Ferdinand 35. volilna enota dosedanji odbornik Kušar Ivan kandidati Kušar Ivan Kunstelj Anton 37. volilna enota dosedanji odbornik Borčnik Štefan kandidati Borčnik Štefan Stupar Franc 39. volilna enota dosedanji odbornik Militarev Andrej kandidati Stajanovič Predrag Sešek Avgust 41. volilna enota dosedanji odbornik Tehovnik Milan kandidati Starman Milan Sušnik Andrej 43. volilna enota dosedanji odbornik Likar Andrej kandidati Šušteršič Anton Triler Ivan Nadomestne volitve: 2. volilna enota dosedanji odbornik Rajer Alojz kandidati Ribnikar Miran Martinčič Ivan Belak Franc 12. volilna enota dosedanji odbornik Dolenc Lojze kandidati Bezimovič Liliana KANDIDATI ZA VOLITVE V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE Skupina gospodarstva. I. podskupina. 3. volilna enota dosedanji odbornik Jakhel Rudi kandidati Kavčič Viktor Rehberger ing. Otmar 6. volilna enota dosedanji odbornik Podlogar Ivan kandidati Žigon Savo Malnar Anton Snoj Roman Terlep Janez 7. volilna enota dosedanji odbornik Božič Justi kandidati Pungerčar Jože Žitnik Anica Zupančič Srečko 8. volilna enota dosedanji odbornik Jerman Lojzka kandidati Brank Franc Jesihar Franc Sever Matevž 9. volilna enota dosedanji odbornik Frolov Mira kandidati Prosen Ivica Jaklin Ivan 11. volilna enota dosedanji odbornik Hribar Franc kandidati Rakovec Franc Luckman ing. Miha 12. volilna enota dosedanji odbornik Pitamic ing. Albin J. N 1 CIO- Mladi delavci, poseono pa daril z.veze imauurc; volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza¬ memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup¬ nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. to najcenejši list, ki t j o vsem, kar se dogaja nas. ..»j — Res je sinko! Razen ^ bova imela še možnost dobiva tudi eno izmed 21 narnih nagrad. ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI 15 kandidati Gorenc Ivan Ribič Franc 15. volilna enota dosedanji odbornik Mihler Zoran kandidati Drnovšek Avgust Fajgel Florijan Turšič Miha 21. volilna enota dosedanji odbornik Kušar Jože kandidati Tertnik Boris Stebla j Jože 22. volilna enota dosedanji odbornik Langerholc Franc kandidati Nemanič Ivan Miklavčič Marjan 24. volilna enota dosedanji odbornik Cerar Stane kandidati Cebek Maks Furer Stanko Medle Jože Dolžan Franc Šaver Drago Kores Stane 25. volilna enota dosedanji odbornik Mesec Draga kandidati Kovačec Franc 31. volilna enota dosedanji odbornik Planko Mija kandidati Trampuž Roman 32. volilna enota dosedanji odbornik Petrovčič Anton kandidati Šuštaršič Julka Cerar Francka Vončina Franc Skupina gospodar¬ stva: II. podkskupina (za to podskupino bodo volitve izje¬ moma šele v nedeljo 28. marca) 1. volilna enota dosedanji odbornik Jakus Marjan kandidati Černe Anton Vrhunc Anton Kopač Franc Križaj Tine Skupina kulture in prosvete: 1. volilna enota dosedanji odoornik Miladinovič Neva kandidati Šenk Tončka Lenič Majda Tribušon Zorka 4. volilna enota dosedanji odbornik Sigulin Tone kandidati Kolar Vilko Černivec Ivo 5. volilna enota dosedanji odbornik Tavčar Marjan kandidati Tičar Nada Temlin Štefan Preintz ing. Drago Skupina zdravstva in socialnega var¬ stva: 1. volilna enota dosedanji odbornik Šuštaršič dr. Boris kandidati Bežan Ivica Gruden Ivica 2. volilna enota dosedanji odbornik Vidmar Franc kandidati Draksler Rado Skupina državnih organov, družbe¬ nih organizacij in društev: 2. volilna enota