LETÖ--YRAR «IL
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE ¡ODPORNE JEDNOTE
UrWnlüd la sprevalški pwMi II MA7 «. UwidaU Ar*
OfflM of PvbUcatioa: IM7 Botttli UwadaU Ah.
j»«Ml M. lili, M «k« AM of CottgWM of M^ek >. in».
faff »ailing «t »pgcl«! »U OÍ	pro» idgjj ff j» .uimi 1U3.
Chicago, Itl., četrtek, 3. oktobra (October 3), 1929.
of Oct. S. 1917, MtkoriMd on Im
14. 1»IN.
Subscription $(» 00
_Ï2ÛL—
STEV.-NUMBER 232
pvje veli-oega škandala
Oljni zarotnik Blackmer kaznovan. - Pobegli kapitalist po-magal organizirali »lepilno družbo. — Farsa kapitalistične etike. ___
Wanhinffton. — Melanholična mora biti kapitalistična justica v odeh štirih oljnih zarotnikov teapotdomske slave. Najvišje so-d išče District of Columbije je obsodilo Harry L. Blackmerja na $60,000 globe, ker je ignoriral pozivoico, da bi bil pričal proti svojemu kolegu Harry Sinclair-ju.
Ko je od letel pokrov s teapot-domskegs kotlička in je nastala eksplozija Škandala, sta Blackmer ln CNeil,- dva zarotnika oljne ¿etvorice, pobegnila v Francijo, kjer uta se odpovedala vsem državljanskim pravicam svoje domovin«, za katerö sta gorela tekom vojne in nekaj let po vojni Kolega patriotizma.
Blackmer ni imel časa, da bi spravil v denar svoje posestvo Prehitela ga je vlada in imovino zasegla. O'Neil je bil bolj prebrisan in je svoje stvari izmenjal v denar, predno jo je popihal preko luže in posal "vzoren" državljan velike Francije.
Ko je teapotdomska afera pri-Ala pred senatni odsek, so prišle na dan čudne transakcije potom «lepilne družbe Continental Trading kompanije, ki jo je če-tvorica organizirala v svrho, da je pomolzla delničarje Sinclair-jeve kompanije in Standard Oil družbe iz Indiane za $8,000.000.
Del te vsote je Sel v republikanski in demokratski kampanjski fond. Demokraje so dobili le manjšo vsoto. Republikanci so bi-
Hr W«r«Wi!r*> <*Hfii*räÄ«
i clairja prejeli nad $200,000. Senator Borah je skušal oprati "dobro ime" republikanske stranke in je apeliral na lojalne republikance, da prispevajo za povrnitev "izdajalskega novčiča." Lojalnih republikancev seveda ni našel, kar je postranska stvar.
Ko je prišel Sinclair pred sodišče, je bil pozvan iz Francije tudi Blackmer, da pove, kar mu je znanega o transakciji. Pozivu sodila Ae seveda ni odzval radi vzroka, ki je četvorici najbolj znan. Sodišče se je radi te brezobzirnosti kajpada čutilo razžaljeno in je sedaj obsodilo Blackmerja na 160,000 kazni. Vsota .bo izplačana iz zaseženega premoženja.
To je zadnje poglavje teapot-domske aferei ki bo v zgodovini korupcije zapisana z zlatimi črkami.
Harry Sinclair se nahaja v devetmesečni ječi, sicer ne radi te-ker je bil nodeletnik stomlli-jondolarske korupcije (toliko Je bila vredna koncesija), marveč radi tega, ker Je žalil sodišče.
Blackmer je bil obsojen na 160,000 dolarjev globe ne radi te-J». ker je bil Hodeležnik velik* korupcije, marveč radi tega, ker
*	žalil Hodttče.
Hobert M. Stewsrtu ni bilo iti ne v ječo in ne plačati M*, ker NI ŽALIL sodlič*. Bil w ob službo pri Standard "1 družbi iz Indiane, ker je bi-w K'X'kefellerja potrebno, da
*	lahko izvršil dotlčno "hišno
Časopisje Je sicer na «ta» in široko poročalo o "boju med Stewartom in Rockefeller*. To j« bilo potrebno v svr-*'javnef* mnenja". Za<o je
ivy Lee, Rockefellerjev
JÜJ" »Kent, ker ljudstvo mota T*J> «meti svojo zabavo. (O ko-"Jnji bi znal stari Rockefeller ikk" fl'»nti povedati.) 'Mi<»nyju tudi ni bilo treba v ««Por in ne plačati globe, Z" * «ul pred sodiščem iz-J^vea* pr€jtoj, notranji ¡¡J"* V*, ki j« oljnim macna-r ključ do bogatih rlad-
II ,Jnih **kUdov 1 biaago
£. hjju, w v ttpor NI
? Pokasaje teapot-
^'"tičsn morala dovoljuje.
Se deset podjetnikov
se podalo uniji
Philadelphia. — Amalgamated Clothing Workers unija zaznamuje še deset nadaljnih zmag. Koncem zadnjega tedna je namreč podpisalo pogodbo, deset nadaljnih tovarnarjev, devet manj-ših in eden vtečji, ker so «pro-videli, da .bi ae bilo nespametno
organizatoričnemu valu a
unije.
Istočasno je odšlo na stavko
Senat odredil preiskavo preti vsem zakulisnikom
Lobijisti v glavnem mestu po-troše letno deset milijonov dolarjev za vplivanje na kongres.
Washington, D. C. — V torek je senatna zbornica sprejela resolucijo, ki določa, da senat razširi preiskavo na delovanja vseh lobijskih organizacij v Wa-shingtonu. To je prvi slučaj v zgodovini Amerike, da je senat storil ta kolosalen korak.
Lobijzem (lobby) ali zakulis-ništvo je posebna "industrija" v glavnem mestu, ki razpolaga z milijoni dolarjev kapitala. To so agenti ali organizacije agentov, ki so v službi mogočnih kapitalističnih interesov in vse mogoče propagande; njihova naloga je, da agitirajb med kongresni-ki in senatorji za nove zakone ali amendmente ali za pobijanje njim škodljivih zakonov ali a-mendmentov. Neko poročilo se glasi, da zakulisniki potroše o-kroglo deset milijonov dolarjev letno.
Preiskava bo nedvomno trajala cele mesece.
1200 krojačev iz 60 manjših to-varen, ki zaposlujejo 2000 delavcev. Ostali se jim pridružijo v par dneh. Štiri večji tovarnarji se pa pogajajo z unijo za sklenitev pogodbe. Ti tovarnarji re-prezentirajo zadnjo skupino druib, ki so izposlovale sodnij-sko prepoved proti organizaciji.
Veliko neaiško letalo pride v Ameriko v Januarja.
Berlin, 2. okt. — Ogromno nemško letalo Dox, ki ima kabine za 180 oseb in 12 motorjev, pojde na svoj prvi polet v Ameriko v prihodnjem januarju. Letalo J« hidroplan, ki so dviga v zrak in spušča doli na vodi in lahko plava dalj časa kot fioln. VčecaJ je bil nov poskusni polet nad Kostanškim jezerom ln Do* je dvignil v zrak 60 oseb — naj^č do danes, odkar je bil Iznajden aeroplan.
Dušni pastir postal ropar in sa-
orilec.
Lemars, Iowa. — Rev. Rex Frolkey, protestantski pastor v tem kraju, Je imel dva poklica: včasi Je pasel duše svojih ovčic in včasi Je ropal banke. Oropal Je najmanj dve banki in najbrž je bilo še več ropov izvršenih na njegov račun. Pred par dnevi so ga prijeli in ko Je videl, da vrag jemlje šalo, je brž potegnil rt-\ olver iz lepa in si pognal kroglo v glavo.	<• _•
da lahko ukradeš pol Združenih drtav s pomočjo vladnih uradnikov — ker ti so v takih slučajih potrebni — ln ne bo ti treba zapor ali plačati kasni. (Ni pa dovoljeno ukrasti hleba kruha, ako al lačen. Za ta zločin te čaka Ječa)
Pri velikih korupdjah in tatvinah se moraš paziti, da ne tališ sodišča v slučaju, ako si pri ropu zaloten. Uk rad i pol Amerike in ne boš kaznovan; k večjemu ti vzamejo plen. Ako pa žaMš dtššs. pojdeš v zapor ali plačaš n ali pa oboje. Krasti in goljufati — sev-d* na dsbslo — ni stotin. Zaliti sodišče Je sla«» To Je jedro kapitalistične etike v luči teapotdomske afere.
Rqjonski magnat samomorilec
"T
Elizabet h t on, Tenn.-Kon-sul W. C. Kummer, predsednik American Bamberg & Glanzstoff Co., katera obratuje tukajšnje rajonske tovarne, je 1., oktobra izvršil samomor. Prerezal si je žile na roki in izkrvavel. Prva vest je bila, da je bil magnat u-morjen, toda kasneje je mr-liškoogledna porota na podlagi predloženih dejstev kon-statirala, da si je Kummer sam vzel življenje v "momentu neizrečene bolečine." Pravijo, da je magnat trpel na ¿olčnih kamnih.
kapitalistom msi vsaka
Organizirali so društvo, ki bo prevzelo colnlnske mostove.
Woll-Greenova loblja agitira za visoko carino
-y--	-----».rü)—T~r~——.....
_
l'obratimija med reakcionarnimi ssaatorji in voditelji ADF. Visoka carina je njihov cilj. Sen. Wheeler napadel WoUa.
Washington. — (F. P.) — Jako pestro sliko je nudilo zborovanje Matthew Wollove "delavske" carinske lobije, 'ki se je vršila pretekli teden. Radi znanih faktov, da splošna visoka carina koristi le podjetnikom, bi Človek pričakoval, da bi bili ameriški delavski voditelji največji nasprotniki te vrste ropanja ljudskih žepov.
Na žalost je resnica na nasprotni strani. Povdariti je tro-ba, da niso vsi unijski voditelji na strani velecarinarjev. Vendar pa se lahko reče, da je večina glavnih unijskih funkcionarjev na strani podjetnikov,, v kolikor se tiče tega vprašanja.
tudi "delavska" carinska lobija, ki jo je pred meseci organiziral Matthew Woll, podpredsednik in intelektualni vodja Ameriške delavske federacije. Sedaj se ji je pridružil še William Green in pričel agitirati "za najvišjo carino, ki jo je možno doseči."
Na zborovanju Woll-Greenove skupine so 'bili navzoči tudi senatorji Read,. Denzen in Walsh. Vsi so se strinjali, da mora A-merika zgraditi najvišji carinski zid.
Senator Reed iz Pennsylvani-js je desna roka Mellonovih interesov. Pri agitaciji za visoko carino mu pomaga kapitalist Grundy, ki je načelnik bojevite ln razredno zavedne Asociacije pennsyfvanskih tovarnarjev.
Senator Deneen zastopa Samuel Insulla ln druge kapitaliste iz Illinoisa. Od vseh senatorjev je bil on v zadnjih par letih najaktivnejši nasprotnik predloge za ukinjanje sodnijskih prepovedi v delavskih sporih.
O senatorju Walshu Iz Mas-aaehuaettaa poročilo ne pove, kako stališče je zavzemal na tem zborovanju. To tudi ni t*ko važno, ker on je znan velecarinar in zastopnik tekstilnih baronov.
Sam Gompers bi se najbrž* obrnil v grobu desetkrat, ako bi znal za to pobratlmijo med Woll-Green ovo in Rsed-Deneenovo skupino, ki gotovo predstavlja višek reakcionarstva v vsej zgodovini ameriškega delavskega gibanja.