dosedanji odbornik Pavlič Slavica kandidati Križnar Ivan Žitnik Koloman 20. volilna enota dosedanji odbornik Celarc ing. Marko kandidati Kabaj Vinko Kričej Maks Dadamos ing. Ko- sta Voli t v e občinskih odbornikov Volitve občinskih odbornikov I za; Na ena* način, tj. z neposrednimi volitvami občanov bomo čez dve leti volili tudi poslanca za- zvezni zbor zvezne skupščine, kajti tovariša Edvarda Kardelja smo pred dvemi leti izvolili za poslanca zveznega zbora zvezne skupščine s 4-letno mandatno dobo. Letošnje volitve na območju naše občine Občinske volitve 26 . in 28 . marca Republiške votitve 18 . aprila Opomba uredništva: In¬ formativni dodatek v ob¬ činskih volitvah ne spada v prilogo »Novi odloki občinske skupščine«. Uredništvo lista je s to informacijo izkoristilo le prostor, ki bi sicer ostal prazen. Prosimo, da vza¬ mete to pojasnilo s po¬ trebnim razumevanjem na znanje. $ Uredništvo. Shema najbolj nazorno prikazuje posamezne faze letoš¬ njih volitev in sicer: — Od januarja dalje: smo občani in naše organizacije predlagali možne kandidate za volitev občinskih odbor¬ nikov in republiških poslancev. — Od začetka meseca marca smo na kandidacijskih zbo¬ rih volivcev oz. delovnih ljudi izbrali kandidate za volitve občinskih odbornikov in republiških poslancev. — V petek, 26. marca: bomo volivci neposredno po vo¬ lilnih enotah delovnih organizacij volili občinske odborni¬ ke za zbor delovnih skupnosti naše občine. — V nedeljo, 28. marca: bomo volivci neposredno po vo¬ lilnih enotah, kjer stanujemo volili občinske odbornike v občinski zbor skupščine, razen tega bomo volivci s področ¬ ja kmetijstva tokrat tudi neposredno volili svoje občinske odbornike v zbor delovnih skupnosti. — V nedeljo, 4. aprila: bo občinska skupščina volila re¬ publiške poslance v gospodarski, socialno-zdravstveni, pro- svetno-kulturni in organizacijsko-politični zbor republiške skupščine, kakor tudi kandidate za neposredne volitve po¬ slancev republiškega zbora skupščine SRS. — V nedeljo, 18. aprila: bomo volivci neposredno volili po volilnih enotah kjer stanujemo, poslance v republiški zbor skupščine SRS. — Zveznih volitev letos ni na območju naše občine. I iaiijsctii puviJicciiu z.a stotka, vodilnim kadrom povečali za 29% ali pa podjetju Krovstvo-kle- rstvo, kjer so se povpreč- , osebni dohodki znižali za 1%, osebni dohodki vodil¬ na tak porast" ekonomično¬ sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani • umanizem in unčam je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. naročnin dopisnik in svetovalec! 8 ŠIŠENSKA TRIBUNA ..... T-ul FRANCI HRIBERŠEK V DISKUSIJ Za večjo aktiv! Naš občinski komite Zveze mlad mi starostnimi razlikami med mlad| nosti, interesih in motivaciji za družj Našo mladino v mnogih primerih pasivizira tudi sam r odnos pristojnih do reševa- p nja problemov mladih. Tu ir je ostalo vse preveč le pri n danih obljubah. b Poglejmo samo problem samskih stanovanj! Iz vsakodnevnega življe¬ nja vemo, da so danes sam¬ ci popolnoma odvisni od sa¬ movolje stanodajalcev, saj morajo mladi samci plače¬ vati za eno ležišče v sobah z dvema ali tremi ležišči kar 6 do 10 tisoč din. Hkrati opažamo od leta do leta so¬ razmerno vse večje zaosta¬ janje v gradnji samskih stanovanj, kar še bolj za¬ ostruje ta problem. Nič manj ni pereče vpraša¬ nje učencev v gospodarstvu. V šolah se učenci v go¬ spodarstvu uče pri zastare¬ lih strojih, v tovarnah pa jih pričakujejo pogosto naj¬ modernejši stroji. Prav tako je zaskrbljujoče dejstvo, da število učencev v gospodar¬ stvu stalno hitro pada. Učenci v gospodarstvu so še vedno nagrajeni z izredno nizkimi nagradami po od¬ redbi iz leta 1962, čeprav so življenjski stroški zlasti v zadnjih dveh letih močno narasli. Vse to se mora čim- prej temeljito izboljšati! Proučiti moramo način or¬ ganiziranja in metode dela ZM. V procesu izgrajevanja samoupravljanja ugotavlja- * mo, da ZM nima ustreznega mesta in vloge na določenih življenjskih področjih, kar je nedvomno posledica ne¬ ustreznosti in neučinkovito¬ sti delovanja Zveze mladi- ■ ne. Tovariš Aleksander Rankovič je že na VIII. kongresu ZKJ med drugim poudaril: UNITAS ko bo v zunanjetrgovinskih : poslih tega podjetja ostalo < najmanj 29,790.000 din nega¬ tivne razlike. < Direktor je razen tega zah¬ teval, da dobi v osebno last : določeno stanovanje podjetja, i in sicer pod najugodnejšimi : Zahteva po pregledu s strani zu: Direktorju Završniku sicer ni moč odrekati tudi nekate¬ rih uspešnih poslov, toda nje¬ govo samovoljno ravnanje v odnosu do samoupravnih or¬ ganov in strokovnih sodelav¬ cev, neupoštevanje določil statuta delovne organizacije, nezadostno obveščenost čla¬ nov samoupravnih organov in celotnega kolektiva, reševa¬ nje v naglici, brez predhod¬ nega temeljitega razpravlja¬ nja, zlasti pa namen (poiz¬ kus) osebnega okoriščanja na škodo delovnega kolektiva, vsega tega bi — kakor je po¬ kazal sam potek sestanka — kolektiv sam ne mogel uspeš- mocj listič! R 14 lj< ob trj st ja: in vo za boi in ne; cin de] V : napake« in v isti Scipi (k.oi smo že v uvodu navedli) apeliral na vse, da »urede vse sami — brez zunanje kontro¬ le«. Cernu le tak strah pred zunanjo kontrolo, če je bilo vse v redu in prav, kakor je ves čas zatrjeval direktor? 16 ŠIŠENSKA TRIBUNA — NOVI OBČINSKI ODLOKI ŠE O LETOŠNJIH VOLITVAH Pri nas je vsa oblast in vse upravljanje v rokah delov¬ nega ljudstva. Ljudje sami izbirajo in predlagajo iz svoje srede najustrezneje možne kandidate za občinsko, zvezno in republiško skupščino, kakor tudi za razne druge samo¬ upravne organe, nakar tudi sami neposredno ali posredno volijo najustreznejše kandidate v te organe. © KAKŠEN JE USTROJ NAŠIH SKUPŠČIN Ker smo v obdobju skupščinskih volitev, je prav, da se seznanimo tudi z ustrojem naših skupščin. Kot vidimo na prednji shemi so naše skupščine razdeljene na več zborov in sicer na občinski, republiški in zvezni zbor. Občinska skupščina ima razen tega še zbor delovnih skupnosti, medtem ko imata republiška in zvezna skupšči¬ na namesto tega še 4 posebne zbore in sicer: gospodarski, socialno-zdravstveni, prosvetno-kulturni in organizacijsko- politični zbor. ® KDO IN KJE VOLI? odbornike za občinski zbor, kakor tudi poslan¬ ce za republiški in zvezni zbor volimo neposredno volivci v volilni enoti, kjer stanujemo. — Občinske odbornike za zbor delovnih skupnosti naše občine volimo neposredno volivci v volivni enoti, kjer smo zaposleni. — Odbornike za mestni svet Ljubljane voli občin¬ ska skupščina, dočim volitve odbornikov za okrajno skupščino v prihodnje odpadejo, ker so bili okraji ravnokar ukinjeni. — Republiške in zvezne poslance za gospodarski, socialno-zdravstveni, prosvetno-kulturni in organi- zacijsko-politični zbor voli občinska skupščina. — Kandidate za poslance