Stvar js tako ogabna, da Je Wollovo skupino napadel v zbornici celo senator Wheeler is Mon-tane, ki Je bil vedno naklonjen organiziranemu delavstvu.
"Vttkemu Je znano/' je rekel Wheeler, "de dela Woll propa-gsndo za visoke carinsrje že dolgo, dolgo čaaa. Po mojih mitjih .. . Woll ne govori v imenu velikih plasti delavstva te dežele."
To mišljenje Je izrekel šs predno se Je vršilo zadnje sborc-vanje delavskih lobijstm Napadel Js tekstilna barone, ki uživajo visoko carinsko protakcijo še nad sto 1st in plačujejo izredno nizke plače.
New Yorii. —- "Go west, my boy" je bila filozofija Amerikan cev v preteklem stoletju. "Akr hočeš priti do bogastva, idi nt zapad" je bil večni refren sko zl dolga deeetletja predkaplUli-stične Amerike, i*
Andy Mellon, naš dični zaklad niški tajnik, ki si je nadel nalo go, da se prej ne utnakne iz kabi neta, dokler ne spiia kapltali «toni dohodninski}) davkov nr minimum, Je pred kratkim dejal da ima mlad Človek danes več jo "ekonomsko priliko" postat bogat kot pa kdaj v preteklosti
Andy morale vedeti, saj jo za kladniški tajnik i* celo "največ ji tajnik od časa Alexandra Ha miltona."
Te dni se je ¿organizirala \ New Yorku Federal Bridge kom pañi ja, ki bo šla na zapad, juj in sever. Ako bi foil preko Atlan tika kak > most, bi jo mahnili tudi proti solčnsvnu vzhodu.
'Namen te drušbe je, kot po roča "Wall StJournal", di dobi pod kontrolo privatne col ninske mostove, katerih je še le po število V Ameriki. Tudi dona šajo "izredno lepa dohodke", prs vi "Journal**, kelMso "obratoval ni stroški v zvesi z dobro zgraje nim mostom izredno nizki."
"Avtomobilov ttb vedno več \ rabi in raba mostov bo rastU proporcionalno" komentira gla silo ameriških H se najbrže tudi m ki velekapitaltsti tudi hitro poiščejo ddbro pečen** le čudno Je da Jim ni v tam slučaju le pre zadišala in da so toleliraii svoje manjše bratce eolninskih mostov toliko časa.
Ako bi vlada gledala vsaj ne koliko za dobrobit ljudskih inte resov, bi prevsels vse colninsk« mostove, ki skubejo ljudstvo ir donašajo bogastvo privatnikom
Z ljudskim denarjem se gradi jo ceste prav do mostov, mosto ve pa v mnogih slučajih postavijo kapitalisti, ker lahko računajo groš ali pa več za prehdd. T. mostovi so pravi anahronizem tudi na telesu kspitalizma. So pf popolnoma V sklsdu s Hooverje-vim "robustnem Individually mom." "Pograbi colnlnskl most in postal boš bogat", je nova parola ameriškega kapitalizma. •
finikov. Ti . In ameriš-
Senator Smoot, visoki duhoven sladkornih interesov, Je planil na WheelerJa in mu dejsl, ds ameriško delavstvo, v osebi Matthew Wölls, zahteva visoko carino. Whsslsr mu je odgovoril z zgoraj ofMftljsnim citatom.
Woll-Oršsnova skupina vodoma obrača vodo na korito tovarnarjev, ki zahtevajo visoko carino. People's lobija je dokazala, da nima dtfromna večina ameriškega delavstva na samo nobenih koristi, msrvsč je najbolj prizadeta, ker mora prispevati ogromne milijone dolarjev letno visokim carinarjem.
Vsota, ki Jo prsdvldevs sedanja carineks predloga, znaša 700 milijonov dolarjev; ki jo bodo protektirani podjetniki izžemali letno Iz ftspov ameriškega ljudstva. ako bo sprejeta v sedanji fgrmi.
Gotovo je. da predloga ne bo še tako hitro sprejeta, ako mi bodo debate vlekle po sedanjem merilu. £s nad tri tedne debatirajo o točki, ali naj ima predsednik moč, ds revldirs navzdol ali navzgor pristojbine posameznih komoditet Ts točka Je sicer vašna, nI pa najvalnejša. Važno vprašanje Je, ali naj ljudstvo prispeva težke milijone v žep« velecarinarjev. V kolikor Je sedaj razvidno, imajo velecarinar J i večino demokratov In republike neev ns svoji strsni s pomočjo "dslsvske" lobije.
Kqj je znanost vse dosegla
Chicago. — Dr. Wilhelm Pauck, profesor cerkvene zgodovine v teološkem semi-nariju čikaške univerze, je v torek predaval sto novim bo-goslovciem o veliki škodi, katero je veda naredila bibliji. Rekel jc med drugim: "Veda je uničila geocentrizem starega testamenta; veda je is-podkopala temelj biblijskemu antropocentrismu in veda je zavrgla doktrino izvirnega greha." Dijaki so strmeli in se vpraševali kaj je sploh še ostalo od starih cerkvenih doktrin, da ni še porušeno.
IkravMva proti gas-tonlJokliM komunistom
Drugi dan Je bilo sprejetih pel porotnikov.
Charlotte, N. C. —f Drugi das procesa proti > sedmim vodlts-jsm stavke v Gastoniji, ki so »btoženi uboja policijskega na-elnika Aderholta, je potekel ned izbiranjem porotnikov. Is-ned sto izžrebancev za porotno ilužbo je bilo izbranih samo pet: -se ostale je zavrgla država ali «govorništvo. Od petorice popotnikov sta dva delavca, dva armarja ln eden tegovec v po-;oJu, o katerem pravijo, da jc rreden milijon dolarjev.
Očividno je, da se možje boje >orotne službe v tem slučaju. )gromna večina izžrebancev se e Izgovarjala In izvijala na vse lačine, da uidejo službi. Skoro /sak Je rekel, da je že "uverjon > krivdi" obtožencev. To js najožja pot, da uMiš porotni služ* >1, Mnogi so »aglašali vero. da lamreč verujejo v Bogi in'vsiftd tega imajo predsodka napram hogotajnlm boljševlkom."
Kontrast med industrijsko m mestno vlado
Mlademu T e d d y j u
ne obetajo dobrega.
Washington, — Mladi Teddy Roosevelt ne fyo imel postlano s rožami, ko nastopi svojo gover-lersko službo na Portorikl. Gla-/no vprašanje te borne dsšsls Je ibožnost otoks in velikega siromaštva Portoričanov.
Načelnik Brookings Institute of Economics pravi, da Ja šivi jen-tki standard Portoričanov nemogoče dosti zvišati, akoprav bt us izvedla kompletna soeializa-•ijs zemlje in Industrij, ker /e dežela sama na sebi prerevns.
Roosevelt nima sa probleme Portorika nobenih načrtov, ker nima zmožnosti, da bi sa poglobil v nje ali Jih pa reševal. Mno-nje gotovih krogov v Washing-tonu Je, da Jo zna Toddy nazaj pripihatl.
Tajnik Panameriške federacije Iglesias, portoriški delavski voditelj, deluje na tem, da se skliče v Washingtonu splošna konferenca Amerikanoev, ki naj stori pritisk na kongres, da se zavzame za ekonomski položaj Portorika.
mi-
Nemčija dobila m novih
II Jon« rje v.
Berlin. 2. okt. — Statist i. ". biro poroča, da je Nemčija zsd-njs čase obogatila za 180 novih milijonarjev. Vseh milijonarjev v Nemčiji je danes 24*5, ki so vplačali *,**0,1*4,000 mark davka od dohodkov svojega kapitala. Novih 190 milijonarjev po. seduje 442 milijonov mark premoženja.
Ford pripravlja New York. — Finsnčni krogi v Wall Street u so izvedeli Iz De-troita, da Fordova kompanije opusti proizvajanje sedanjeg* modela in začne kmalu izdelovati nov model avtomobila. U tega vzroka Ford odaiavlja delavce In prihodnjih tridesst dni se produkcije snižs ns nl£|o, dokler na pride v tek produkclis novegs models.
Magnat Inaull bo razdelil 160 mi lljonov 'bonuss*. dočlm Je Chi cago bankrot no in ne more plačati svojih delsvcev.
Chicago. — Samuel lnsull j« največji magnat javnih naprax v Ameriki. V svoji politični mo či prekaša celo velebankirjt Morgana. ki se je zadnje Čase tudi vrgel na bogati pašnik javno-napravnih industrij.
Potom svojih štirih korpora-cij: Middle West Utilities, Com monwealth Edison, Public Serv ice of Illinois in People Gas Light & Power kompanijo — sa laga mesto Chicago s plinom ii elektrike — samega sebe, svoj delničarje in političarje |>u f mazumo".
lnsull kontrolira tudi člkašk poulične in nadulične železnic «aeno z mestno vlado vred.
Prejšnji teden je mestna vla da naznanila, da je v mestni bis gajni velik deficit. Prlmanjklja znaša 10 milijonov dolarjev. Pr vi, ki so občutili luknjo v mestn blagajni, so bili delavci In usluž benci v mestni dvorani, ki so do bili mesto plačila naznanilo, di bodo mogli nekaj tednov počakati.
Obenem so odgovorni mestn uradniki naznanili, da bo odpuš čenih okrog dvatisoč delavcev v svrho "ekonomlzlranja". To se bo «godilo v okrajnem uradu kjer Je primanjkljaj največji.
Samuel InsuU, ki skrbi, da J< demokratska in ' republikanski mašlna dobro namasana, računi velike cene za plin in elektriko Zakaj bi tega ne storil, mar n< porsbuje denarja sa svoje vas-strsflske potrebe? In ljudstvo m njegovi trgovini — |K>litičnl ir drugačni — tudi ne upira.
Ker računa visoke cene, del/ veliko profite. In ksr dela velik' Profite, plačuje visoke divtdend' sebi in svojim delničarjem. Pta čuje direktne in indirektne divi dende.
Middle West Utilities kompa nija bo Izplkčala svojim delni čarjem 03 milijonov dolarjev dl vidend indirektnlm potom; Com monwealth Rdison bo podelila f milijonov dolarjev bonusa; Pub lic Service b<rtiodala 20 milijo nov In Psoples Gas kompanlji bo poklonila 13 milijonov.
Skupaj 190 milijonov dolarje* "bonusa" v znamenju Izrednegi znižanja cen delnicam, do kats rih imajo Isključno pravico U delničarji. Ta čedna vsota bo pri šla v Žepe Insullove skupine, zi katero ne bo trsta no orati in n< sejati, Taka Je prosperiteta, k Jo nudi kapltsllstični sistem ti stim, ki imajo dosti.
Hsmmy lnsull je potrošil |126,. 000 za Izvolitev nekega kandl data v senat Združenih držav. To vsoto Je Izročil predsedniki oržavne komisije, katere nalogi js regulirati cene plinu in elektrl ki. Kako Jih regulira, ve najbo-IJe lnsull, ki se proti njenim od lokom prav nič ns pritoiuje.
Lansko leto Je tudi iioskrbel, da so davčni cenilci "pravilno" ocenili njegova industrijska po-sestvs v okraju Cook. Radi U "pravilne" ocenitve so mu oblasti znatno znižale davke. Rezultat tega so večje dlvidende za Insullovo družino, nlftji dohodki za mestno in okrajno blagajno, Uilažllne besede mestnim up»> «Innrem na plačilni dan In odpuščanje delavcev v svrho "ekono-miclranja",
To Je biser kapitalistične poli-tične ekonomije. Na ta način vladamo v Chicsgu — in v mnogih drugih mestih — In šs ponosni smo ns naš džunglerskl ame-rikanlsem.
KafétsiUt utonil
Philadelphia, Pa. — Thomas K. Mitten, milijonar In predsednik cestnošeleznlške družbe v Phlladelphlji In bivši predaed-nik enake družbe v Chicagu, Je te dni utonil v Jezeru, ko Je lilis ril zs krst «k čas.
¡porazi« med AigHjo i« Sovjetsko Raeije
H»e vladi se bosta pogajali glade dolgov.
l/ondon, 2. okt. — Zunanji ninister Henderson Je naznanil» la sta se angleška delavska ln •uska sovjetska vlada sporasu-nell glede obnove diplomatičnih n trgovskih stikov ter glede >rocedure pogajanja radi mno-jih spornih točk. Obe vladi ta-"i pošljeta poslanika v Moskvo n London ln domenili sta ae tuli glede omejitve komunistično •ropagandf. Sovjetska vlada amči, da se ruski agitatorji u-tiuknejo iz Indije, ne more pa »iti odgovorna sa gibanje indij-kih in angleških komunistov. Druga sporne točke, ki se mjo rešiti, so caristlčni dolgo-i in odškodnina sa saplenjena »ritska imetja v Rusiji na ruski trasi ter odškodnina, iz vi raj o-a ii angleške Intervencijo v Hu-iji, na angleški strani. Ko bo »ogodba glede vseh točk sestav-jena in podpisana, bo predlože-a parlamentu v potrditev. Konservativni listi v Angliji Juto napadajo ta korak dslav-ike vlade, liberalni listi ps mol-Se.	' .
Faftisti in Američani
v krvavem »popadli
London, 2. okt. — Z Italljan-tko meje prlhsja vsst, da so as te dni spopadli ameriški mornarji s fašisti v Genovi In eden fn->ist Je bil ubit Ur več Američanov ranjenih. Mornarji so pr|šU / Genovo s pomikom "Prssidsnt Von Boret" in spor Js nastal, ko to Hoteli fašistični millčarji preiskati parnlk, češ, ds ss Ja na tarniku skrilo Seč antifašlstov, d hočejo pobegniti ii Italije, A-isričani so se uprli preiskavi In sdaj Je navalilo okrog sto fašl-tov na ladjo. Ameriški mornar-I so streljsll na nspadales ln ti to odgovorili s strsll. Ksko se Js ;ončno zadava rešila, ni snano.
/shod n n Indija odpravi sušeaj-stvo?
AniMlerdam Holandaka. ■■■
)ruga internacionala strokovnih inlj Je dobila poročilo is Vzhod-is Indije, ds bo parlamentu »rsdložens predloga za odpravo »risllnega dela, ki je Jako ras-Mssno. Prisilno fislo js Is draga orma sužnosti. Ta ogabni si« item Je bil rszgsljsn preteklo mletje ns zborovanju dslavsks-ra urada Ligs narodov v 2sns-/I. To Js tudi nsjvsč odgovorno, Is bo storjsn resen korsk v Vzhodni indiji (Dutch Indiss) is ukinjen Je tega staro vetkega tiranstva.
1 "f
Katoliški strahovi v Nemčiji.
Berlin, 2. okt. — V berlinskem predmestju Chsriottonber« gu strašijo "duhovi z drugega •veta," ki so tako razboritl, da mečejo mizo po sobi, zvonijo g ivonci in premikajo ¡»osteljo z enajstletno Mno deklico vred. Tako i»oroča rimsko-katollški duhoven, ki ima štiri sdravnlke na svo|i strani. Posebna zdrav« nlška komisija Je uvedla prais-kavo. da stopi na prsta premetenim "duhovom," ki znajo potegniti duhovna in štiri sdrsvnlk«.
Msdnsrodns konvencije Jev.
2eneva. Sv les. — Dne 10. okt. ss otvo^i i>od pokroviteljstvom delavskega urada Lige narodov mednarodno zborovanja sa var« stvo In protekdjo mornarjev. Konvencija bi se Imela vršiti pred enim l*tom. Ker pa plovfenl Interesi ne pričakujejo dobrih rasultstov, «s proti nji borijo na vss kri pije. Zborovanja isdala program v interesu mornarjev, ki gs bodo skušali viakoniU v posame/mh mornariških državah

HOB
PROSVETA
THF EWMr.lfTBNIIKMt
GLASILO Of LAfTWlWA IWVWOI NABOONB PODTOt« Mi J MUMOm
} tm
4» HM m mm.	••	m M temi m
~ , — |7-M IM mkt ime, »H «H^i-'-
M J» • M» 4m M «M MM M
" Uniji Evrope— evropska stnr
V Briandovem načrtu Panevrope pred Ligo narodov Jo komaj senca kakega združenja
evropskih dežel. Vse * k upaj je nekak ikeiet carinske unije in nekaterih drugih gospodarskih Izenačenj. Optimist bi lahko rekel: Vaak začetek Je dober, samo da je lašetek. Takih optimistov Je dosti. V vsaki drobtlni vidijo pogačo, v vsakem kamenčku palačo.
Na drugi strani je dosti pesimistov, lcate-rim Je zoperna vsaka misel o adruženju Evrope. Med temi prednjačijo falisti vseh detel. (Fašisti neitalijanskih krajev ee drže starega imena nacionalisti). Nasprotni so tudi ruski boljševiki in komunisti sploh, ki vidijo v vsakem pakti ran ju vlad — in v mnogih slučajih po pravici — zaroto proti Rusiji; boljševiki imajo lasten načrt združitve vseh narodov v svetovni sovjetski uniji.
Človek ee zabava, ko čl ta ugovore pesimistov, ki so narodno pobarvani. Koliko je vseh teh zaprek! Bože dragi, nikdar ne bo to mogoče! Evropski narodi so kakor kozji rogovi v torbi; na politično unijo le mliliti ni; jezikovne razlike so nepremostljive, kajti noben narod se Jezikovno ne umakne drugemu; narodi so preveč navezani na svoj dom in na svoje zgodovinske tradiolje, da bi se pustili pretolltJ, itd., itd.
O "zgodovinskih tradicijah" in "zgodovinskih pravicah" govore predvsem faAistl In njim sorodni bolniki v drugih deželah. Ce je v teh "pravicah" kaj pravice, tedaj Ima Muaaoiin! pravico prlklopltl vso južno in južnozapadno Evropo Italiji. Kaj pa je z zgodovinskimi pravicami ameriških Indijancev?
Jezikovne razlike so rezultat evolucije. Nikjer ni zapisano, da razlike ostanejo večno zato, ker so bile v preteklosti In ker ao le danes. Nasilno isenačenje teh raalik bi ne bilo pravično, lahko pa se dajo pogoji normalnemu razvoju v smer pravične ureditve jezikovnega vprafta-nja. Vsak narod mora nekaj Žrtvovati v prid »kupnemu ekonomskemu in sodalnemu napredku. Eden uradni in občevalo! jezik za vso Evropo mora priti, ako se hoče fSvropa dvigniti ekonomsko na stopnjo Amerike. To je eden glavnih pogojev napredki.
Amerika nI ie noben raj» vendar pa ima danee najvižjl življeneki standard na svetu. Amerika je mešanlea vseh narodov in vseh plemen na svetu. V Chicagu živi več Italijanov kot v Trstu In več Hlovenoor kot jih ima vsa Belo-krajina. Ali se Stovend in ltnlljanl v Chicagu prepiramo zaradi j «sika kakor se prepirajo vf Prlmorju? Niti najmanj. Kadar ss srečata italijanski In slovenaki delavec, se pomenita v angleškem Jeziku in sta lahko dobra prijatelje, prvi kakor drugI pa čisto nič .ne ovirata druff drugega v isdajanju italijanskih in slovenskih časopisov in v domačem kulturnem življenju »ploh. To Je samo ena primera, da Amerika zelo dobro izhaja brez Jezikovnega problema, ko je enkrat sprejela en sam uradni In obče-valni Jezik.
0
Poznamo ugovoj, da Je mod osvojema A-merike In Evrope velika razlika. Je vse rea— toda ali dejstvo, da bi evropuki narodi kar en maase najrajši zbežali v Ameriko, nič ne pomeni? Ali ne pomeni, da je v Evropi nekaj narobe? Kaj naj pomeni fakt, da bi mnoge po-samesne dežele v Evropi rade posnemale Ameriko pa ne morejo uspeti, ker nimajo modernih sredstev ?
Evrope ne more ostati to, kar je danes In se normalno razvijati v modemi Industrijski dobi. Danes so druge razmere, ki ne poanajo političnih, narodnih In verskih mej. Kdor se upira tem razmeram, ee obeoja v materialne propast Nove razmere zahtevajo mednarodne organizacije vseh ljudi za masno proizvajanje modernih potrebščin. Včasi so bili poljedelsko najbolje razviti narodi na vižku takratne civilizacije, danes so dežele pretežno )>olj<»deUkeg* značaja bankrotne In v ozadju. Dežele, ki so najboljše organizirane industrijsko, so na vižku.
Ako te hoče Evropa dvigniti na ameriški standard produkcije, se mora organizirati In posuti gospodarska, politična in soeialna enota. Ako noše sama tega storiti — Jo organizirajo drugi izven Evrope.
*
. «r?
Glasovi iz naselbin
Društvene aktlvaoatL . spremembe. Tudi bi bilo potre!» 81 Marys, P»-- Planik, koto- no, da bi se vsak član naročil na rega je priredilo društvo št. 581 Prosveto, ki je najboljši ~
V Nemeijl je ao zavetniki
milijonarjev. Ko**
i v aadnji svetom! vojnit
SNPJ dne 1. sept., seje dobre obnese!. Društvena blagajna ar J« pomnožila za stotak. zakar gif hvala v prvi vrsti članom In čla^ nkam. ki so požrtvovalno delal 1n stregli občinstvu, kakor tudi vsem. ki so posetili naš piknik TUdI prvi piknik naAegn društva, ki se Je vršil v Juliju, je dobro »padel. Društvo je takrat napravilo $180 čistega dobidka, kar je precej velika vsota za tako majhno naselbino, kot jo naša. U speh bi bil morda še boljši, ako bi se vsi člani zavedali dolžnosti napram drultvu in ako bi Wit med nami več sodelovanja. Nekateri člani so taki, d» ovirajo delo pri prireditvah, mesto da bi pomagali.
Na društveni seji je bilo side njeno, da vsak član, ki se ne u-deležl piknika, mora plačati er dolar v društveno blagajno. Od tega sklepa so bili izvzeti same bolniki. Radi tega so ee nekate rf člani jezili in trdili, da se J tor. krivica godi, češ, kdo je dal u-rad ni kom pravico do takega po* stopanja. Nekdo se Je celo Ura zli, da Članu, ki živi šeet milj oil društvenega sedeža. x>| potrebna pohajati prireditev niti prispeva ti dolatfa. Ako bi se delilo ir društvene blagajne, bi toga najbrž ne rekel. Neki drugi član se je pismeno obrnil na gl. urad u Informacije glede prispevka dru. štvu, pa je od Um prejel pravi odgovor, zakar gre hvala gl. u radnikem.