republiškega in zveznega zbora voli občinska skupščina, medtem ko jih do¬ končno izvolimo neposredno volivci po volivnih eno¬ tah, kjer stanujemo. neobvešCen Človek je revež Kot zgubljen tava v gosti megli ali temi. Zadeva na ovire in težave, ne ve pa, kje je, kam gre in kam bo prispel. Zaradi tega ne vidi izhoda iz svojih težav. Odp rite okno v domači svet! Še danes naročite Javno tribuno šišen¬ skih občanov, da boste obveščeni o vsem, kar mora vedeti vsak človek, ki prebiva ali dela na območju naše občine. POMNITE: Javna tribuna je najcenejši list. Mesečno stane samo 20 din, polletno 100 din oziroma za vse leto samo 200 din. Naročite takoj list, da boste lahko tek¬ movali za 21 denarnih nagrad v skupni vrednosti 76.000 din! Novi odloki občinske skupščine Ljubljana-šiška izhajajo od začetka 1965. leta kot mesečna priloga Javne tribune šišenskih občanov — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Pavle Šegula, Celovška cesta 121/IV, soba 406 (SZDL), telefon 31-20-11 UVLlCUai UCIOVU, jykJUVZ VlMin x_ volj, da smo le navzoči na zasedanjih, da se samo sezna¬ nimo s predloženim gradivom! Nujno je, da vse to temelji¬ to preštudiramo predvsem iz družbenega vidika in zavza¬ memo svoja stališča ter nato sodelujemo s konkretnimi — ^ „ predlogi. Pri vsem tem pa se zavedajmo, da je izboljšanje bova imela še možnost, naše življenjske ravni odvisno predvsem od našega skup- dobiva tudi eno izmed 21 <* nega prizadevanja in povečanja storilnosti dela. narnih nagrad. to najcenejši list, ki obveš c * o vsem, kar se dogaja P r nas. — Res je sinko! Razen tes APRIL 1965 — LETO VI — ŠT. 40 — STANE 20 DIN skih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor I edniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani VISTOV V GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH aščanje produktivnosti enskega standarda lNJA AKTIVA KOMUNISTOV ACIJ e ZKS organiziral posvetovanje komunistov iz proizvod- nočju naše občine, ki so se ga udeležili sekretarji osnov- ;i delavskih svetov, upravnih odborov in sindikatov ter . — Namen tega posvetovanja je bil ugotoviti in analizi- V. kongresa ZKS in VI. občinske konference ZK na go- > trajnejše oblike sodelo- anja, • zoževanje in specializaci- a proizvodnje na podlagi ooperacije, > uspešnejše uvajanje so- lobne organizacije in teh- idogije, i večja strokovnost, t pospešeno raziskovalno lelo, > učinkovitejše razvijanje amoupravljanja, > razmah proizvajalnih sil id. AOSTAJA IHODKOV >dstotka ter je povprečni osebni dohodek v višini 55.573 din v panogi prome¬ ta hkrati najvišji povpreč¬ ni osebni dohodek po pa¬ nogah na območju naše ob¬ čine. Vsakemu delovnemu člo¬ veku, zlasti pa komunistu, mora biti jasno, da vsako povečevanje osebnih dohod¬ kov iznad istočasnega po¬ večanja produktivnosti vodi do povečanja pritiska po¬ trošnikov na tržišče, do več¬ jega povpraševanja po raz¬ nih izdelkih ter s tem do dviganja cen oziroma pa¬ danja vrednosti dinarja. Re¬ šitev torej ni v stalnem po¬ večevanju osebnih dohod¬ kov, temveč edino v pove¬ čevanju produktivnosti de¬ la in šele nato v ustreznem povečevanju osebnih do¬ hodkov. \ PO POVEČANJU (II IN NAJNIŽJIMI kjer so se osebni dohodki zmanjšali povprečno za 6,5 odstotka, vodilnim kadrom pa povečali za 29% ali pa v podjetju Krovstvo-kle- parstvo, kjer so se povpreč¬ ni osebni dohodki znižali za 9,5 %, osebni dohodki vodil¬ nega kadra