Naše društvo je staro dobr« tri leta. V tem čaa» je precej napredovalo v članstvu in finan čno. članov fcna nad petdeset v< obeh oddelkih m nad |40O v bla gajni. Leta 1MB nismo imeli nobene prireditve in ne naklad, iz-vzemši pri ustanovitvi drultvu je 16 novoprlstoplih članov prispevalo po 6c vsak za poštnino. Zato, bratje in sestre, mislim, d* se ne godi krivica nobenemu, kateri je plačal $1 v društveno bla gaj no, ako ni prišel na priredi tov. Tleti, ki stanujemo v bližini društvenega sedela,, delamo in agitiramo v korist organizacij* In zraven le svoj denar trošlmo Naši društveni uradniki so do sedaj delali brezplačno. Prvi taj nfk društva je celo dajal' prostor za seje brezplačno In opravljal društveno delo zaatonj. Drug) tajnik jo računal za prostor zj» soje 92.50 in za svoje delo jo m jemal &c od člana na mesec. Cla ni, ki ne pridejo nikoli na seje niso bili s tem ««dovolj ni in s< godrnjali. Članom, ki so odda ljenl od sedeta društva, bi sveto val, da pridejo vaaj dvakrat m< leto na sejo, da M tam slišali o društvenem delovanju in dali svoja priporočila. Društvo ved no potrebuje denar, ker je treb« plačati najemnino sa dvorano, delo tednika In predsednika. A ko bi nam tajnik odpovedal svoje prostore sa zborovanje, bi si morali nabaviti mizo In stole ter drugo opravo, ker sedaj nimamo drugega kot društvene knjige in pečat Potrebno bi tudi bilo, na bavitl si zastavo, kar vse stam denar. Vse to komo pa lahko dosegli, ako bomo delali akupiu v korist društva In članstva.
Na društvo prihajsjo vedno rasne prošnje od bolnih članov, ki potrebujejo podpore. Ali bi bilo lepo, ako bi pobirali pri-•pevke od članov, ki se udeležujejo eni In ao to vedno eni in leti 7 Društvo mora imeti denar v svoji blagajni, da lahko pomaga bolnemu bratu. Neki član ae je na eeptemberOkl eejl, ko se Je čitala prošnja od bolnega člana, izrazil, kaj nam bo blagajna, saj Jo imamo v Chicagu. Poznede je ravno ta brat predlagal, naj ae da poškodovanemu Članu toliko in toliko li društvene blagajne Radoveden sem. kaj bi U brat predlagal, ako bi ne Imeli niče sar v blagajni Morda bi bil rekel, da naj mu pomagajo Iz M-kedbe blagajne.
Bratje In sestre, ki ste oddaljeni od društvenega sedeža In vam je tako hudo prispevati en dolar v društveno blagajno, svetoval bi vam. da bi se Utdi vi vsaj enkrat skupaj sešli in nabrali en stotak sa društveno bla gaj no na en all drug način, kaj ti blagajna je last vseh članov. IMJe bi priporočal členom, de čitajo Prosvsto, Is ksteee ae bodo lahko poučili o vseh »premem beh v Jednoti. de ne bo treba tajniku pisariti sa vsako malenkost In jih vedno opozarjati na
list za
las slovenske delavce v Ameriki, član društva št. Ml
— Tukaj smo še presoj zaposleni, toda ne v tovarnah, pač 00 v društvenih aktivnostih. Kapttali-ti že skrbe, da pir delu ne ebo-'¿atlmo, kajti njih naloga jo, tiščati nas vedno k tlom.
Društvo št. 460 SNPJ Je eno najstarejših v Maple Helgfctsu n menda tudi najbolj napredno. Nobeno drugo društvo še ni podpisalo deset dWnic SND razen našega. Društvo raste tudi na članstvu. Pro^i mesec je dobilo v,ops t osem novih članov, izmeti teh jih je bilo pet iz Goriotove družine, iz Fi*netičeve družine pa trije. Pozabiti ne smem pionirja Martina Potiska, ki Je dejal, da ne moro nič prispevati k jubilejni kampanji, ker ima že vso družino v jednoti, zato pa daruje eno delnico SND. Vsa east tem ¿Jon«n. Naše društvo ne bo pozabilo članov, ki so se izkazali s svojim delom za zveste sinove naše matere SNPJ.
Naš Slovenski narodni dom dobro napreduje in se je odloČil, da priredi dne 18. oktobra banket v svojih prostorih na SO. cesti. Ts banket bo nekaj izrednega, zato pa si preskrbite vstopnico ob pravem času, da se bomo na omenjeni dap veselo zabavali. Kvala direktorju SND v New-burgu, ki je dal dvorano brezplačno na razpolago in s tem pokazal, da je pripravljen pomagati k dobri stvsri ob vsaki priliki.
Tu se pripravljamo na proslavo petnajstletnike pevskega zbora "Zvon." Ta proslava bo pomembna, kajti letno delo na kulturnem poljp se ne sme omalovaževati. Vs# ¿**t motom, ki *o Širili našo pesem tekom teh let^Opasovalgc.
Smrtna neeteča v rudniku.
Pitlebnrg, Kjute. — V tukajšnji okolici je velika euša, ker ni-*mo imeli deAJo ie tri mesece, in je napravila veliko škodo na polju.
Z delom se qe morem poeebno pohvaliti, ker so premogorovj v i<oletju le male obratovali. Zdaj ie nekoliko bolje v tem oziru, kako dolgo bo pa to trajalo, ne ve nihče.
Poročati moram o nesreči, Id ie zadela predsednika našega Iruštva št. 411 SNPJ Frank Hri-»arja. Dne 17. sept. je bil ubit »ri delu v rovu. On je že drugi <lan našega društva, ki je bil u-blt v rovu v tqm letu.
Frank Hribar je bil doma iz fare Sava pri Litiji na Dolenjskem. Pokopan je bil na pokopališču v Cherokeejy. Tukaj ga-nušča dva sina in hčer; njegova '.ena rnu je umrla pred par leti.
Društvo Žalttje sa pokojnikom, ker je z njim ¿zgubilo dobrega Mana, ki je veliko stori! v korist Iruštva. Društvo izreka njegovi hčeri in sinom iskreno sožalje.
Martin Jusnik, tajnik.
Svatbe in drago.
Johnatown. Pa. — Popisi Iz naše naselbine se bavijo v večini s iruitvenimi aktivnostmi, jas bom pa poročal o svatbah. Pred kratkim so si obljubili večno zvestobo trije slovenski pari, katerim želim veliko sreče v novem stanu. Pri tem n^j omenim, da so se nekateri nail mladeniči in mladenke poročili s Poljaki. To se meni prav nič ne dopade, ker ta narod je saan kot nazadnjaški, kar imam priliko opazovati na mojem potovanju. Cerkev jim ie glavno, za drugo se ne brigalo. Neki gospod se Je izrazil, da nJega bi sploh ti ljudje ne potrebovali, ako bi ae bili tako slabi in polni grehov, katere jim Je treba odpuščati.
Poročati moram, da si js nedavno hotela vsot! življenje hčgr-ka rojaka J. K. s strupom. Zdravnik. k! Je bil poklican ob pravem času. ji ja vseeno ohranil življenje in sdaj je sopet vse dobro. Vzrok poakušaftega samo-je bila neerečna ljubezen.
(ilrard. a — Naznanjam ¿tonom društva "LJubljana" št. * SNPJ. da et premesti redna mesečna seja na prvo nedeljo v me-•ecu ob S. popoldne. Članstvo o-pntarjam. da se udeteftuje društvenih sej v večjem številu kot do« le j - John Jnvantič, ujnik.
LJUDSKI GLAS
km M ta
____ ____ wkräm* miß
trhmm »«fr1— teta«« S. M. e. J. V i« «Mk steM mm
t u. UM-)
Ob Ima *to čiste. Duluth, Minn. — Od kako je stupila u krijepost reeolucija u-trvoj ena na 9-toj redovnoj konvenciji 8NPJ, u kojoj se pruža prilika članovima jednot* na pra» vo izražaj« svojeg miiljenja a "Prosvetl" tako, da elobodno sva* ki član pile ono, tto je pošteno
i stvarno.
Razumijevajuč zaključek konvencije kao I sadriinu resolucije, odlučlo sam, da i sam napišem nekoliko redaka, onloliko, koliko mi to moje sposobnosti doovolja-vaju. Več do sada se je izjasnilo nekolicina brače sa svojim sta-novMtem i predbacuju jedni dru^ gima, a ta beskuönük.i beskučica. Eto, kakva razlika sada izmed ju ove dvojice kad same riječi poka-zuju, da su obadvojica jednaka, ili ravan jeden drugome, pek z*-što onda tolike nesuglasice.
Ja mislim, da svaki razuman i pošten Član organizacije mora i treba, da znade, kafkve su okornosti nas prisilile na prietup u podpornu organizacij u, svifa bez razlike na vjeru ili narodnost, a opet kak ve okolnosti u političku organizacij u.
Znade se, da je ovo po broje-nju dvadeseto stol ječe, i stoga ja mislim, da je več i vrijeme za razumi Jevan i e novog duha ljudske naobrazbe! Znade se i to, da sa duhom vremena sve dolaai, čo-vjek mora, da se opravlja uspo-redo sa vremenom, u kuči i na polju, pa sad u koliko mu to same prilike dozvoljavaju.
Gitajuč dopise u Prosvetl pod naslovom Ljudski glas, i kao odgovor 1 kritika istim, uvjek bi ee dak> pisat i stavljat umjesne kritike jednoj brači, koja su još da-teko zaostala dijalektički, a ist-ječu se kao pozitivno Sposobni 1 onda kao takovim, ako se dostavi um j es na kritika, odmah su punl indignacije.
Brat Ludwig Spolyar od društva št. 121 piše u "Prosvetl" članke, naknadno jedan za drugim, i evi su mu upereni protiv jednog dijela članstva jednote, valjda zato što taj dio članstva, malo drugše misli nego on. Samo nastavite dalje, brate Spolyar, svemu tomu če se dočl na kraj, i doznat če se ko sije i raspiruje mržnju i razdor u SNPJ. A to se je več I do sada pokazalo, ko je prvi zabacio na ledja biaage.
U "ProevetP od sept. 25 t li piše brat J. Kobi, član št. 206, dosta stvarno ali dosta I zavija, kao da traži sebi izlasa, a da, komunisti su mu najoštriji trn u otti, sve jedno kao 1 kapitalistom. E brate Kobi, joi proučite logiku, pa čete onda doanat, u kojem ste taboru. Komuniste u javnosti prikazujete kao kakve razbojnike a socijaliste jaganj-čem božjim; a če kaj te dokle vam kapitalisti donesu slobodu na tanj iru. Dalo bi «o Još mnogo toga vama pisati i prikazat vaa u svjetlu, pa kakva korist u nate-zanju s vama, kad se vi samo vrtite oko jednog. Radnici su vam razbojnicl I neprijatelji, a kapitalisti prijatelji. Uvjek vam se hoče pjevat jedne te iste pje-sme kso I duhobrttniku.
D. Mealč, član društvs 206.
Jetrn v prehrani. Znano je, da pripiaujejo zdravniki jetrom, in sicer surovim Jetrom velike učinke sa sdrsvljenje rasnih krvnih bolezni, zlasti belokrvnoetl. To odkritje upoštevajo poeebno na AngMkem, kjer so je zadelo vse hraniti s tem živalskim organom v surovem stanju In kjer ae u-stana vij^jo vsak dan nova podjetja, ki raspečavajo jetrne preparate v vseh mogočih oblikah. To je prva posledica, draga pa ta^ da jO zatVlo j*t< r primsnj
kovati In ao dosegle aa naše pojme bajne oene. Se pred kratkim so bila tako mak» v čisltti. da ao jih prodajali mesarji skeraj zastonj In to le najrevnejšim slojem. ker Jih drugi niso marali. V tej stiski so začeli uvažati jetra ig taooometva. Id ao sicer sa polovico cenejše, a J kn tudi odrekajo vsako sdraviM
I ms SveK H edin pnw«' znauMtv«-m mmmjUtv velik• pmUmm* v not run A., j i. F O odkrit ju T tu n* h i nulla jr hi
i0 S ven H edin mmmUl U kratek odmor xm nekaj let, predel je kanil te-
CMt/ m	A MaL'ta —■■■ ... aImjAM.
— w mwWwt ii ^MW	W ww^i
-----i----A rlJJ	,, . m* m tli t i
yoiiiicnt prrofirfH l» /t^iji ¡n>»ni i'ut »koro nepremagljive ovir*. Toda nuti epe ve krepkevaljeamii ee ne da epla■ O z i ra I	po m Jti ftMMI*
etvmikih in /. /SM. je pričel v Pekingu »*M tu vi jat i največjo odpnmo, ki m je Icdaj napotila p erednjo Sat"
dieija Se ni dpvrhla evojega dela, ko je Sven Hedm na pritok tvojih prijateljev privolil, da potijo wad lju
J|I	» "fi^euprie	išsim	gjis,
w • mfFvm v f* vvwf |mh/fvwf wsvhw
vanja t i&elavom "Moj 'pohod • Švedi, Nome i in Kitajci $kozi pustinjo doku Evo
18. deoembor je napočil, dan, ili bo v kroniki mojega življenja
zaznamovan s tremi zvezdicami, ¿pada med moje najljubše spomine, kajti prineeel mi je enega najlepših in največjih dokazov prijateljstva in požrvovalno-si, kar sem jih kdaj doživel.
Ob pol desetih smo odrinili. Zunstf je čakal železen postelj njak. Ob obeh stranicah sta bila pritrjena dva šatoraka droga. Postelja je bila iz spalne vreče in nekaterih blazin. V kašmir-skih čevljih, mačjem kožuhu in kučmi sem legel nanjo in pokrili so me z veliko ovčino. Nosila vsemi pritiklinami so tehtala vsaj toliko, kolikor jaz sam. Dobrih 40 kil Je pritiskalo na vsako izmed ram, ki so me nosile. Čim sem bil zamotan nalik mumiji, so stopili prvi noeači na svoje prostore. Heyder in Hummel, No-rin in pl. Harehall so si na dano. znamenje zadeli nosilnico na pleča in genlli. Cez 8 minut je stopil Matte Lama na Heyderjevo mesto, medtem ko so si ostali trije gospodje samo predeli na drugo ramo. Pozneje so poprijeli drugi nosilci: Lieberenz in njegov sluga Charley kakor tudi Mongolec Džangsun. Pohodni takt in teža sta zahtevala, da se je vsakih minut menjavalo. Imeli smo torej dvojno moštvo, ki se je vrstilo, tako da je alednji tovornik 7 minut nosil in 7 minut proet korakal Uro sem držal v roki in velel obstati, kadar je čas potekel. Pisal sem tudi v svoj dnevnik kakor po navadi. Mongolsko moštvo ni umelo stopati Umerjeno. Na njihovih plečih so bile kretnje sunkovito neenake. Občutek večjega mtaM in vjumoiti sem imel, kadar so štiifje Evrope! zopet nastopili pod nosilnico.
Nekako čez poldrugo uro smo napravili 80 minut oddiha in n* silnico eo položili tik prijetnega, za ve t nega ognja. Jaz sem bil pač edini, ki mi je bito tega treba, kajti nosečem je bilo pri doki dovolj toplo. Dokler smo počivali,' je Heyder jahal naprej na No* risovem velblodu ter nesel Lar sonu povelje, naj nam nemudoma pošlje vsaj 8 Mongolov naproti, da bodo nadomeatili obe prvi akupini noeačev. Jezdili naj bi, da bi čim prej prispeli do nas.
Po odmoru je stopal sprevod dalje skozi puščavo. Lieberenz je žilmal in fetoorafiral. In prifnaU moram, da sem bil j ako radoveden na plošče, ki so ae mogle nas* viti stoprav v Hamiju.
Ob eni smo obtičali no točki, kjer so nam SaiksauJi nabrali goriva, zanetili smo vnovič plam-teč ogenj ln zaužili tečen pred-| južnik: prežene antilopje ob isti ln zelen grah, keks in presno maslo, čaj in smetano.
Ko smo se tako okrepčali, smo odtegnili naprej, in moja nosila *r gugajo preko novih daljin neskončnega Gobtja. Mento, Bonk. Matte Lama in Džangsun m« nosijo. Menjava se vrši sedaj vsakih 6 minut. Pol štirih je, in solnce se Utto obsorju. Prav pred seboj ga imsm. V labirint
mo. Tla so tod valovita, vendar moji nosilci to bolj občutijo kakor jas. Hnova preide pol ura, In pred nami ae začrta gibka, slikovito četa jezdecev kot tomačne silhuete na zapadajočem solncu. Deset naših Mongolov in Kitajcev. ki eo nam poalanl k Sebi-steja naproti. Naglo dirkajo. Ob-stanemo. Oni razjašejo in štirje ae takoj postavijo k noailnki ter poprime jo s čilimi močmi. Koraki so jim kratki, pa urni, in bre-žuljki ob pot» m ne jo hitreje no-go doslej. Njih brst stopaj pa ne drli enega takte —. podobo je, kakor U človek mm\
li v
Edajci se mi približa mlsdikav, cvetoč in mogredo si krepko _ ko. Nek*j minut nato (Osti* sa a.
j- Oktobra.
Doživijuji u aenaki podmornici
Križarili smo s podmornico v Sredozen». skem morju. Bled otokom Kreta in Pert Sai. I dom. Vse, kar nam je prišlo sovražnega prJ torpedno oev, anso odatoanilL Ogenj! i^« Zamolkel pok!
Zimski dan. Zimski dan na Sredozemaketn morju. Široko. Divji vihar je bičal morje» _ Glej, tam spredaj ae nekaj pojavlja. Potopimo se. I» skusi oev spoznamo, da je to velib» velika tovorna- ladja. Frances. Trikolom. trleto metrov se plazimo nevidno do žrtve
Zapremo oči, zapremo srce. — b, nitro> glicerin plane kot smrt iz bakrene cevi Tor. pedo je sadeL Še enega. In 4e tretjega. kamo četrt ure pod vodo. Naša srca biieio kakor takt Dieselmotorjev.	■■
Kvišku! In pojavimo se iz globine kviikn v vihar ht razbijanje valov. Kje je ladja? Ni je več. Izginila je. Ničesar več ne vidimo Vendar — ne zopet tam — tam K Tam! Tam» lfa vrhuncih penečih se valov. — Coin! ¿oin' Plavajrao tja t Blizu brodolomcev smo ie. Ali moramo rešiti. Pravkar smo morili, a sedaj k oglaša čut človeka. Rešiti — Ne razburjajte se — dokončano. — Čoln se je prevrnil. Nife. spr več ni videti. 8iv peneč vrtinec, beli zobje morskih volkov, tuljenje merskega zmaja -
Široko! Široko! In nebo visi globoko m morje. Težke in sivo, pljuje nam v obraz.
Naenkrat — aunek v srce — glej — fo. vek. Vrzite vrv! Zgrešili Vrzite boljk Dobro. No knovu je. JBrodoloraec s transporti» ladje. 2olt Je. UH kakor Malajec. Mad* geeer je. Sprašujemo: angleški; francoski; i rokami. Za sik> odgovarja. To pomeni:
"Prihajamo od Tamatave. Od Tarnata* na Madagaskarju. Petsto Madagesov. Morti bi delati v Franciji. Ne vemo, kakšno deta na» je določeno. Ladja je bila iz Toulons. Ns nji je poveljevale sto belih ljudi. Vsi so se potopili. Potopilo se je vseh mojih štiristo devet-indevetdeset bratov, lepih žoltih Madagesov/l
Jokal je. Mi smo jokali.
Nismo več streljali. Bencin nam je po. šel. Nazaj k bazi. Po Jadranskem morju r Puljj Iz Pulja na kopno. V gostilno. Pijemi rdeče, rdeče istrijanako vine. V naših srčik je postalo mehka Zopet smo jokali. Jokali smo za mrtvimi Madagaal. Bili so ljudje, brst-je. In sami smo jih ubili. Besede niso spregovorila naša usta. In srca vseh so si dopo-vedala vse.
Marjetka, še vina. Eviva ti mare!
Ogenj se je vzbudil v nas. Ogenj in jen. Bili smo vsi pijani. In preklinjali smo vojno. Tolkli smo s pestmi in steklenicami po patrulji, ki |e prišla opolnoči, da nas odpelje ns lad-jp, na podmornico. Mesto na krov, smo prišli v garnisijeki zapor v Pttlju. Iz Pulja v zamre-«enem vagonu v Nemčijo. Dolgi so bili tedni ostrega glade van j a v polmračnih zabojih.
Nato pred sodišče. Debeli štabni častniki Obtožba: Motel v inozemstvu. I
Ponosni smo.
Obsodbo»: Trdnjava.
In v trdnjavi amo postali vsi revolucionarji. Nafta pesem naskoka: Nobene vojne več!	%
Prevedel Iv. Vuk.
NOVO ZDRAVLJENJE PAJUUZE.
Praški zdravnik dr. Pollak je sporočil, da mo je uspelo noj ti novo sredstvo sa zdravljenj« progresivne paralize. To bi bile injekcije • kolonialnim žveplom, ki je uporaben tudi u bolnike o komplikacijami v notranjih organih-Zadostuje boje 10 takšnih injekcij. Koloidslao žveplo spod» mod tvarine, ki poveročajo mn-lko, učinkuje torej podobno kakor malarija, ti jo injkira dpnajski profesor Wagner-Haure«f pacijentom 90 svoji sloviti metodi.
OD M. LETA DO 8MRTI.
Edison trdi, da začne človek s 36. šele psmetno presojati življenje. Tokrat se mu poderejo vse iluzjje in vse sanje, ki napravijo mladost srečno. S 86. letom prične ¿k>v* gledati v obraz realnosti in do 70. lets j« govo delo brhko vedno uspešno. Ako si j«*« starosti ohranil dobro zdravje, bo imel uiitrt svojega dela do poznih let, morda do 90 t» še čez.
AmbMo ¡Mpoje
Kratka e prakiblcijL	J
Prohibieija založi potomstvo s anekdots* najmanj za tisoč let.
Polieoj v Watipunu, Wie., je jevil **** da mu je neki farmar ponudil koearček Ijutaffc ke je Ml pri njem po civilnih opravkih b tf» policaj sklepa, da ima farmar kotliček.
Šerif je takoj poslal dva deputijs po ' denco" k farmarju. Ko sto prišla na P^JJ ekrv. j« eden deputijev pomenljivo pomrtiV* farmarju in sa vprašal: "Oča, ali nama W prodate par steklenic?"
"Seveda, lahko," je odgovoril in odhiul'
---Vrnil se ie s dvsam čisto ****
k» toda bili sta prasni.
"Tu (mate stekleniei. vsaka stan« centov, našo pa ee lepo izgubiU In deblu ki varno Uj naliie v......
CEffttRKTs.