pa povečali za 59,5 %. Ne trdimo, da ni v vsa¬ kem primeru opravičljiv višji dvig osebnih dohodkov vodilnih kadrov od po¬ vprečnega dviga osebnih dohodkov v določenem po¬ djetju, vendar take tenden¬ ce v bistvu ne prispevajo k večji zainteresiranosti in večjemu delovnemu poletu prav vsakega neposrednega proizvajalca, kar želimo do¬ seči prav s pravičnim in ob¬ jektivnim nagrajevanjem vseh po delu. Tretja ugotovite v: POTREBNA JE VEČJA EKONOMIČNOST IN RENTABILNOST POSLOVANJA Ekonomičnost v gospo¬ darskih organizacijah na območju naše občine je lani v primerjavi s predlanskim letom porasla povprečno za 2,1 % ali konkretno od 0,6% v trgovini do 6,2% v pro¬ metu. Edino v kmetijstvu (KZ) je padla za 1,3%. Upoštevati moramo, da so na tak porast ekonomično¬ sti vplivale predvsem višje cene, saj so te naraščale močneje kot materialni in drugi stroški. Tako je npr. podjetje Ljubljana-trans- Nadaljevanje na 2. strani Zanimivi kontrasti današnje Šiške V tej številki objavljamo za Vas: • Kje so vzroki za razne težave v našem gospodar¬ stvu? Kaj moramo ukreniti, da se bodo ustalile cene. O tem bomo v teh dneh razpravljali povsod, zato preberite več o tem na 2. strani! •Kakšne so ugotovitve o letošnjih volitvah na ob¬ močju naše občine nas se¬ znanja predsednik občin¬ skega odbora SZDL, inže¬ nir Marcel SVETE na 3. strani! • Več vem o Combeju, kot pa o dogodkih na ob¬ močju naše krajevne skup¬ nosti, trdi marsikdo. Ali je to res? Kje so vzroki? Več o tem preberite na 4. str.! • Zanimive so tudi drob¬ ne novice iz skoraj vseh naših krajev. Takih novic bi želeli še več. Preberite torej tudi 5. stran lista! • Ali kulturno-prosvetni amaterizem pri nas res od¬ mira? Samokritično mora¬ mo predvsem ugotoviti vzroke za tako stanje ter jih odpraviti. O tem so raz¬ pravljali naši kulturno-pro¬ svetni aktivisti, več o nji¬ hovih ugotovitvah preberite na 6. strani! • Kaj je pri nas odveč, to je naša nova rubrika, ki prav na kratko ugotavlja razne pomanjkljivosti na območju naše komune. Pre¬ berite tudi to in sodelujte v tej rubriki! • Oko in uho naših ob¬ čanov je odkrilo vrsto raz¬ nih napak in slabosti, ki nam grenijo življenje. Več o tem preberite na 7. str. • Urbanizem in občani je bila naša redna rubrika v lanskem letu. Bralci nas prosijo, da jo ponovno ob¬ novimo. Ugodili smo jim. Več o tem lahko preberete na 7. strani. • Vi vprašujete — mi odgovarjamo je naša nova rubrika. V njej bomo od¬ govarjali na razna vpraša¬ nja naših stalnih naročni¬ kov, ki so že poravnali let¬ no naročnino za list. ® Tribuna mladih biča nepravilni odnos do mladi¬ ne in opozarja na pravilno izbiro poklica. Več o tem preberite na 8. strani! ® 22. april je dan tabor¬ nikov, kajti na ta dan pred 14. leti je bilo ustanovljeno Združenje tabornikov Slo¬ venije in sicer v počastitev obletnice ustanovitve Osvo¬ bodilne fronte slovenskega naroda. Več o taborništvu preberite na 8. strani! © Objavljamo še vrsto raznih drugih zanimivosti. Preberite jih in nam spo¬ ročite svoje mnenje in predloge! Priloga Tokrat ne objavljamo od¬ lokov občinske skupščine, pač pa Vas obveščamo: © o izvoljenih odbornikih občinske skupščine, • o izvolitvi predsednika in podpredsednikov občin¬ ske skupščine, • o izvolitvi predsednika občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, • o izvolitvi raznih ko¬ misij naše občinske skup¬ ščine. naročnin dopisnik in svetovalec!