»RÖätEYfc
I Vesti iz Jugoslavije ■
AJ JE
VZROK ltJW®K,H
nesreC? .
(Iirirtio.)
I jubljana. sept. 1929.
ESJsääb
^« rUrjev mrtvih 2
^borita * «m** ta bee U
Tn mrtvih, in mnogo t*» »n !._ ^n ionih — od kod te ne-
»m
lev
Tedaj aese 4U stotine stal je brez kruha a z življenjem, x nekim svojim prijatelj «m v tri
hko ranjenih
Panoje vendar, da »o naši SV svoji velikosti nijmv-
t primitivni napram velUtim
v riem premoga v Nemčiji al»
M ^^¡I0^
»ega tega pa je zadnja leta or-
iniziran cel pogon na rudarje, . izkopljejo čim več premoga. \ ¿red leti veliki rudarji ttrajki, je premogovna pro-ukcija pri nas prav lahko porezala več tisoč rudarjev. In o
La štrajka jih je «v lahko
ipustila. Tedaj ao e
jdarjev selili v Francijo, v Sr-
¡jo, v Belgijo, na Holandsko, «tepli »o se po svetu iskat kru-a. A to za rudnik še m bilo do-olj Trboveljska družba se je
ivedala, da lahko izvrši na ru-urje pritisk, da ne bo bogve ka-etra odpora, ker so rudarji radi abih plač že itak izrooegani in i tudi država padla po boraših } rudarjih z vsemi sredstvi. In rboveljaka družba je v svojih jdnikih uvedla le dva šihta: ¡utraj in popoldan. Zvečer od
0	do 6 zjutraj delo v rudniku očiva. Delovni čas je skrajšala >rej za eno tretjino, Število ru-arjev pa je zreducirala skoro za olovico.
Po naravnem razumu bi »ora-
1	produkcija premoga potem ta-em pasti. Pa ni. Nasprotno: rodukcija rudnikov je ne le o-tala na isti višini kot prej, isrveč jo je celo prekoračila, 'rekoračila v enem letu za 15% !
Rudarji bodo razumeli, kako i dvig produkeije pod takimi« ► kolnostmi mogoč. S takozva-im "Treibsistemom", s siste-lom priRanjanja. Kolikor je ru-arjev ostalo v službi, morajo «lati na vse žive in mrtve. Tam, jer je bilo svoj čas po troje ru-arjev, je 7xlaj le eden, ki mora r&iti isto in še večje delo od rej »nje trojice. Vsepovsod Ste audi. vodstvo rudnika kol ne, če zletijo rudarji na močne plasti Aifra" in je produkcija premo-i slabša, pašniki in vodje posameznih tretjin tekmujejo med abo, na kateri tretjini bodo iž-ožili večjo množino, premoga, udarji sami z nizko akordno »ezdo hitijo in se pehajo, da bf aslužili več in si obdržali zapo-Utev.
In produkcija raste iz znoja in Tvi rudarjev, paznikov, inžinir-«v, ki so vsi prav enako sužnji n morajo hiteli na ukaze vod-tva Ujetja. Ravnateljstvo v Ljubljani izda naredbe ravnali j i obratovodjem, obratovodje liinjerjtm in paznikom, pazni-U pa se 2 delavci vred pehajo za »ni v^ji izvoz premoga iz jam. v tej dirki je razumljivo, da «oKtanejo potrebne varnostne za varnost rudarjev, da ro-n niso tako osigurani kot bi mo-™ /«ti - in v tem je tudi ranljivo, da izvirajo odtod mar-Ukat^re nesreče. IPrecB
Rta»j. Komisija, ki pveiakuje vzroke nesreče, je prišlo do sklepa, da je vzrok nesreče enako sistem priganjanja. Eksplozija plina ni nastala slučajno, marvtn je bila jama prenaipolnjena s plinom tako, da bi morali delo sploh ustaviti, dokler ne bi jame očistili. SUH rudarji, ki so ve-ščaki v teh stvareh, so opozarjali rudnik, da je rov nasičen s plinom in da je potreba prezračiti temeljito ves rudnik. Vodstvo je to savradak). Vodstvo rudnika je hotelo pod vsako ceno zvišati produkcijo premoga. Nadzorniki so priganjali rudarje k delu, prezirajoč pri tem varnostne mere. Ze več dni ao rudarji opazovali, da se je množina plina v rudniku silno povečala, opozarjali vodstvo rudnika na nevarnost, ki preti rudniku in delav-cenrf» a vse zaman. Dan pred nesrečo je slovenski rudar Lesjak Ivan, star in preizkušen krt— rudar, odklonil, da bi delal v rovu, češ da je v rovu po njegovem mnenju najmanj 6% eksploziv-nih plinov. Povedal je tudi nadzorniku Koprivšku — ukrenilo se ni nič. Ker Lesjak ni maral na delo, je bil — odpuščen. O-
■ ^ radi tega se je zgodi-
» nesr^a v Zagorju, kjer je za-rudarja Nolimala, ki so ga W*m refevali celih deset ur.
Htalno z njim v pogovo-J J«* tožil, da ga tišči zlasti • <:a naj hiUjo s izkopa »■jem a reševalnim rudarjem ** Ino znova ustpal strop ■I ttmiieKa Nolimala. Kričali so JV premogovna sklade, pod ka-IP*1 j- Ječal ponesrečenec: Nollmal nič se ne J kmalu te rešimo, kmalu t« «drži, ko j bomo pri tebi*, je Kijrovarjal is premoga:
mL™ *oy<*l «aj vidim, da
p^ * mano....-
J¡JT** urah so ga rešili,
Vniri t"*em je umrl. k »¡TS V RUnJu i* «ahteva-?"* rudarjev že r L* Lf dv* ««niraU In dru-: "kovani v bolnici. V ¡EiT£ vM PHn In silna eks-i« * tresla vso planino
ki si ga je s tem rešil. Nasled» njega dne je prišlo do eksplozije. Zažigalec min Vinkalič je tik pred katastrofo izjavil, naj bi se zažiganje min prekinilo. Zagrozili so mu z odpustom, on se je vdal in zažgal mine. Vnel se jc plin, eksplozija je bila tu. Rudarji pripovedujejo, da je bil rov tako nasičen s plinom, da je v hipu zagorel ves rudnik po vseh rovih. To je razvidno tudi iz dejstva, da so vsi rudarji, ki so bili tedaj v rudniku, ožgani in opečeni od plina.
fri vsem tem je razumljivo o-gorčenje rudarjev nad tem sistemom priganjanja. In če bo o-hiast iskreno vodila preiskave in če ji je res do tetfa, da najde krivce, ji bo to prav lahko mogoče.
Zanimivo je, da je lastnik stenskega rudnika v Srbiji obenem predsednik akcijske Trboveljske druibe. Piše se: MUnch. Tedaj pristen Jugoslovan.
Vesti Iz umetniškega Hvljenja. i
Ljubljana, 1«. sej>t. 1&89.
Obetajo se nam nove revije. Z novim letom in še prej bomo de-ložni mnogo novih revij. Ze zdaj Jih je psecej, a z novim letom se nam obeta njihovo število podvojiti. Radivoj PeterlfavnPetruška bo začel izdajati trimesečnik "Odmevi." Izhajal bo vsake tri mesece v obliki zaključene knjige, v kateri bodo zastopani pisatelji in pesniki s svojimi krajšimi zaključnimi deli. Baje ima u-rednik že 80 sotrudnikov. Kako bo z naročniki, je vprašanje, resnejše od vprašanja sotrudnikov. A tudi ti bodo v zagati. Kje in koliko bi sodelovali, ko ae obeta toliko revij. Ivan Sever, ki Je napisal knjigo b Zupančiču in dramo "Slavica," s katerimi je slabo uspel, vztraja na svojem na-firtu, da bo abudil neko novo "sa-morodno, mladoborsko" gibanje v književnosti Ur grozi, da začne izdajati revijo "Samorodnost." Kdo mu bo sotrudnik in kakšno smer prav za prav misli Imeti in kaj hoče — tega menda še sam ne ve natančno.
Književniki pa, ki se ne strinjajo z Ljubljanskim Zvonom In njegovim urejevanjem, in ki se ne strinjajo x Domom in Svetom, pa bodo pod okriljem Slovenske Matice osnovali novo revijo. Izmed vseh napovedanih, bo ta najreenejša, kar pričajo že Imena, ki se zavzemajo za to dejanje. In ime Matice same!
Poleg tega se je osnovala nova založba pod imenom "Modra ptica," ki bo organizirana po vzorcu nekih nemških založb. Vsak član bo plačal letno 15 Din ter bo prejemal vsak mesec revijo in na vsake tri mesece eno knjigo, torej letno 12 številk revije in 4 knjige. Za letos so v načrtu knjige: Knut Hamsun, Blagoslov zemlje, Galsworthy, en roman, Cehov, An ju ta, in Gorki, Kr*»mi ni na sodobnike. — Pogoji naroči* na to caloAbo so precej u-godni ter je raditega verjetna da bo zaloibe pri količkaj agitaciji uspele.
Potem še Usti "2ena In dom. "2ena in moda" Kd. — a to ne spada v "umetniško življenje. In marsikaj od zgoraj omenjen« ga bržkone tudi ne bo. Volje ni.
Slikar Jakopič je odšel nekam iz Slovenije. Bogat veleindustri-jaiec ga je bil povabil na svoje veleposestvo, kjer bo izdelal zanj več slik. Ostal bo Um kak poldrugi mesec.
Komponist Marij Kogoj, ki je v lanski aezoni uspel s svojo opero "Orne maske," komponira zdaj opero "Kaj hočete" po Shakespearju.
Imenovanje. Albert Filk, bivši učitelj v Julijski krajini, je bil sprejet v našo državno službe ter imenovan za učitelja na mišiMMfci šoli v Ljutomera v Slovenskih goricah.
-Vas epu menita ime. 8 kraljevim ukazom je bilo izdano dovo. ljenje, da sme vas Karaslare v veleškem srezu svoje dosedanje ime spremeniti v naziv "Tomi-sl^vljevo."
Nova žrtev Triglava?
Ljubljana, 15. sept. 1929.
Težke slutnje obhajajo turiste: slutijo, da je Triglav tirjal že četrto žetošnjo žrtev. Gre za 28-letnega Bogdana Dekleva, u-radnika na mariborskem magistratu, ki je odšel že IS. avgusta
Dr. I. BajieU
glavsko pogorje. Nekje v stenah se je Dekleva ločil od svojega tovariša Ur krenil v drugo smer. Od tedaj se ni javil več, dasi Še poteka en meeec. O usodi turista se nič ne ve. Slutijo nesrečo, pa se je radi tega odpravila v planine skupina turistov, da preiščejo pota in prepade, aH ne bi našH kje njegovega trupla. Preiskali so že več skupia, a za Deklevo ni sledu. Imel je dopust do S. t. m., a ker se ne javi od nikoder, je skoro gotovo, da je on četrta žrtev naših planin v letošnjem poletju.
Z nožem ga je.
Ljubljana, 17. sept 1929.
Iz Višnje gore poročajo o dejanju dimnikarja Ivana Penca, ki je z nožem na cesti obklal jedva 2(Ustnega Alojza Ovna iz Stranske vasi.* Pere sam je star krog 40 let.
Alojzij Oven se je peljal a ko* letom iz Višnje gore domov. Bilo je to krog 9. zvečer dne 14. t. m. Noč je bila zelo jasna in kolesar Oven sploh ni prižgal luči na kolesu. Usoda pa je hotela, da mu je prišel nasproti dimnikar Pere, ki je bil močno vinjen. Brez vsakega povoda je uaUvil Ovna sredi cesU z razprostrtimi rokami ter mu velel, naj stopi s kolesa, ker ne sme voziti brez luči. Oven mu Je dejal, da mu nI treba luči, da tako dobro vidi. A ker se ni mogel otresti nsdležne-ža, je z bližnje skladovnice drv vzel poleno, da bi z njim zapre-tli Pereu. To pa je Perca tako raztogotilo, da je potegnil iz žepa nož Ur pričel mahati po Ovnu. Zasadil je nož v pleča Ovnu tako globoko, da mu je ranil pljuča. Ko se je Oven težko ranjen vzravnal, da bi se posUvil v bran, je Perca zamahnil še enkrat, mu odrezal podbradek, ranil golUnec Ur prsrezal žilo odvodnico.
Slučajno je v tem času prišel mimo hlapec Ivana Potoka^ja iz Višnje gore. Ko je zagledal Ovna krvavega, je za vpil Percu: Pusti ga pri miru. Perca je to tako raztogotilo, da je napadel še hlapca in mu z nožem prkadejal precejšnjo rano v pleča. Hlapec se je nato spustil v beg In bržkone si Js s tem rešil življenje ali pa vsaj večjih poškodb. Težko ranjeni Oven pa se js s težavo priplazil do hiše trgovea MIhe Omahne in zajecljal: Dimnikar Pere me je zabodel. Omahen je koj spoznal, kakšen je položaj, zapregel In odpeljal Ovna k zdravniku v Stične. Zdravnik mu je obvezal rane in ugotovil, da so poškodbe težke In da je malo upanja, da bi okreval. Oven pa se bori s smrtjo.
Napadalec Pere Je odšel po dejanju domov ter se umll, ker je imel roke povsem krvave. Pocabil pa je umiti krvavi nož. Odšel je nato v gostilno. Med tem so bili orožniki obveščeni o napadu ter prišli aretirat Perca. ki pa je sprva vse hotel Ujltl. Ko pa ao našli pri njem krvavi nož In mu ga pokazali, je dejanje priznal. Perca ki je poročen in ima enega otroka, ao aretirali in odpeljali v zapore. Dočlm Je Oven znan kot miren In prikupen fant. Je Pere anan po svojem strahovanju okolice.
Uporaba RoaalgaaovHi žarkov
V	začetku roentgenološke ere so Roentgenove žarke (x-žarke) uporabljali te v diagnostične svr-he, kajti do U dobe je bila možnost videti samo površina paci-jenta. Sčasoma pa se je izkazalo, da Koentgenovi žarki vplivajo zdravilno na kožo In na razne kožne bolezni, kakor na primer različna vnetja kože, kužno tuberkulozo itd.^V naslednjem ae hočem bavtti samo z zdravljenjem kozmetičnih kožnih obolenj.
i Kpilaclja.
Pod epitaeijo razumemo od-stranjenje odvišnib las. Po svojem anatomskem liMroju spada človek h kožuharj em. Skoraj vsa površina človeka je pokrita z drobnimi lasmi, ki so pa nekaterih mestih jako močno izraženi kakor glava, Urada, podpaz-duha itd. Zaradi anomalij tekom razvoja se dogodi, du se lasje tudi na drugih mestih zelo močno razvijejo, n. pr. pri ženskah v obliki brk ali brad«*, na lopaticah, na prsih in na nogah. Proti tej lepotni napaki uporabljajo ženske že od nekdaj razna sredstva. Rimljanke so n. pr. uporabljale žareče orehove lupine, v orientalskih haranHh so posebno uporabljali kemično sredatvo, ki se Še danes uporablja pod imenom "Rusma tureorum".
Moderne sredstva učinkujejo na različne načine. Najbolj v navadi je britje, toda britje ima pri trajni uporabi za posledico Še močnejšo rast las, in to proceduro je trebe neprestano ponavljati. Kemična sredstva so s na na v trgovini ped imenom de-pllatorija in ae raapečavajo z veliko reklamo. Glavna sestavina teh sredstsv so razni sulfidi kakor barie** stroncit v, tkblciev sulfid in arzentrisulfid. Učinkujejo le zmešani z vodo, pri čemsr se razvija žveplov vodik, ki ima duh po gnilih jajcih. Ta duh je tako intenziven, da ga nI mogoče zakriti z nobenim parfumom. Poleg tega Se'omenjene sestavine nestabilne, sčasoma se razkrajajo In postanejo neučinkovite. Največji njihov nedostatsk pa obstoja v tem, da povsroča vnetje koše, še sajasti predolgo delovati ne kožo, vedno pa postane koža pri trajni uporabi trda in reškava. Posamezne lase je mogoče odstraniti s pomočjo e-lektrollze, t. j. z Iglo, ki je ¿vezana z galvanskim elementom k) ki jo ubodemo v lasno nožnico. Ta metoda Sdstrsnjujs sicer trajno lase, ampak vsled bolečin, ki jih povzroča, se da uporabljati samo pri malošUvilnlh odvišnlh laseh.
Uporabna metoda Je bledsnje las s pomočjo vodikovega supe-rokslds. Na ta način ne dosežemo sicer odstranjenja las, am pak lasje ostanejo, postanejo pa komsj vidni, ker zgube svoji? barvo. Posebno priporočljiva je kombinirana metoda blodenja vodikovim superoksidom ln plove sm (Bimstein). Ta metoda jt najbolj uporabljiva na okončinah.	■ Najboljše uspehe v epiiaHji dosežemo s obsevanjem z Roent-genovimi žarki. Pri tefti je treba strogo razlikovati med obsevanjem z majhnimi ln močnimi dozami. Nskatsri roentgenolojri skušajo z enkratnim močnim ol> sevanjem trajpo preprečiti ras! las. Čeprav So uspehi pri UJ metodi slffornl, vendar pa nI upora* bna, ker često ne preprečimo samo rast ias, ampak škoduje tudi koži. Posledice so Ishko jako težkega značaja, v najlažjih primerih ostane koža tenka, lesketajoče, skoti kaUro ae vidijo ten ke žile. Iz tega vzroka se je ta mstoda z enkratnim močnim obsevanjem Opustila.
V	vsakem ozlru zenesljlvo pa je obsevsnje z majhnimi dozami Roentgtnovlh žarkov, II to metodo, ki nI nevarna, dosežemo, da čez nekaj dni laaj« Upadejo in začno rasti šele čez dve do tri mesece. Ak<> pe to obeevanje tri do štirikrat ponovimo, prepreči mo trajno rast las na nesažeij«-nlh mestih. Prednost obsevanja pred drugimi m«t<>damJ obstojs v Um, da je učinek siguren, ni neveren In de lasje ne srasejo dva do tri mesec* Ako pa to obsevanje tri do štirikrat ponovimo, preprečimo trajno rast las na neseželjenih mestih. P sest obsevanja pr*d drugimi metodami obstoja v teip, da je u-člnek siguren, nI nevaren ln da
lasje ne zraaejo dva do tri mesece. Ako pregledamo vse navedeno metode, vidimo, da je za o-cončine najbolj prikladen vodikov superoksid v kombinaciji s ploveeou> Za posamezne odvttne ase elektroliza, aa gosto poraščene partije obraza, grudi, dalje za odstranjenje las pod 4»azduho. kot to zahteva sedanja moda, pa obsevanje s majhnimi do%ami Roentgenovih žarkov.
Potenje.
Izločevanje znoju je lahko nepravilno po kvantiUti kakor tudi po kvaliteti. Nepravilnost po kvantiteti imenujemo hiperhi-drozo, t. j. čeamerno potenje, ki ga opazujemo predvsem nu rokah, nogah in pod pazduho. Znoj, ki se na teh mestih v veliki množini producira, odgovarja navadno normalnemu znoju^n se edino le zaradi zastajanja na gotovih mestih lahko razkraja, po-sel)no ker se meša še z maščobo in vrhnim slojem kože. Pri tem so tvorijo razne neprijetne vonjave. Lahko rečemo, da ima vsak individij svoj specifični duh, ki je pa za soseda mnogokrat neprijeten, tako da ga ne more prenesti, kar opazimo šesto pri znojenju nog in pod pazduho,.
Vzrok tega potenja nam je v veliki večini primerov neznan. Pri čezmernem potenju rok je koža vlažna in se lepi, kakor da bi prijeli žabo. PoUnje pod pazduhe povzroča poleg omenjenega neprijetnega vonja tudi vnetja kože. kvari obleko, t. j. razjeda tkanino ln spremeni često tudi barvo Iste. Najbolj neprijetno je poUnje nog. Tukaj ovira predvsem usnjs čevljev vsako izhlapevanje potu. Pot zastaja, razjeda kožo, ki med prsti čssto poči, kar Ima za posledico močne bolečine pri hoji. Razen tega ss pot tu najlažje raakraja in povzroča često neznosen smrsd.
Proti potenju se ljudje branijo z umivanjem z vodo, katar! dodajo nekoliko kisa. To poato-panje odstrani sicer pot, ne more pa preprečiti potenja. Od medi-kamentoanih sredstev uporabljajo predvsem nekaUre kisline: kromovai, sallcllova, vinska kislina, formaldehlt in dlahilonovo mazila Vsa ta sredstva morejo sioer ustaviti za nekaj časa pp-Unje, vendar pa traja to le kra-tek čas, razen tega pa imajo različne neprijetne lastnosti kakor neprijeten osUr duh formaledl-hida, strupenost kromove kisli-ne. Puder, ki ga često uporabljalo, ima še to neprijetno lastnost, da se razkraja ln se v podpaaduhi in v čevljih zlepi Ur tvori nelepo smrdljivo mažo. Pod pazduho no-iljo dame često vložke iz gumijs ali povoščenega tafeta. Preprečijo s tem sicer, da se obleka ne pokvari, povzročajo pa s tem še močnejše poUnje, razkrajanje in neprijeUn duh, ki ga ne morejo zatretl niti z najmočnejšim parfumom.
Zato lahko smatramo za naravnost lei>o sredstvo zdravljenje z Roentgenovimi žarki. Z enkratnim, v težkih primerih z dvakrat nim do trikratnim obsevanjem dosežemo, da poUnje trajne preneha. Prve dni po obsevanju ras dražens znoj niče izločajo pot v povečani msri, ki pa nato čez nekaj dni popolnoma preneha
, (Konce prihodnji«.)
Jubilej kadilca viržlnk. Du-
najčan Josip Jahoda js proslav Ijal U dni svoj jubilej kot kadh isc viržlnk. Okoli devetd. . * let že ksdi viržinke. Do Ists 19)9 Jih Js pokadil na dan i»> 15. sedaj Jih popoka 6. Veegs skupsj Js pokadil doslsj 202.900 cigar. Ce bf jih postavili drutt» za drugo, bi dels dolgost §h <>" lan.
Gšneralno ravnaUljstvo sv strijakeca tobačnega monoj" i»
mu Je poslalo k Jubileju veiik< škatljo krasnih svetlih viržlnk in mu v posebnem pismu želelo še dolgo žlvljsnjs, da bo pokadil še dokaj vedno izvrstno lzd<'l kov svstrijske tobačne indu s trije,
Kckenerjev preles. Pariški i leti poročajo, da je dobilo go-rovjf, nad katerim je plul "Z*i> pelin" dne 26. avgusta pri odhodu iz Los Angelese v Laki* hurst, im* Keksnerjev preljz. v počeščenje poveljnika nemšk« srečne ledje.
Vojaški a*roplafl, na k*Ur«m je bil tudi nemški čeetnlk von Arneuld. se je dvignil nad omenjeno gorovje in je spustil ns najvišjo točko pedalo, ovito z iškimi barvami.
TvbtrlitiltzA ii utliM
' m
Veliku pozornost, ki jo je vzbudila Gerson-Sauerbachova dijeta sa zdravljenje tuberkuloze, je spravila razne učenjake na proučevanje vprašanja, v kakšnem razmerju, stoje do U bolezni onu ljudstva, ki se hranijo s malo slanami jedrni, te preti nekolike» desetletji jo postavil baselski fisioloog prof. necivilizirana ljudstvu zauživa-nju soli šole ted»j, ko preidejo Bunge trditev, da se vdajajo Iz nomadenja na stopnjo ]K>lje-deist\a. To trditev je izkusil tudi zagrebški profesor Vrgoč mod Kirgizi, h katerim je prišel za Času svetovne vojne kot vojni ujetnik. V nekem pravkar izdanem delu pripoveduje, da se delijo Kirgizi v nomade* in poljedelce. Prvi se prehran ja jo skoraj Izključno a kumlsom (zavretim kobiljimi mlekom), surovim konjskim mesom in konjsko kr-vjo Ur ne fnarajo soli, dočlm so ae poljetjelaki Kirgizi v tem pogledu popolnoma prilagodili ruskim poljedelcem. Posledice pa je ta, l^afcor poudarja prof. Vrgoč, da med nomadi tuberkuloza škoduj neznana bolesen, dočim je med poljedelci izredno razširjenji.
To Je opasati tudi med drugimi ljudstvi širne ruske drŽave. V kolikor ae soli branijo, so zdravi in Ifjrapkl; če jo pa za-uživajo, so podvrženi rasnim beleanlm ln pred vsem jetikl, vrhu vsega pa jim čutila nenavadno otopijo, zlasti oči in voh. Tudi Livingston«- In Staalsy sta onasovala v Afriki, da se polašča divjakov, ki sta jim dala prvikrat soli, nekakšno zastrupljanje.
Ta Uvajanja zagrebškega u-
čsnjaka je snanstvsnl svst sprs» jol seveds s veliko posornostjo. Važna so pred vsem zato, kar odkrivajo, litfcaj je kumls, na aoli Izredno reven mlečni isdelek, tako izborno sredstvo proti jetiki. Mleko js v splošnem pijača, ki Ima silno majhne količine slana prlneal ln vss to bo goUvo pomagalo, da bomo našli n. pr. na* raven imunisacljskl način dojenčkov proti tuberkulozi. Saj Je mleko njih prva hrana.
Bplaltttaki aprejeli liberalen
dokument.
Denver, Colo. — Državna konferenca metodlstovsks episko-italue cerkve, ki se Js vršila prsd kratkem v Um msstu, je sprsja* la napreden socialsn program.
"Cerkev mora jasno učiti prln dpe kooperativne kontrole In po-»sdovanja Industrij ln naravns-ga bogastva, od katarsga so ln dustrlje odvisne, "pravi doku ment. "Ker smo prepričani, da priprave sa vojno vodijo do voj ne.... ml ponovmio našo opozicijo do vojaška«» vešbanja v višjih lolah ln possbno še proti prisilni vojaščini v kolegijih in na univerzah."
Konferenca js sprejsla vsč sa-hUtv za "revizijo kapitalizma" ln vss dokumente prežet s radikalnimi socialnimi idejami. "V ss« dsnjsm pagansksm skonomskem redu mora cerkev demonstrirati pomen bočjih zapovedi sli pa Izgubiti pravico kot vodlUljlca ljudstva."
Via Dolorosa
(Nadallsvsnj* s 8. «trani.) meni pi. Marshall, veder in po» ko jen kot običajno. Izrazim mu sužalje ob Izgubi, ki smo jo vsi i njim vred utrpeli s tem, da j« srčkana antilopa Dikica doigrala ivojo vfege na našem mirovnem pohodu. Nesreča ee je pripetila pred malo dnevi, ko je bila Nlro-nova kolona na maršu In Je Bergman nekaj kilometrov dal<'č «hI pota ustrelil divjega osla. Pl. Marshall je bH šel tja ln njegova aveaU ljubica Dikica ga je kakor običajno spremila. Nekako napol potu se je antilope okreni-(a in nje gospodar je pač domneval, da bo prav tako izlahko ko iruge kruti našla nuzaj h karu. vani. Toda zvečer, ko ata Bergman in Marshall prispela v no-vo taborišče, ao Diklco pogrešili. Drugo jutro zaruna so jto šil Iskat, a vse poizvedbe so bile za-mun. Klicali in piakali so, toda puščava je ležala tiho in gluho Um- nI vrnila svojega plena. Menda so je Dikica izgubila v gričevju. Prelahka Je l.iln, da bi bl-lo po trdih tleh sledilo s* njo. Dikica je bila Ur ostala izgubljena. ml pa smo jo zelo pogre-iall. Skušali smo se tolaAlti s na-do, da je naleUla na sorodstvo In bila v kaki Čredi gostoljubno h prejeta.
■Naša procesij s se je poslej I-menltno raavila. Pred msnoj so fshall trije Mongoli, od katarlh mi je sdaj sdsn, zdaj drugI zakrival rdečo solnčno oblo na horizontu. Na obeh straneh nosilni-ce so jezdili Evropcl na kamelah Mongolov, liki častna straša, ta msnoj pa je jahalo prvo mongolske moštvo, ttedaj je šlo u-ipošneje naprej. Bolnce je zatoni lo in napočil je somrak.
Polagoma se bolj Umni. Hladno je, mraz mi prodrla skosl kolu hov ino. Pred nami j« videti svit ognja. Cim uzremo prvi šotor — v njem so Norln, Bergman In pl. Marshall — zapovem ustaviti, Čsprav js Larson postavil naš tabor 200 metrov dalj«. Toda Jaz ns morem nič več, dovolj ml je. Nosilnlco pološo v odprtino šatora in dr. Hunmmsl ms nastani v segretnem šatoru, medtem ko se postavlja moja Juta.
Divno Je bilo priti i rastočega večernega mraza v kurjen šatart Tu sem ležal zdaj ko paša ln sprejemal imslahfke sosednjih narodov. Slu je bil prvi. Sedel Js ob moji postalji Ur bil vselej ganljiv v svoji skrbljlvostl In v svojih prijaznih, psmstnlh na-svstlh. Zstsm se je pojavil Lar-sonov visoki stas v odprtini šatora; poročal ml je o položaju karavane. Hwang, Ting In Uu so pristopili, da me povprašajo, kako se počutim, in tudi nskatarl nažih služabnikov so izrazili svojo privržnost in svojs ssnimanjs.
Pričakuj«J« dobrega uspeha.
C levslend. — Clevslandskl socialisti upajo na dober uspeh tekočI volilni kampanji. Imajo ksndidaU v vseh dlstrlktlh. U psjo tudi, da bodo volitvs pošU-ns radi odkritja velikih volilnih sleparij, ki so tudi v Clstelandu posUls zadnja leU običaj. Par manjših koruptnežev je bilo poslanih v zapor.
pa I. jeiije lttt j* s
Ž IflHft Hi ...»*,«. MW.»,MMM S MhBI fci».....................
• t^vhhh ...»•.«............ 141
Ze Cleera In Hilsage Je.......J$1M
1 tednik In m..m..mm*....m..m
% tednika In.....................................f«l$
f tedniki In
Tednik aam	J1.»
Tednik f Evropo stane...... Ut
Poštnine sa tednik v Kvrepe M
I Ust stene............f I.M
Ml. Met v Evropo staas...... 141
Upravitelj.
NAROÖNIKI POZOR!
Znamenje (Aug. SMMt) po-sni, da vam je naročnina pa* tekla ta dsn. Ponovita ja pravočasno, da vam lista ne eeta-vlmo. Ake lleta ne prejmeta, je mogoče vstavljsn, ker nI Ml plačan. Ako je vaš list plašen In ga ns prsjmsts, je vstavljen vslsd napiin._ . ■lova. plšlta nam deptanlee In navadita start In novi naelov.
tm'mmm ao ral dra-štvsnl tajniki In dragi saetopnl-ki, prt katarlh lahko plačate na-
Naročnina sa eda lete je (M0
In m pol Ista h mjž Člani
8NPJ doplačajo |4J0 m Iste,
Za mesto Chicago In Clews m leta 17.50. pel Ista $3.75, sa fe-
> H JO.
Za Kvropo etane aa pel leta 14 JO, sa vse leta pa MJO.
Tednik stane sa Ivnp» 11.70, Člani doplačajo same ftOs aa
Naroča Ino lahko t* d I aaal pošljeta na nastavi
^vrnitve PROSVETA"
püja0nilo.
te, draft! irenlm tajnikom ta m Mtopnlkum ll*ts Prosveta, bodi e tam pojMMnene, de NOV ata* tam plačevanji aareletae je M
v veljave 1. jnMja I Mi. Val ae-rafnttrl, ki dolgu je je ne ntal aa NAZAJ,
gv je je de SO. jmUja ltii. Pn standees ta ep si sv ta raasi na anenjs. Za Itat Prsovsta «
Philip Gedlaa. apravttalj.
& OftOBEJcV
Don't Worry About Moths
—mothproof cloth itself
Unti Actually mothproof« clothss, rugs, furniture, so that ' moth-worms won't ana bagla to- aat tham. Naw and aura way to pravant moth iawaga
LARVEX
SPRAYING	RINSING
LARVEX.	LARVEX
mothproofs	mothproofs
fabrics not	aU waahahla
waahsbla	woolens
ZLOČIN IN KAZEN
blumM »roti ksAiju, ljubljen pri otrocih im air raslih I« 4» 1st. Trli**
«VERA'sJi
GH BAISAM
KIUS FLIES MOSQUITOES
J^Qufcketl
«THAT LITTLE QAME"
Tae one* "TWO Ti^es H6 necT» ^MB 'SO*««'
ALU |>U6HT % t v^HATS COMtN'OPP
c HBO6?
AftB Toj GuV* STACKS 'CM Orf ME ?
! tHAti Tu»»ce how
THAT t'we GOT THE CDKEaoN THfc GO AHt> SUCH BUM CACIDS ttMTH IT •THAT we ONI.V MADE A PA»« 6f SevBNS
WEll , — cmoh - c*moh. who's sa"i is it ? CHlQP, SOMEßobY,
cniap»
6 U;AK HOME Ahd ust a
.feulaöet it who knoo^s HOW To pLAV.
have you c*nr -that tfokbq
AGAIN ?
you lucky STIFF.
kicks when he
get it v ahd kick* when he too caht cuat a gv* uhe
that,
You HAPTA kill. HIM.
Loo* A THM FACE »
VA/OJJ • he umns frte WICKER FRYlH' PAM.
Tiskarna S
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Sadt na robu letltta in pod-plrajoč ti brado t dlanmi. je Jo. laa UHpptaporofiJivo opatova) odvetnika, ko j« Jemal top pa. pirjov iimanjate torbice
— Camu bi m tolikanj trudili, mojster, mu ja dajal poamahlji. vo. Vsftl papirji In vail tatovo» H me na rotijo prod giljotino t — Govoriva o £em dnifom. bolj
Tiska vabfla st veeeHce in shode, vizltnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jedka to drugih
JOD0TVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO 8JfW, DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI