5DREE>NISTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: _ LJUBLJANA, PUCCINIJEVA UL. 5 TKTiTCFON 6T. 81-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-28. PONEDEUSKA I1DAJA NIVIRA IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDKLJSKA IZDAJA >JUTRAX. JBrSolgreiche Abwehrkamp$e in Italien tfnmteinbruch siidlish Valmontime eingeengt — Itn Ab-schnitt Aprilia—Valmontone Se'rrđliche Durchbruchsan- griilfe in erbitterten Kampfen turiickgescnlagen — 84 £?indX?che Terrarfl«gxeuge abgescbcssen — Wirksatne Angri£?e deutscher KsirepSHugzeuge gegen Torquay und Brigliton Aus dem Fiihrorhauptquartier, 29. Mai. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Der grestrige Tag stand an der Italienl-schen Front uborall Im Zciehen orfolsrroi-cher Ahuohrkiimpfp. Im Abschnitt Aprilia —Vii'montonp sehlug-en unsere I>ivisionen die von starkcn Panzerkrafton unterstiitz- ten Durchbruchsangriffe des Ccgncrs in erbitt°rtrn Kampfen zuruck. Das bfcher noch von in-si'rrn Narhtnippon verteid»gte Triimm*»rfeld von Aprilia iviirde r. Goebbels je nadaljeval, da preživlja Nemčija odločilne trenutke te vojne, ki ne zahteva le koncentracije vseh materialnih sredstev, temveč predvsem moralno trdnost in duhovno pripravljenost na zmago v tej vojni, pa naj stane kar hoče. »Ako je kak narod trdno odločen.« je zaključil dr. Goebbels svoj, z navdušenim pritrjevanjem sprejeti govor, »da bo vzel na svoje rame vse breme ter da se bo boril za svojo lastno pravico do konca življenja ter za pravico bodočih rodov, potem zmaga in si s tem zagotovi tudi svojo svobodo, varnost in bodočnost.« P:deHtev Goetfaejeve kolajne Berlin, 29. maja. Fiihrer je odlikoval vse-učiliškega profesorja v p. dr. Hansa Theo-dorja Buchererja iz Monakova Z Goetheje-vo kolajno. Predsednik dr. Hacha zbolel Praga, 29. maja. Državni predsednik dr. Hacha se že nekaj dni slabo počuti. Vzrok njegovi indispoziciji je starost. Bolezen po mnenju zdravnikov zaenkrat še ne povzroča nikake zaskrbljenosti. Švedska ladfa naletela na mino Stockholm, 29. maja. Švedska petrolejska ladja Sclvik iz Gotcborjja je naletela v Vzhodnem morju na mino. Bila je hudo pc^odo^ana in so jo odvlekli v bližnje pristanišče- švedski demanti Londona in Washingtona Stockholm, 29. maja. švedsko zunanje niJnJstrstvo je dementiralo vest iz Wa-shingtorta, po kateri naj bi med švedskimi in ameriškimi zastopniki prišlo do sporazuma o izvozu krogličnih fežajev, katerega naj bi bila švedska vlada bila tudi že odobrila. Italijanski bataljoni Berlin. 25. maja. Italijanski bataljoni so si v zadnjih dveh mesecih pridobili med nemškimi tovariši v številnih napadalnih in izvkf-niških podvigih na nettunskem predmestju a svojo hrabrostjo in odločnostjo v*e spoštovanje in so rikupno z nemškimi vojaki prizadejali sovražniku najtežje izgube. Portugalska ostane nevtralna Lizbona, 29. maja. V govoru na kongresu portugalske narodne stranke >Unitao National« je izjavil ministrski predsednik Sa-lazar, da bo Portugalska zunanja politika stopala v izpolnjevanju svojih obveznosti še nadalje po starih potih. Izrazil je svojo odločnost za ohranitev nevtralnosti. Prav energično je zanikal trditev, da na svetu ni prostora za nevtralce ter se je izrazil za pravico miru. Temu primerno Portugalska svojega mnenja in svojega stališča ni iz-premenila snričo različnih vojnih dogodkov. Predsednik je dejal, da so v Angliji takoj ozlovoljeni. ako Portugalci niso vedno istega mnenja kot Britanci. Pododbor zunanjepolitičnega odseka Narodne zveze je po daljši debati sprejel sledeča načela portugalske zunanje politike: 1. Portugalski narod poudarja obstoj svoje suverene in neodvisne, države ter zahteva pravico, da si svobodno določi strukturo svojih ustanov ter da rešuje svoje notranje zadeve brez tujega vmešavanja. 2. Portugalski narod smatra za svojo dolžnost, da z ostalimi narodi sodeluje pri stremljenju za najvišjimi cilji miru in napredka na podlagi svobodno priznanih sporazumov. 3. Portugalski narod zavrača vsako pojmovanje mednarodnega sožitja, ki stremi po nadvladi katere koli države ali po kaki meddržavni tvorbi za vodstvo mednarodnih zadev. Nov ameriški pritisk na nevtralce Stockholm, 29. maja. Kakor poročajo iz Washingtona, bo najbrže kmalu prišlo do novega diplomatskega pritiska na Portugalsko .in Španijo, ki naj bi dobavljali plu-tovino Zedinjenim državam. Neka skupina poslancev je zahtevala v kongresu od predsednika sveta za vojno proizvodnjo Nelso-na, naj preišče vprašanje pomanjkanja plutovine. Vsled ogromne porabe plutovine za armado in mornarico zahteva ameriška industrija izpopolnitev zalog, ki prihajajo večinoma iz Portugalske in Španije. Smatrajo pa, da bo v ta namen potrebna intervencija zunanjega ministrstva. Ameriški gospodarski pritisk na nevtralce dobiva vedno ostrejše oblike. Za vojne ščuvalce na nasprotni strani očitno sploh več ne veljajo nikake določbe mednarodnega prava. Najnovejši primer dokazuje, da smatrajo, da so upravičeni vzeti si vse, kar menijo, da je zanje koristno, ter da pravice ostalih narodov, v tem primeru nevtralcev, lahko enostavno prezro ali kršijo. Tako si ne usvaja jo le pravice, da bi nevtralcem predpisovali, katero blago smejo dobavljati zavezniškim nasprotnikom, temveč si celo nesramno laste pravico, da nevtralce prisilijo k dobavi raznega blaga Angležem in Američanom. Japonski poslanik Osima pri Fiihrerju Funrerjev glavni stan, 29. maja. F*Gnrer je v soboto sprejel japonskega poslanika Ošimo, s katerim se je dalj časa razgovar-jal o perečtti vprašanjih nemško-japonskega sodelovanja v skupni strategiji obeh narodov. Razgovora se je udeležil tudi zunanji minister von Ribbentrop, ki je imel s poslanikom še poseben daljši in prisrčen razgovor. Ameriška teroristična letala nad Švico Bern, 29. maja. Uradno je bilo objavljeno: Dne 27. maja so ob 11.45 in 12.58 na raznih krajih severne meje naše dežele številna ameriška letala priletela nad švicarsko ozemlje. Naša protiletalska obramba je pričela delovati ter je bilo pet sovražnikovih letal prisiljenih, da so pristala. Moštvo je ostalo nepoškodovano ter je bilo internirano. Eno letalo je njegova posadka zažgala. Nekaj bomb je ob 12.30 padlo v okolico Prunturja. Človeških žrtev ni bilo. Nadalje je ob 12.10 strmoglavilo na tla neko ameriško lovsko letalo pri Luttisburgu (Toggenburg). Pilot je odskočil s padalom, a se je pri pristanku ranil. Severno od črte Ženeva-Aigle-Interlaaken-Luzern-Glams in St. Gallen je bilo prebivalstvo alarmirano. Ženeva. 29. maja. V bližini kraja Burv St. Ermonds je treščil na tla, kakor javlja dnevnik »Daily Telegraph«, severnoameriški bombnik s polnim tovorom bomb. Več gasilcev je bilo hudo poškodovanih, ko so gasili požare, ki jih je povzročila eksplozija bomb. Napad na nemška ladjo v Berlin, 29. V. Neka sovražna podmornica je v ponedeljek opoldne napadla v španski luki Salta Caballcs v bližini Bilbaa neko nemško ladjo z dvema torpedoma ter jo potopila. Lacfja se je prelomila na dva dela. Od posadke je bil en član ubit, eden hudo in šest lahko ranjenih. Ta incident pomeni posebno hudo prekršitev mednarodnega prava. Poizvedovanja o pripadnosti podmornice, ki je nedvomno angleška, so še v teku. 9£faj le bombardirajo Rim46 Madrid, 29. maja. Protestantski škof v Long Islandu James de Wolfi je med službo božjo v katedrali v G ar den Cityju izjavil, naj le mirno bombardirajo Kim, Nagi asil je, cfca >e *Canterbury za Angli-kance prav tako svet kakor Rim«. Ameriški vojni izdatki Stockholm, 29. maja. Ameriški kongres je po vesteh TT odobid 1033 milijonov dolarjev za financiranje 18 ameriških vojaških uradov v prihodnjem proračunskem letu, ki se bo pričelo s 1. julijem, 530 milijonov odpade na komisijo za vojne ladje. 59 milijonov pa na vojnoinformacijski urad. Uspešni obra mm npr «j 11 boji v Italiji Vdor v bojišče južno izkusi odbiti v h ovalnih letal bojnih KuJirerjev glavni stan, 29. maja. DNB. Vrhovno poveljnižtvo oboroženih sil javlja: Včerajšnji dan na italijanskem bojišču je stal povsod v znaku uspešnih obrambnih bojev. Na odseku Aprilia.—Valmontone so odbile naše divizije v ogorčenih bojih pre-bijalne poskuse sovražnika, ki so ga podpirale močne oklopniške sile, Aprilijsko razvaliruško polje, ki »o ga doslej branile nase čete zaščit niče, je bUo prepuščeno sovražniku. Vzhodno od Lanu vi ja so eliminirali oklopniški grenadirji v takojšnjem napadu sovražnikov vdor. Pri težkih bojih na področju pri Velletri ju so se posebno odlikovale čete vojske in letalstva pod poveljstvom letaskega generala Schlemma. Južno od Valmontone je bil zožen vdorni prostor prejšnjega dne z napadi od vzhoda in seve-rozapada. Na odseku Roecagorga—Castro deš Volsei so odbile naše čete zaščitnice v hudih bojih vse napade sovražnika, ki je posebno hudo pritiskal v dolini Giugliano. Z vzhodnega bojišča ne javljajo nobenih posebnih dogodkov. Borba proti sovjetskemu preskrbovalnemu prometu se uspešno od Valmontone zožen — Na odseku S9 bili sovražnikovi prebijalnfi pobojih — 84 sovražnikovih stra-— Uspešni napadi nemških na Torqpiay in Brighton nadaljuje podnevi in ponoči. Številni kolodvori, posebno šepetovka ln Korosten so bili cilj težkih napadov našega letalstva. Oddelki severnoameriških bombnikov so prodrli v opoldanskih urah včerajšnjega dne pod močnim varstvom lovcev nad zapadno ln srednje nemško jMHlročje. Z rušilnimi in zažigalnimi bombami so povzročili škodo posebno v stanovanjskih poslopjih Kolna in nekaterih mest v srednji Nemčiji. V posebno hudih zračnih l»ojih in s protiletalskim topništvom je bil<» uničenih 75 sovražnikovih letal, med temi 50 s tiri motorni n bombnikov. O nadiiljnjih letal je L&-frnbil sovražnik nad z^ised«»nimi zapadnimf področji in nad morskim področjem okoli Anglije, V pretekli noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na mestno področje Mannheima. Nemška bojna letala so izvedla uspešne napade na britanski pristaniški mesti Tor-.uay in Brighton in na posamezne cilje v vzhodni Angliji. Opazovani so bili požari in eksplozije. Nadaljevanje sovražnikovega velenapada na italijanskem bojišča Sovražnikovi napadalni valovi to bili razbiti z jakimi protinapadi — Visoke izgube SJvjetsitih tolp v srešnjem odseku bojišča — Zopet 67 arg£dame?išitiii letal sestre- Ijenih Fuhrerjev glavni stan* 28. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na italijanskem bojišču je nadaljeval sovražnik z uporabo novih oddelkov svoje vel ena pade s težiščem južno zapad no od Vel-letrija, južno od Valmontona, v dolini Giu-gliana in pri Cepranu. Na obeh straneh Velletri ja so se vsi, z močnimi oklopniškimi salami podprti napadi, izjalovili po hudih in izpremenljivih bojih. I*roti Valmontonu prodirajoče sovražnikovo napadalno skupino smo po ogorčenem boju s protinapadom zaustavili južnozapadno od tega kraja. Poizkusi maroških planinskih eet, da bi s sunkom po okoliških višinah prodrle v dolino Giugliana, niso imeli uspeha. Južnozapadno od Oprana so vrgle naše čete s protisun-kora nazaj sovražnika, ki je z močnimi silami prodrl preko Sacca, Pri Cepranu samem je nasprotnik z več sto oklopnild nadalje napadal. V junaških bojih so oklopniški grenadir^ in padalci razbili prve sovražnikove napadalne valove ter se sovražniku, ki Je vdrl v kraju, žilavo upirali. Strnjen topniški ogenj je preprečil nadaljnje sovražnikovo napredovanje. Izmed britanskih brzih čolnov, ld so napadli nemške spremljave severno od otoka Elbe, so naše varovalne edinice neki čoln zažgaie, dnigega pa poškodovale. V bojih na italijanskem bojišču so se odlikovali oddelki bojnih letal pod vodstvom podpolkovnika Heiblga, v težkih bojih, na odseku ob Liri ju pa neki oddelek protiletalskega topništva pod vodstvom stotnika 8—MPM—k Na vzhodu je prišlo le do krajevnih bojev v Karpatskem predgorju. V zaledja srednjega odseka bojišča smo po večdnevnih bojili razbili močne sovjetske tolpe. Sovražnik Je imel visoke krvne izgube ter je izgubil poleg tega 2500 ujetnikov. Porušili smo 130 bunkerjev in bojnih postojank ter zaplenili mnogo orožja. Močni oddelki nemških bojnih letal so v noči na 38. maj z vidno dobrim učinkom napadli kolodvora v Rovnu in Samih. Severnoameriški bombnUd so vdrli nad južnozapadno področje Keieha ter izvršMi teroristična napada na mesti Mannheim in LrUdwigshafen. Skibotnejše napade so iz-vedU na Saarbriicken in na triersko področje. Nastale so škode in človeške izgube. Kljub neugodnim obrambnim pogojem so protiletalske obrambne sile tu in pa nad zasedenimi zapadnimi ozemlji uničile 39 sovražnikovih letal. Britanski bombniki so izvršili v pretekli noči terorističen napad na mesto Aachen, ki je povzročil škodo in izgube med prebivalstvom. Sestrelili smo 28 terorističnih bombnikov. Posamezna britanska letala so vrgla bombe na berlinsko ozemlje. Nemška bojna letala so z dobrim uspehom napadla cilje v južni Angliji. Finsku vojno poročilo Helsinki, 29. maja. Finsko vojno poročilo z dne 28. maja &e glasi: V vzhodnem delu Aunuške ožine je bil odbit sovražnikov napad, ki je bil izveden v jakosti čete. Sovražnik je doživel občutne izgube. Na Ma- selkaeški ožini so napadle sovražnikove patrulje na dveh točkah naše položaje. Ta napad je podpiral močan topniški in mino-metalski ogenj. Bil je odbit, pri čemer je imel sovražnik občutne izgube. Z ostalih kopenskih bojišč ne javljajo nič posebnega. Na Ladoškem jezeru je sovražnik z dvema manjšima ladjama obstreljeval nase obale. Pod obrambnim ognjem naših obalnih baterij sta se umaknili sovražnikovi ladji v varstvu megle. Na Karelijski morski ožini sta bili sestreljeni dve bojni letali in v srednjem delu Finskega morskega La-liva nek sovražnikov bombnik. Popolno zaupanje Nemčiji RunronsKi politik o usodni povezanosti Rumimijc z Ni Bukarešta, 29. maja. Bivši minister prof. Nikifor Crainic je na nekem zborovanju v svojem govoru o Rumuniji v novi Evropi izjavil: »Kaj bo jutri, tega ne morem vedeti, toda neka gotovost se pojavlja v meni, na katero lahko gradimo nade v našo bodočnost in to je zveza z Nemčijo«. V zavesti svoje odgovornosti kot porok za vso Evropo se je dvignila Nemčija, tako je nadaljeval, da bi razbila boljševiško pošast. Rumunija se je takoj v prvem trenutku te borbe znašla na nemški strani, ko je leta 1940. našla pot v novo Evropo, ki jo je Nemčija pokazala. V ustvaritvah nacionalnosocialistične države je našla nova Rumunija občudovanja vredne vzore za reforme, ki jih dežela, osvobojena demokratskih zavijanj, nujno potrebuje. Nemško-rumunski zvezi pa je podlaga sorodnost svetovnih nazorov obeh narodov iu slična struktura nemškega in rumun-skega nacionalizma. >Slabe izkušnje z demokratskim režimom nas navajajo, da gledamo v tem sorodstvu eno najsolidnejših jamstev za našo zvezo. K temu se druži zavest skupne nevarnosti, ki veže mmunsko orožje ma gnetično na nemško orožje«. Ta velika in trajna nevarnost, tako je podčrtal govor-nki, je Rusija, ne glede na to, ali je cari-stična ali boljševiška. >E>okler stremi ruski narod za tem, da bi postalo črno morje slovansko, da bi položil svojo roko na izliv reke Donave, da bi se polastil Bos-porja in Dardanelov, mi Rumuni ne bomo imeli miru na vzhodu. Ko je torej dala Hitlerjeva Nemčija znak za borbo proti Rusiji, smo to občutili kot odrešenje od težkega prekletstva. Ves rum unski narod, < tako je poudaril, »se je z neomejenim navdušenjem podal v vojno, ki jo je označil maršal Antonescu za sveto.« Profesor Crainic je izjavil, da se je že mnogokrat dogodilo, »da so prijatelji izdali Nemčijo, vendar pa ne poznamo niti enega primera, v katerem bi Nemčija izdala svoje prijatelje. Nemčija ostane zvesta v sreči in nesreči. Nemci so ostali v tem stoletju, v katerem izgleda, da je izginila vsaka čast, edini narod, ki v njegovo moško zvestobo lahko slepo zaupamo. Za Rumune je torej velika čast, da so na bojišču tovariši Nemcev.« Ogromne izgube sovražnika Tokio, 29. maja. Uradna izjava, ki jo je izdal japonski glavni stan, pravi: Pri zavzetju Lojanga smo po dosedanjih ugotovitvah dosegli sledeče uspehe: Na bojišču je obležalo 4386 sovražnikov, ujeli pa smo jih 6230. Med zaplenjenim vojaškim materijalom je 74 različnih topov, 201 težka in lahka strojnica ter 179.000 komadov nabojev za puške. Naše izgube so neznatne. Dve kitajski araadl poraženi v Honanu *»»Sfc*J, 29. maja. Nad 200.000 vojakov, ki bo pripadali 13 divizijam odnosno šestim armadam ped poveljstvom generala Cang- tinvena in dvajsetim divizijam pod poveljstvom generalov Tangenpoja in Hucungna-na, je bilo po japonskih poročilih pognanih v beg v zadnjih desetih dneh na področju zapadno od Lojanga. Naglo napredujoči japonski motorizirani oddelki so dosegli že 16. maja strateško važni prelaz Hangšuj-hen nad dolino reke Lo. p0 porazu 16 in 17. čungkinške armade so 18. maja zavzeli Loning in s tem presekali lunghajsko železnico. V sodelovanju z ostalimi japonskimi četami je bilo v trikotu Ksinan-Kuan-tintang-Loning obkoljenih 35.000 mož čungkinške vojske, ki so pribežali tja iz Lo* jange. Stran 2 »SLOV&NSKl N AROtorek. 30. napa 1944. Stev. 22 Veliko protikomunisfično zborovanje na Grosupljem Odločna beseda g. prezidenta o borbi proti komunizmu in za obnjvo dcraovfne in naroda Grosuplje, 28. maja Ob novih hudih dneh, ki so pustili v licu Grosuplja neizbrisne brazgotine, je danes Grosuplje slavilo svoj dan spro-ščenja in zadoščenja, ko je pozdravilo v svoji sredi nr>jv:sje predstavnike oblasti in ko je moglo na velikem protikomuni- stičnem zborovanju javno obsoditi komunistične zločine in stopiti ob stran domobranskemu gibanju. Pred požganim poslopjem, katerega okajeni zidovi žtrle v zrak kot svarilno znamerje nesrečne preteklosti, je bila med visokimi mlajj postavljena tribuna za častne goste, vsa okrašena s cvetjem in mlad'm zelenjem. Takoj zraven je bil lepo urejen oltar, kjer je daroval višji domobranski kure.t dr. Lonček sv. mašo, lri so se je udeležila vsa grosupeljska posadka. šo!ska mladina in množica prebivalstva, kri je že tedaj prihitela na zborova In i prostor. Proti 10. uri so je pripeljal g. preži -. dent, cenerfll Rupnik. Ob glavni cesti so ga pričakovali zastopniki krajevnih oblasti in ga prisrčno pozdravili v imenu vsega preb.valstva. Gospod prezident je nato sprejel raport krajevnega nemškega poveljnika nddporočnika Schmitta in pregledal četo grosupeljske nemške posadke. Ob pričeiku dre-voredia so pozdravile doJie goste GrosttT>eijčanke v narodnih nežah in jim ponudile za dobrodošlico po stari navadi Kruha in soli ter so obenem izročile g. prezidentu šopek slovenskih nageljev. Gospod prezident se je nato z ostalimi zastopniki oblastev podal skozi gosli špaflir šolsko mladine, ki ga je navdušeno pozdravljala z lepimi zastavicami v rokah, proti postaji, kjer mu je raportiral srotnik g. Stamenković, nakar je g. prezident obšel postrojene oddelke domobransko posadke in jih pozdravil s krepldm: »Domobranci, zdravo!« Domobranci so mu iz polnih grl odkliknill: »Bog daj!« Vsi predstavnika oblasti so se nato podali na častno tribi:no, da pirimoistvuiejo mimohodu, ki mu je na čelu korakala domobranska godba, za katero so stopali domobranski častniki, oddelek nemške vojske, nato pa edin'ce grosupeljske domobranske pospdke. Vsi so se nato ?T>et zbrali pred poslopjem, kjer se je pričelo protikomuni-stično zborovanje. Grompejskj župan ^ehle je najprej pozdravil g. prezidenta generala Rupnika, polkovnika Grieba kot zastopnika Gruppen-fiihrerja generala Rosenerja, poveljnika slovenskega domobranstva podpolkovnika Krenerja ž zastopniki štaba, okrajnega glavarja Maršiča, pokrajinskega kmetskoga poverjenika g. Pevca, predsednika Kmetijske družbe g. Parčiča in vse ostale. Poklonil se je neustrašenim protikomuni-stičnim borcem in poprosil g. prezidenta, da spregovori Gr osupel j čanom, ki so željni jasne in odločne besede. G 2ver g. prezidenta Burno pozdravljen je nato spregovoril g. prezident, ki je dejal, da je kmet, ki pomeni po svoji večini ves naš narod, ob usodni uri spoznal, kaj mu je storiti, in odložil koso in plug ter prijel za orožje. Kmet je bil prvi slovenski domobranec, ki je danes že strah in trepet Titovih komunističnih roparjev in ki bo kmalu počistil s temi izrodki slovenskega naroda- Pod varstvom junaških domobrancev bo naš kmet spet obnovil svojo domovino, kjer ne bo več škodljivih strankarskih sporov, in kjer borno vsi zastavili vse svoje sile v delti za boljše življenje vsega naroda Vsi moramo z vsemi sredstvi v boj rroti komunizmu. Nemški vojak se bori na svetovnih bojiščih za novo Evropo, mi vsi pa pojdimo na delo, da bomo z božjo pomočjo zasedli v evropski skupnosti mesto, ki našemu trpečemu narodu prpa da. Govor g. prezidenta je množica neprestano prekinjala s klici odobravanja in spontanega obsojanja komunističnih zločinov. Domobranska godba je zaigrala »Na>- prej zastave slave«. Zatem je spregovoril urednik ^Domoljuba« g. Kremžar in primerjal naš sedanji položaj z razmerami, ki so vladale pri nas pred stoletji, ko so se naši dedje zbirali, da se ubranijo turških navalov. Obsodil je komunistične zablode, kt ponifAde.io človkeka na stopnjo živali. in pozval vse Slovence k skupni borbi proti komunizmu, da bomo spet vsi Slovenci bratie. \rsi enega poštenega duha in ene poštene misli. Kot naslednja sta govorila gg. Nikolaj Jeločnik in pisatelj Kociper, ki sta izjavila, da se mladina zaveda, da je stopila na pravo pot in bo zato šla pogumno in neizprosno naprej preko vseh ovir in zaprek ne glede na žrtve in trpljenja. Mladina ustvarja z domobranskim gibanjem nove pogoje boljše bodočnosti in bo zgradila na naši okrvavljena zemlji našemu narodu temelje novega napredka. Ko je poleglo odobravanje in vzklikaoije g. prezidentu in domobranstvu, je vsa množica odkritih glav zapeta himno »Hej Slovenci«, nakar se je razvil skozi Grosuplje dolg sprevod narodnih noš in domobranskih čet, ki je lepo zaključil uspelo zborovanje, s katerega so vsi udeleženci ponesli novih pobud za vse vztrajnejšo in odločnejšo borbo prti komunizmu. It sestava slik prof. Mateja Sternena Letošnja binkoštna sobota je bila, kakor je nedeljsko »Jutro« že obširno poročalo, velik praznik za našo umetnost. Na slovesen način je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu umetnostna razstava por-tretnih del enega izmed prvakov slovenske upodabljajoče umetnosti, akad. slikarja prof. Mateja Sternena. Razstava vzbuja tem večjo pozornost, ker mojster že celih 40 let ni priredil nobene razstave svojih umetnin. Da bi poudaril pomembnost te kulturne prireditve in primerno počastil velikega mojstra, je pokroviteljstvo nad razstavo, prirejeno v korist Socialne pomoči, prevzel sam gospod prezident divizijski general Leon Rupnik. Vabilu visokega pokrovitelja k otvoritvi so se v velikem številu odzvali predstavniki vojaških, upravnih in cerkvenih oblasti ter zastopniki kulturnih in gospodarskih ustanov. Prostori Jakopičevega paviljona so bili za sobotno slovesnost obnovljeni in slavnostno okrašeni. Takoj po 12. je prispel gospod prezident general Leon Rupnik z gospo soprogo v spremstvu nekaterih dostojanstvenikov. Pred vhodom sta ga pozdravila tajnik Pokrajinske uprave dr. Bano in predsednik Narodne galerije dr. Fran Windi-scher. Visoki pokrovitelj se je prisrčno pozdravil z navzočimi dostojanstveniki, nakar se je pričela otvoritvena slavnost. Najprej se je dr. VVindischer v krajšem govoru zahvalil prezidentu za naklonjenost upodabljajočim in oblikujočim slovenskim umetnikom, potem pa orisal lik stvaritelja razstavljenih del prof. Mateja Sternena. Svoj govor je zaključil s prošnjo g. prezidentu, da odpre razstavo. General Leon Rupnik se je nato zahvalil vsem, ki so omogočili razstavo Sternenovih umetnin, potem pa v prisrčnih besedah, ki jih je naslovil na mojstra, izrazil svojo željo, da bi v kratkem rad odprl razstavo njegovega življenjskega dela v novi Moderni galeriji, ki jo je ukazal dokončati. S temi besedami je proglasil razstavo mojstra Sternena za odprto. Po govoru g. prezidenta, ki so ga vsi prisotni poslušali z napetim zanimanjem, je umetnostni zgodovinar in kritik g. dr. France Štele v krajšem predavanju orisal umetniški profil slavljenca, njegov pomen za slovensko umetnost in posebej še njegove kakovosti v portretni umetnosti. General Rupnik si je nato z gospo soprogo in ostalimi dostojanstveniki pozorno ogledal razstavljene umetnine, nakar se je prisrčno poslovil od razstavljalca in navzočih ter odpeljal v palačo pokrajinske uprave. Za razstavljenih 71 del mojstra Mateja Sternena vlada med ljubitelji upodabljajoče umetnosti veliko zanimanje in ni dvoma, da bo doživela rekorden obisk, še posebno zaradi tega, ker je dohodek razstave namenjen v korist Socialne pomoči. Spominska počastitev dr. Alberta Kramarja V soboto, ob 11. uri dopoldne, ob obletnici smrti dr. Alberta Kramarja, se je zbralo na pokojnikovem grobu pri Sv. Križu veliko število njegovih ožjih prijateljev in znancev. Na grob, ki je skrbno negovan in na katerem so te dni vzcvetele prelepe spominčice, so prijatlji položili prekrasen venec. Sledil je daljši molk, ki je vse prisotne združil v spominu na nepozabnega pokojnika- Vsem navzočim je stal pred očmi velik pokojnikov lik in ni ga bilo, ki ne bi tisti hip spet pogrešal njegove navzočnosti med nami. Po daljšem molku, ki je vse prijatelje in znance združil v spominu na pokojnega dr. Alberta Kra-merja, je prekinil tišino vzklik: »Slava!«, ki so se mu odzvali vsi navzoči. Po tej kratki in skromni sporninski posvetitvi, so se pokojnikovi prijatelji in znanci spet razšli, z njimi pa ie odšel osveženi spomin na moža, ki ga vsi pogrešamo. Slava spominu na pokojnega dr. Alberta Kramerja! Binkošti v znamenju sonca DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA in OPERA Torek, 30. maja: Zaprto. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 30. MAJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert za razvedrilo. — Radijski orkester vodi D. M. Sijenec. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Veseli napevi. 18.45—19.00: Zdravniška ura — Mg. ph. Kromar Janez: Zdravilne rastline in naše zdravje. 19.00—19.30: Sto venska ljudska oddaja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Piegled športnih dogodkov (nem. in slov.). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Dunaj pozdravlja Ljubljano. 21.00—22.00: Komorna glasba — Ljubljanski godalni kvartet in pianistka Mila Dernovšek. 22.00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Plesni orkester vodi Marijan Vodop.vec. Objave Sprejemni Izpiti za I. razred gimnazije. Cenjene starše opozarjamo na tečaj, ki prične 1. junija. Poučujejo profesorji vse predpisane predmete. Vpis dnevno dopoldne v prostorih Pokrajinske delavske zveze (Delavska zbornica) — Miklošičeva cesta 22/1. Ravnateljstvo drž. k!aS. gimnazije sporoča vsem učencem, ki so se priglasili k privatnim izpitom, da jih bodo delali v dneh od 15. do 30. junija po razporedu, ki bo nabit v šolski veži okrog 1. junija. — Ravnateljstvo. Fl&raski tedstik Pomlrtd v živalskem vrtu. Novost v poštnem prometu je tekozvano peštno vodilno število, čigar smisel- in namen nam pojasnijo posnetki iz nekega velikega pizem-skega ekspedita. Nemški rudarji preživljajo svoj dopust v posebnem, njim namenjenem okrevališču, kjer črpajo nove moči za svoje naporno poklicno delo. ■— Štabni šef Schepmann je prisostvoval strelskemu tekmovanju SA. Generalni major Strachvvhz obišče delavstvo oboroževalne industrije. Maršal Rommel si ogleduje obrambne naprave ob Atlantiku. V varstvu umetne megle zapuščajo prevozne ladje obalo polotoka Krima. Prizori iz bojevanja divizije oklopnih grenadirjev » G ros-sd eutsc 1 an d «. KEVO MATICA Telefon 22-41 Mariborčanka Elsie Maverhoffer in Ljubljančanka Fifi Hille (Ellen Hille) v sijajnem pevskem filmu SSavčeva pesem Veselo presenečenje za ljubitelje operne glasbe! — V ostalih vlogah Faul Kemp in Theo Lingen Od danes dalje predstave samo ob 16. in 19. uri. Ljubljani, 29. maja. Letošnji bmkoStni prazniki so minili t Ljubljani v znamenju «©nca in birme, ki je za do- rašcajočo mladino eden najlepših dni v življenju in katerega se mnogi z veseljem radi spominjajo še do sive starosti. Zaradi vojne in neštetih z njo zvezanih težav, ki v precej nji meri vplivajo na dobro razpoloženje bir-mancev, so imeli njih starši veliko skrbi in potov, da so megli ustreči s\ojim otrokom in jim poiskati botre in botrice. Pa tudi za slednje ni bilo brez neprilik, čc so hoteli svojim varovancem obvarovati čar birmanskega dne, kakor so si ga v domišljiji ustvarili. Preprostejšim in skromnejšim je bilo še kolikor toliko mogoče ustreči, saj so jim lahko podarili lepe mladinske knjige, orglice ali kaj druac£j primernega, pa tudi s sladkarijami in pedeb-nimi dobrotami sq jim lahka postregli. B^'j iznajdljivi so v nedeljo takoj po frrm: Izsledili na treju tudi češnje, ki so skoraj nerazdružljive z binko'tnimi prazniki. Birma kakor pred 20 leti Zunanja slika birme je letos bila taka, kakor se je sporninjamo prva leta po svetovni vojni. Pred stolnico je bilo vse dopoldne živahno \rvcnje. Po stari navadi so se na obeh pločnikih zbrali kritični opazovalci in tam razpravljali o nem, kar so videli, v pogovor pa so se vpletali tudi drugi aktualni dogodki. Neprizadet poslušalec je lahko zvedel marsikaj novega, zlasti iz zasebnega življenja naših someščanov; saj je bila pred cerkvijo revija botrov m botric ter birmancev in birmank, poleg tega smo videli tam, kako lepe kc-nje premorejo naši gospodarji. O tem pa je vsekajo vredno spregovoriti besedo. Leto.'nta birma je minila brez parade lepih avtomobilov, ki smo jih bili na ta dan vsa leta pred vojno vajeni videti, in prav to, da so se botri in botrice ter birmanci in Hirmanke voziti na vseh mogočih vozilih na konjsko vprego, nas je spominjalo nd birme v letih po prvi svetovni vojni. Kako so starci letos izbirali botre in botrice, je težko reči. Vide! si med njimi nameščenca, uradnika, obrtnika in trgovca, skratka, zastopani so bili vsi stanovi. Najbrže pa so imc!i prednost trgovci in obrtniki, ki so v sedanjem času pač najbolj primerni za to. Nekateri so se celo prav lepo izkazali. Imeli So kar po več birmancev in birmank, celo do devet in dc^et je seglo njih število. Kakor navadno, je bilo letos največ birmancev v nedeljo dopoldne, manj j;h je bilo popoldne. Tudi na binkošni ponedeljek je bilo manj birmancev kakor prejšnji dan. Pogrešili pa smo med botricami na^e okoličanke. ki so vsa leta pred sedanjo vojno s pečami in narodnimi nošami tako lepo izpopolnjevale sliko binkošrnih dni. Letošnji najtoplejši dan Pokg birme jc poživljalo binkoštne praznike prekrasno senčno vreme. Se v soboto zvečer in delno tudi ponoči je kazalo, da bomo imeli čemerne dni z dc/jem. Na binko-tno nedeljo pa je že zgodaj dopoldne posija'o sence in potem ves dan z brezoblačnega neba pošiljalo svoje tople 2nrke. Noč na ponedeljek jc bila popolnoma jasna in je sonce danes že navsezgodaj sijalo. Dan je bil topel in lep kakor nedelja. Kljub prekrasnemu vremenu na oba praznika ni bilo po okolici dosti sprehajalcev. Mnoge je v mestu zadržala birma, drugj pa so Si v gledališčih, kinematografih in doma poiskali zabavo. Sonce je zvabilo precej mešano v na Ilirijo in na Ljubljanico, kjer so si po dolgem času lahko dodobra o>*ga!i kežo in ogreli telo. Binko^na nedelja je bila doslej najbolj topel dan v Icto:ujem maju. Živo srebro1 is zabeležilo v senci najvišjo temperaturo 23£° C. Najnižja jutranja temperatura je znašala v nedeljo 11,6° C, prav toliko kakr.r prejšnji dan. V noči na ponedeljek se jc o>:rač- Obračun tečajne razllhe za dobave premoga Sindikat trgovcev s kurivom nam je glede na objavo v zadnji številki »Slovenskega naredi« ped naslovom »Nekaj o cenah in premogu« poslal pojasnilo, da se trgovci točno ravnajo po veljavnih predpisih. Kar se tiče povračila tečajne razlike 2a dobavo premoga do 29. februarja 1.1. je objavil sindikat že 10. marca t. L v dnevnem časopisju poziv vsem po-trešnikem, naj se zaradi obračuna zv.fase pri svojem dobavitelju. Trgovci so torej v potni meri storiti svojo dolžnost in bi bit \scik očitek v tem pogledu neumesten. GlzdzlišUl teden: Bfnkcštna razmlšlpnfa o gledališči? V Brani! „Dana Dlana" — V Operi alternaciji Ljubljanska Opera privlačuje naše pev-r ke in pevce. Kog-ejeva se je vrnila in Kar-lovčeva, pa Franci in morebiti še kdo, ki se jim bo priključil. Prav je, da so prišli. Dobrodošli na ljubljanskem odru! Tako postaja predvsem oder ljubljanske Opere važno umetnostno torišče v viharnih vojnih časih, ko jc na laž postavljena tista antična rečenica ^Inter arma silent musae«. Ljubljanskega gledališča se to ne tiče. Smo v *zlati dobi« našega gledališkega življenja. Ljubljana uživa gledališke lepote in vrednote za tucat let, za nekaj teh. ki so že potekla, in še za druga, ki prihajajo. Pa še tretji oder bi uspeval, ki bi morebiti vabil k operetnim in veseloigrskim uprizoritvam: Vedri teater bi pomagal tešiti žejo po gledaliških užitkih in za umetnostni rezervoar, ki bo dober tedaj, ko ne bo Ljubljana več tako drvela v gledališče. Dvomi li kdo. da bomo doživeli tudi takšne čase? Tako bi lahko bilo poskrbljeno tudi za tiste, ki ne morejo danes do vstopnic, predvsem za operne predstave. Toda to so le binkoštna razmišljanja. Uprimo rajši svoj pogled na operni oder. Karlovčeva je dvakrat pela Carmen.. Zaradi nujne zadržanosti ob njenem prvem in koliziji s sobotno premiero v Drami ob njenem drugem nastopu nisem utegnil k predstavama; pa drugič kaj več o njeni nedvomno prepričljivi kreaciji. Tudi nisem mogel k predstavi, ki je v njej podajala K. Vidalijeva svojo Manon. Poročilo sledi po njenem drugem nastopu v tej vlogi. Se zmerom pa je aktualna Leharjeva >Dežela smehljaja«. Aktualna? Le pomislimo, kaj bi brez te prisrčne Leharjeve operete. Tako je /Deželi smehljaja^ zag^ tovljenih še precej predstav in imamo po- leg »vskočnih« pevcev ter pevk tudi stalno 3>vskočno« predstavo. V Drami pa je bila v soboto 27. maja premiera C. Moretove veseloigre >Dona Diana«. Predstava sloni na osnovah Westo-ve priredbe, Cimpermanovega predelanega prevoda in prof. O. šestovih preudarno od-tehtanih režijskih zamislekov. Tridejanka v šestih slikah je odsev prilik, življenjskega sloga in drugih značilnih okoliščin tedanjega časa, ki je v njem C. Moreto snoval svoja dela. Odražajo pa se v njej tudi vplivi tedaj najmočnejših- najaktivnejših kulturnih, literarnih osredij. Po vseh svetovnih odrih je šla iDona Diana« svojo zmagovito pot. Doživela je prevod v nešteto jezikov. V njej zaslediš nemalo moli-erovskih, goldonijevskih in podobnih odrsko tehničnih prijemov. Toda njena posebna odlika je sočnost, svežina odrske dialektike, ki sprožuje bistvo, kresanje misli, miselni ter čustveni spopad dveh ostro začrtanih značajev. Za dodatek si je slavni španski klasik privoščil Se pikro »nedo-stojnost« s tem, da je porinil v vozlišče vseh neštetih, vrtoglavo in temeljito spre-meša^uh odrskih niti in zank Perina, predstavnika nižjih socialnih slojev katalonske vladavine. Obenem silijo v ospredje vzpo-redbe s slično obdelanimi odrskimi motivi o ukročeni, užugani trmoglavki in ošabnici. Na nje je opozoril prof. O. šest v svojem uvodnem sestavku št. 18 dramskega »Gledališkega lista«. Veseloigro, ki ima svoje najprimernejše uprizoritvene možnosti po načinu »comme-dia dele arte«, je zrežiral prof. tO. šest. Predstavne osnove si je zamislil v plogu se-riozne komornosti, rahlega razpleta, gladko tekočega dogajanja. To se mu je posre- čilo. Premierski predstavi je bil vtisnjen pečat dostojne uglajenosti, lahkotne igrivosti, ki nam odvrača pozornost od nekaterih drugih uprizoritvenih strani, kjer bi morebiti preje postala kritična misel. Predstava je bila vredna truda in prizadevnih priprav. Trojica Dona Diana — Perin — Don Cezar je nosila glavno težo uprizoritve. Ras-bergerjeva ima za seboj že lepo število umetnostno zrelih stvaritev z mariborskega gledališkega odra. S svojo tehtno razčlenjeno, plastično prikazano Dono Diano se je trdno zasidrala tudi na odru ljubljanske Drame, pptem ko je morala ob prihodu v Ljubljano skupno z nekaterimi drugimi sposobnimi igralci 3>vedriti^ nekaj časa pri Veselem teatru. Z oblikovalno sigurnostjo, doživljajsko odtehtanostjo se je skozi vseh šestero slik gibala na mavrično pisani razpoloženjski in občutenjski lestvici od prvotnega kljubovalnega, ošabnega prezira in prvih znamenj pozornosti pa do sa-moljubnih poizkusov izigranja, bruhajoče živčnosti, ihtave ogorčenosti, želje po maščevanju in iz notranjega zloma spočete čustvene preroditve. Rasbergerjeva je prožno, posrečeno uveljavljala ustrezni igralski slog, pokazala skrb za pravilno izgovorjavo ter učinkovitost gibnih in mimičnih spremljevalnih poudarkov. Izkazala je dobro uporabnost v vodilnih vlogah svoje stroke. Gregorinov Don Cezar razodeva vzporedno, sočasno dvojnost predstavljanja, ki je neogibno povezana s prepričljivo interpretacijo te vloge. Vzporedno izstopanje zunanjih ter notranjih sestavin igre terja ves čas primerno skladnost, uravnovešenost obeh odtenkov podajanja: za ponosno vzbo-čeno fasado bistro izraženih, zlaganih besed, iskrih misli, nasilne zunanje improvl- Narocite se na romane DOBRE KNJIGE zacije čutiš široko zevajočo rano na prin-čevem hudo, globoko zadetem srcu. Uspešno odrsko nakazovanje te sočasne podajal-ne dvojnosti terja preizkušenega oblikovalca Gregorinovega formata, ki lahko varno krmari med obema težiščema zunanje pre-pleskanosti in notranje resnične stvarnosti. Najvišji umetnostni delež pa je bil to pot nemara namenjen Janovemu Perinu. Vsestransko premerjen, sijajen snovalec ter improvizator najnujnejših zamreževalr.ih domislic je ta njegov Perin: rafinirano spreten nastavljalec pasti in zank. v svoji bohotni spletkarski domišljiji neizčrpen predeč vozlov, ki se vse tesneje ovijajo okoli mojstrsko ukleščene, zamrežene Done Diane. Precejšen, malodane pretežen je Janov doprinos k prevedrenemu vzdušju, ki prehaja z odra na gledalce. Občinstvo je sprejelo, klasično špansko veseloigro z dobrim razpoloženjem, toplim priznanjem vsem trem vodilnim tolmačem osrednjih vlog. Pohvala pa je bila namenjena tudi ostalim sodelujočim, ki so brižno uskladili svojo igro z režiserjevimi smernicami in* tremi poglavitnimi stvaritvami. Tako je V. Skrbinškov grof Don. Diego ute-leševal v svojem zunanjem pojavu pojmovanje španske grandece. ceremonialne dvorske vljudnosti, žentlmenske obzirnosti in resnične gosposkosti. Pozitivne so bile tudi odrsko umetnostne zamisli, ki jih spoznavamo ob Doni Lavri V. Juvanove, Doni Penisi Boltar-Ukmarjeve, Bitenčevem mladostno zanosnem princu Luisu. Verdoniko-vem humorno podčrtanem princu Gastonu ter živahni Floreti Pugljeve. Odrsko dogajanje so poživljale glasbene točke v spretni, stilno ustrezni priredbi prof. Preka. Izvajali so jih uspešno njegovi učenci. Scenografske naloge je dobro reševal ing. Franz v skladju s časovnimi, prostornimi in slogovnimi zahtevami. Kostumske posebnosti Je vešče oskrbela Vilfanova. Navzlic nekaterim rahlejšim, bolj mehkim točkam uprizoritve je bil uspeh premiere nedvomno prepričljiv. —c. je precej onladil0 in j© zabeležil termometer zjutraj najnižjo temperaturo 7,4° C Zračni tlak je bil oba dni precej visok in je v ponedeljek zjutraj ^nazmunoval barometer v Zvezdi nekaj manj kakor 770 mm. Miloš Šušteršič razstavlja Pred dnevi je postavil na ogled svoja najnovejša dela slikar Miloš Sušteršlč, ki je že pred leti onozoril nase s svojstve-aostjo in izvirnostjo upodobljenih motivov. Zbirka obsetra 26 oljnih podob z Dolenjske in Notranjske v vseh svojih značilnostih In sledovih, ki so jih pustili dogodki, šušteršičeva dela so razstavljena v izložbah Kosovega umetnostnega salona v preho^lU Nebotičnika in bodo na ojrlod kakih 14 dni. Smrtna kusa Po daljšem bolehanju je na binkoštno nedeljo umrl v 74. letu starosti žandarme-rijski narednik vodnik v pokoju g. Andrej R o t h. Pokojnik je bil doma z Žage pri Bovcu. Skoraj dve desetletji je služboval v Ptuju, kjer jp bil splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb blagega pokojnika bo v torek ob 15. Iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Naj v miru počiva! SPORT Spored čez binkošti Ju&ilčjstš tarn'r ŽSK Hermesa Ljubljana, 2l). maja. Lepo vreme bnk«--rnc nedelje sc JC ro/cn tistim, ki so bili zanj v skrbeh, nasmehnilo-tudi na'im vr«>rtniko£i! prit: do častnega zgoditka. V drugi polovici iefre ie rudi Hermes popust!] in v tem delu sb nasprotniki zaigrali še nekaj očitnejših priložn^ti za vsaj edini 0.1 na drujji strani. Igra jc bila v splošnem fair. Sodil je £• Safošn k. Ljublrana-Mars 3:0 (2:0). Tudi v tem paru sta si kmalu po pričctlcu nasprotnika razdelila vlogi: Ljubljano ofenzivne,' in Mars defenzivno. Napad Ljubljane pa je to pot mnogo preveč zadrževal žogo in premalo streljal, seveda pa ie tudi trda Marsov* obramba prekrižala mars katere njegove račune. Nevarnega Kaclerja. ki je sicer gabil vse tri gole, so Marso\ci pazili «e prav posebno, in tako so se re*i!i iz tega dvoboji s prav častno ra/liko. Med :gr(} jc h I o videti neka; tisf;h značilnih prizorov, ki kažejo nn namcnio nevarno igro, pa tudi drugačnih n e šport n osti, ki niso vredne pravega športnika. Igra jc bila do odmora šc dovolj zTn:m;va, bolj pa ko se jc bližala koncu, manj jc bilo takih, ki bi ji nc bili že prej obrn'li hrbta. Sodil je g Fušcnjak. O poteku ponedcJifkcga spciTcda in zaključku proslave bo poročilo objavljeno v prvi redni izdaji »Jutra«. Podn bnejše poročilo objavimo jutn. Tudi v zalilonišču mora bitti ve<*ja posoda za vodo in to ne le za piti, temveč tudi, dsi »e moremo omočiti, če hi 7,"ra.li sosednih požarov nastala v zakloni;«" u huda vroeina ali bi se morali skozi od požara mz^.arjeno okolico rešiti na prosto. V tem primeru se cgrnemo s pla&čnn ali odejo, ki smo jih v vodi močno zmočili. _ f S /. ŠIVALNI STROJ S'nger, tlul»ro ohruni^n, za faaaco npar&bo, prodam. Po-izve m pri hS»d Vre I Škofijo It. 19. II. iuwr. S!. N*. 6?-6 OGRODJE IN PLATNO za posteljno pOfMP/00 prodam Nuelov v ogla^n m *>lku »Slov. Nar.« SI. N.-6I-G MODERN KAUC nov, tijrodno n-vrlnj. Pfv!ar--«ka ulica i?a, nad FIrr'ansko c* kv:;o. SI. N.-G-V6 MLAD SETER angležki, brl. naprodaj. Po-izve fe: OradiV-e 4. Sl.-N.-T ISOEM LOKAL za slaičii'arno v S'ski aJ: pa v centru Ljubljane za takoj, po mnfno*ti rudi kuhinjo in eebo al': samo čobo. Ponudbe na oelasni odd*l»-k Jutra pod Šifro »Dober plačnik«. SI. N.-70-17 POSTREZNICO za dopoldanskj urr ta v*ak dan. Fpremrm tak ni. Na«!-v v ogla^nan odi Um .1'irr*. SI. N.-^.'.a DENAR SE VAM NUDI če tiam prodiit^ tvoje odvHM čtokljnice, vreče, iapirt ■** ▼Ujake odpadke in 'in^e predmete. >M taliu«, fJ lf» * c^eta 16. SL N--61 MOŠKE ČEVLJE Ir. 41—4^, Jrortne. pH itrani za zariti :n ev '. 90 f 1 it. S^i'^ ku['m. ill (lam pm-t'. rt dnoBT. Ponudb" na otI. odd. Slov. Naroda p0' »Molke perilo«. SI. N.-66-7 LISTNICO t , 1 v-" 1 !•' t a :n raz- nimi "dekum n*i e0<,i^nii vojska« zabela slovenski narod jrospopjih, ki jih je »narodno-osvobodilna vojska« požgala in uničila sama ali pa so bil* uničena kot posledica njenih nastopov v Ljubljanski pokrajini do me-s pl mbra 1IH3. škoda na poslopjih je no tem seznamu naslednja: Okraj Črnomelj Občina AdleSiči: uničenih 13 hiš. 27' go-epodarskih poslopij, škoda z?*f* : -or% lir. Občina Črnomelj: uničenih 169 hiš, 366 gospodarskih poslopij, 2 šoli. Skoda znaša *>3 655 520 lir. Otčina Dragatuš: uničenih 36'hiš. 43 gospodarskih poslopij, škoda znaša pl^.fOO lir. Občina Gradac: uničenih 36 hiš 132 gospodarskih poslopij, škoda znaša 19 426.700 lir. Obe:na Metlika: uničenih 141 hiš 343 gospodarskih poslopij, 2 šoli. škoda znaša 18,212.000 lir. Občina Radatoviči: uničenih 226 hiš, 452 gospodarskih poslopij, škoda znaša 24,860.000 lir. Občina Semič: uničenih 6 hiš, 17 gospodarskih poslopij, 2 šoli; škoda znaša 1.012.250 lir. Občina Stari trg ob Kolpi: uničenih 100 hiš, 3S0 gospodarskih poslopij, 1 šola; škoda znaša 21,200.000 lir. Okraj Kočevje Občina Dolenja vas prt Ribnici: uničeni 2 hiši, škoda znaša 100.000 lir. Občina Fara: uničenih 12 h:š. 13 gospodarskih poslopij; škoda znaša 854.000 lir. Občina Kočevje; Uničenih 48 hiš, 57 gospodarskih poslopij, 1 šola, 5 javnih stavb; škoda znaša 4.512 000 lir. Občina Kočeska Reka: uničenih 6 hiš, 3 gospodarska poslopja, 1 šola; škoda znaša 515.000 lir. Občina Kopriv nik: uničenih 229 hiš, 3 šole. 8 javnih la znaša 12,020.000 lir. Občina Loški potok: uničenih 111 hiš, 220 gospo- rskih poslopij; škoda znaša 112.150.000 lir. Občina Mozelj: uničene 4 hiše, 8 gospodarskih poslopij, 1 šola; škoda znaša 780 tisoč lir. Občir.a Ribnica: uničenih 147 hiš, 219 gospodarskih poslopij, 5 javnih stavb; škoda znaša 32,405.383 lir. Občina Sodra-žica: uničenih 140 hiš, 159 gospodarskih poslopij. 1 šola, 4 javne stavbe; škoda znaša 11.077.560 lir. Občina Stari log: uničenih 273 hiš, 545 gospodarskih poslopij, 2 Soli; škoda znaša 330.130.000 lir. Občina Velike Lašče: uničenih 91 hiš, 128 gospodarskih poslopij. 2 šoli. 5 javnih zgradb; škoda znaša 6.166.000 lir. Občina V'dcm—Do-brenolje: uničenih 74 hiš, 125 gospodarskih poslopij, 1 šola. 1 javna zgradba; škoda znaša 5,390.000 lir. Okraj Ljubljana Občina Borovnica: uničenih 5 hiš, 3i gospodarskih poslopij; škoda znaša 1,140.860 Tr. Občina Brezovica: uničenih 2 hiši, 1 feola; škoda znaša 157.000 lir. Občina Dobrova: uničenih 32 hiš, 48 gospodarskih poslopij, 2 šoli, 3 javne zgradbe; škoda znaša 5,450.160 lir. Občina Dobrunje: uničenih 41 hiš, 90 gospodarskih poslopij, 1 šola, 2 javni zgradbi; škoda znaša 6,350.000 lir. Občina Grosuplje: uničeni 2 hiši. 18 gospodarskih poslopij; škoda znaša 537.000 lir. Ob-i Horjul: uničenih 8 hiš, 16 gospodarskih poslopij; škoda znaša 1,192.680 lir. Občina Ig: uničenih 110 hiš, 245 gospodarskih poslopij, 1 šola, 3 javne zgradbe; škoda znaša 7.323.500 lir. Občina Krka: uničenih 8 hiš, 21 gospodarskih poslopij; škoda znaša 458.090 lir. Občina Polhovgradec: uničenih 12 hiš. 3 gospodarska poslopja; škoda znaša 1.209.600 lir. Občina Devica Marija v Polju: 1 gospodarsko poslopje, 1 javna zgradba; škoda znaša 9,560.000 lir. Občina Preserje: uničenih 15 hiš. 51 gospodarskih poslopij; škoda znaša 1.8S6.245 lir. Občina Primskovo: uničenih 3 hiše. 4 gospodarska poslopja, 1 šola, 2 javni zgradbi; škoda znaša 80.000 lir. Občina Račna: uničene 3 hiše, 1 gospodarsko poslopje; škoda znaša 4S.000 lir. Občina Rakitna: uničene 4 hiše, 10 gospodarskih poslopij; škoda znaša 519.000 lir. Obč;na Rudnik: uničene 3 hiše, 8 gospodarskih poslopij; škoda znaša 103.090 lir. Občina Slivnica—žalna: uničenih 41 hiš. cr^spodarskih poslopij 59, škoda znaša 3,703.000 lir. Občina Stičea: uničenih 11 hiš, 9 gospodarskih poslopij. 1 šola; škoda znaša 979.000 lir. Občina št. Jošt: umčenih 12 hiš. 25 gospodarskih poslopij, 1 javna zgradba; škoda znaša 1.514.550 lir. Občina Št Jurij pri Grosuoliem: uničenih 16 hiš, 26 gospodarskih poslopij. 1 šola, 1 javna zgradba; škoda znaša 1,600.200 lir. Občina Št. Vid pri Stični: uničenih 59 hiš, 113 gospodarskih poslopij; škoda znaša 12,702.000 lir. Občina Šmarje pri Ljubljani: uničenih 6 biS, 27 gospodarskih poslopij; škoda znaša 69S.000 lir. Občina Tomišelj: uničene 4 hiše 14 gospodarskih poslopij; škoda znaša 492.370 lir. Občina Vel. Gaber* uničena 1 hiša. 3 gospodarska poslopja; škoda znaša 135.700 lir. Občina Višnja gora: uničenih 7 hiš. 36 gospodarskih poslop;j, i javna zgradba; škoda znaša 1.536.000 lir. Občina Vrhnika: uničenih 55 hiš, 91 gospodarskih poslopij. 1 javna zgradba; škoda znaša 5.635.000 lii-. Občina želimlje: uničenih 192 hiš, 235 gospodarskih poslopij, 2 javni zgradbi; škoda znaša 15.437.000 lir. Občina Ljubljana mesto: uničenih 14 hiš. 4 gospodarska poslopja, 1 javna zgradba; škoda znaša 702.193 lir. Okraj Logatec Občina' Cerknica: uničenih 101 hiša, 35 gospodarskih poslopij. 1 šola. 1 javna zgradba; škoda znaša 6.636.730 lir. Občina Logatec: nn'Čena 1 šola; škoda znaša 600 tisoč lir. Občina Rakek: un'čeni 2 hiši; škoda znaša 55 000 lir. Občina Rovte: uničenih 20 hiš, 32 gospodarskih poslom j: škoda znaša i! 645.000 lir. Obč:na Stari trg: uničenih 119 hiš, 103 gospodarska poslopja; škoda znaša 7,359.898 lir. Občina St, Vid nad Cerknico: uničene 4 hiše, 17 gospodarskih poslopij; škoda znaša 2S0.O0O lir. Okraj Novo naosto Občina Ajdovec: uničenih 6 hiš, 9 gospodarskih poslopij, 1 šola, 1 javna zgradba; škoda znaša 2,185.000 lir. Občina Ambrus: uničenih 89 hiš, 310 gospodarskih poslopij, 1 javna zgradba; škoda znaša 14,609.496 lir. Občina Bela cerkev: uničena 1 šola; škoda znaša 400.000 lir. Občina Brusnice: uničene 3 hiše, 5 gospodarskih poslopij, 1 šola: škoda znaša 888.000 lir. Občina čr-mošnjice: uničena 1 hiša. 1 šola, 1 javna zgradba; škoda znaša 202.000 lir. Občina Dobrnič: uničenih 10 hiš, 31 gospodarskih poslopij. 1 šola; škoda znaša 894.700 lir. Občina Dvor: uničenih hiš 9, gospodarskih poslopij 18, Skoda znaša 50S.0OO lir. Občina Hinje: uničenih hiš 13, gospodarskih poslopij 49, i $ola, škoda znaša 1,125.760 lir. Občina Kostanjevica: uničenih hiš 32, gospodarskih poslopij 10S, 2 javni zgradbi, škoda znaša 8.815.000 lir. Občina Mirna: uničeni 2 hiši, 4 gospodarska poslopja, 1 šola, škoda znaša 143.500 Ur. Občina Mirna peč; uničenih lO hiš, gospodarskih poslopij 23. škoda znaša 52S.000 lir. Občina Mokronog1: uničenih 4 hiše. gospodarskih poslopij 22, škoda znaša 1,710.000. Občina Orehovica: uničena 1 šola, škoda znaša 800.000 lir. Občina Prečna: uničenih IS hiš. gospodarskih poslopij 22. 1 javna zgradba, škoda znaša 798.000 lir. Občina Sela-Sumberk: uničeno gospodarsko poslopje 1, škoda znaša 20.000 lir. Občina Sv. Križ pri Kostanjevici: uničenih hiš 23, gospodarskih poslopij 93, 1 šola, 1 javna zgradba, škoda znaša S46.000 lir. Občina Sv. Križ pri Litiji: uničenih hiš 6, gospodarskih poslopij 5, škoda znaša 795.700 lir. Občina št. Jernej: uničenih hiš 4, gospodarskih poslopij 15. škoda znaša 225.000 lir. Občina^St. Peter: uničenih hiš 7, gospodarskih poslopij 23, 1 javna zgradba, škoda znaša 2,632.000 lir. Občina St. Rupert: uničenih hiš 3, gospodarskih poslopij 8. škoda znaša 120.000 lir. Občina Skočijan: uničena 1 šola, škoda znaša 100 tisoč lir. Občina šmihel-Stopiče: uničenih 26 hiš, gospodarskih poslopij 44. 1 šola. 1 javna zgradba, škoda znaša 5,379.000 lir. Občina Toplice: uničenih hiš 3, gospodarskih poslopij S, 1 šola, škoda znaša 445.000 lir. Občina Trebelno: uničena 1 šola, škoda znaša 200.000 lir. Občina Trebnje: uničenih hiš 12. gospodarskih poslopij 31, škoda znaša 287.800 lir. Občina Tržišče: uničenih hiš 5, gospodarskih poslopij 7, škoda znaša 960.000 lir. Občina Velika Loka: uničenih hiš 7, g-ospodarskih poslopij 29. 1 javna zgradba, škoda znaša 691.000 lir. Občina Zagradae: uničenih hI* 20, yogpodnrnVfh poslopij 73, 1 Šola, Škoda znaša 2.155.000 lir. Občina Žužemberk: uničenih hiš 16, gospodarskih poslopij 49, 1 šola, 4 javne zgradbe, škoda znaša 3,470.000 Ur. Celotna škoda po posameznih okrajih Okraj Črnomelj: mučenih hiš 797, gospodarskih poslopij 1760« šol 7, škoda znaš« 110,763.370 Ur. Okraj Kočevje: uničenih hlft 1140. gospodarskih poslopij 1476, šol 12, javnih zgradb 28, Skoda znaSa 116,390.973 lir. Okraj Izubijana: uničenih hiS 652, gosp0-darskih poslopij 1207, Sol 8. javnih zgradb 17. Skoda r.naAa 80.454.955 lir. Okraj Ljubljana-mesto: uničenih hift 14, gospodarskih poslopij 1, škoda znaša 70? 1£H> lir. Okraj Lojratee: nnl^onih 382 hiš. gospodarskih poslopij 464, sole 3, javne zgradbe 4, Skoda znaša 25,523.743 lir. Okraj NOVO mesto: uničenih hi* 329, gospodarskih poslopij 987, Sol 15, javnih zgradb 15. Škoda nafta 51,9(18.076 Ur. V vsej Ljubljanski pokrajini: skupno uničenih hiš 3314, gospodarskih poslopij r>798. šol 45, javnih zgradb 61, škoda znaša 385 milijonov 805.307 Ur. Niti približne slike in cenitve pa ni moči narediti za gospodarsko škodo, ki jo je Osvobodilna fronta s svojimi nastopi povzročila v Ljubljanski pokrajini po 8. septembru. Tedaj je >narodno-osvobodilna vojska« po načrtu za komunistično socialno revolucijo začela sistematično uničevati vsa večja javna in zasebna poslopja: šole. cerkve, župnišča, občinske domove, prosvetne domove, gasilske domove, sokolske domove, bolnišnice, delavnice in gospodarske obrate vseh vrst. Do meseca marca 1944 je bilo n. pr. uničenih že 95 šol, na desetine sodnijskih in občinskih sedežev ter podobnih stavb ter zemljiške knjige za celo vrsto sodnih okrajev. V slovenskem gospodarskem življenju se je začelo tedaj brezobzirno in načrtno razdejanje, kakor mu ga ni para v nobeni evropski deželi In v nobeni dosedanji komunistični revoluciji. Zgolj vsestransko gospodarsko uničevanje slovenskega ljudstva od 8. septembra 1943. dalje bo dalo snovi za debelo knjigo, ki bo sama pomenila strahotno obtožbo proti ^osvobodilnemu« delu med Slovenci. (Po »Črnili bukvah«) lem socialnega zavarovanja pripadnikov kmečkega stanu Napulj pereče socialno vprašanje našega podeželja — Trije osnovni predlogi — Potrebna bi bila preureditev celotne socialne zakonodaje Prizadevanja za socialno zavarovanje kmečkega prebivalstva pri nas niso nova. Zavedno kmečko delavstvo in kmetje so se že zdavnaj zavedali. k:iko potrebno bi bilo socialno zavarovanje tudi za nje in so si ga želeli. Tako si je tudi J. E. Krek, znani organizator, med prvo svetovno vojno prizadeval, da bi kmetje debili socialno zavarovanje. Pripravljalna dela so napredovala tako daleč, da je Krek predložil dimajskemu parlamentu predlog za uvedbo zavaravanja. V poslovnem poročilu Pokrajinske delavske zveze za lani ugotavljajo, da si po Krekovi smrti ni več nihče izmeh Krekovih sodelavcev prizadeval, da bi prislrj do rešitve tako pomembnega socialnega vprašanja. Pri sestavljanju zakona o socialnem zavarovanju iz leta 1922 So mislili rudi na zavarovanje poljedelskega delavstva. Zakon določa, da bo to zavarovanje uvedeno pozneje. Vendar je ostalo samo pri tem. Nihče se ni več resno zavzet, da bi kmečko delavstvo dobflo svoje zavarovanje. Zdi se, da je bilo pred sedanjo vojno mnoge premalo razumevanja za takšna vprašanja. To si vsaj nekoliko lahko pojasnimo z ugotovitvijo, da poljedelsko delavstvo ni uživalo v splošnem primerne socialne zaščite in ni bilo on?:inirrana Ped okriljem Pokrajinske delavske zveze je lani deloval tudi oddelek poljedelskih deloje-maicev, ki se je zavzemal za socialno zavarovanje poljedelskih delavcev. Ta naloga se je zdela oddelku najpomembnejša. Delati so začeli z vnemo. V veljavi je že splošno zava- rovanje za osebje, ki je zaposleno prt poljedelskih strojih, zato so izdelali načrt za nezgodno zavarovanje vseh poljedelskih delavcev. Dosedanje zavarovanje strojnega osebja naj bi se združilo z novim zavarovanjem, kai bi naj bil prvi korak k uvedbi zavarovanja za vse druge panoge. Osnutek za nezgodno zavarovanje je bil izdelan na podlagi italijanske socialno zavarovalne zakonodaje. Upoštevali so pa naše posebne razmere in zakon o zavarovanju delavcev. Prispevke za to zavarovanje bi plačevali kmečki delodajalci in lastniki zemlje v obliki posebne doklade na zemljiški davek. Osnutek so proučili strokovnjaki socialnega zavarovanja. Obravnavali so ga pristojni činitdji, zastopniki kmečkega stanu, na več anketah, lani maja so ga pa predložili v uzakonitev visokemu komisarju. Vendar ta odločilni forum ni zavzel takoj v začetku jasnega stališča k predlogu, temveč je izjava po več posredovanjih, da nezgodnega zavarovanja rti mogoče uvesti, dokler razmere ne bodo povsem urejene v pokrajini, z drugimi besedami — dokler ne bo konec vojne. Razumljivo je, da so bila pAem takem vsa prizadevanja oddelka za uvedbo zavarovanja neuspešna. Vendar zaradi tega nisG odnehali. Ker niso imeli sreče s predlogom za nezgodno zavarovanje, so začeli pripravljati predlog za enotno izvedbo socialnega zavarovanja za vse panoge: za nezgodno, bolezensko družinsko, onemcglostno in starostno. Zavedali so Kako se rekvirira na »Tolovajskem" o „redu in zakonitosti44 na " ozemlju Dokument, ki jasno priča „osvotej Dne 16. maja je neka domobranska izvidnica blizu Sodražice naletela na oddelek tolovajev in se spustila z njimi v borbo. V boju je obležalo 8 komunistov; med temi je bil Zmago Mokorel, bivši učitelj, sedaj tajnik rajonskega odbora OF v Kočevski Reki. Ob tej priliki je bil zaplenjen celoten arhiv »višjega vojnega sodišča« OF in eden izmed aktov se tiče ~ rekvizicije, kakor komunisti imenujejo svoje roparske pohode proti našemu kmetu. Gre namreč za »uradno poročilo« omenjenega tajnika rajonskega odbora OF, Zmaga Mokorela, komunističnemu štabu o načinu rekvizicij, ki jih vrše pri prebivalstvu »osvobojenega ozemlja« komunistični tolovaji. »Poročilo« izvira z dne 24. dec. 1943 in navaja med drugim: »1. Rekvizicijo pri tovarišici Lavričevl je vršilo 10 tovarišev, ki so postopoma, po dva ali več vršili premetačino. Pri tem so ji vzeli 200 kom. cigaret, njena osebna last, postopali sila surovo in je eden izmed tovarišev naperil proti njej brzostrelko z besedami, da bo sprožil, če ne da vse, kar ima. Imenovana je sama opozorila tovariša, da tako ne postopajo partizani. Ker so imeli skrite nekaj hrane pred savojci, so jih tovariši zmerjal:, čemu skrivajo hrano. Na odgovor, da so jim dali tozadevna navodila politični delavci, je eden od tovarišev izjavil: »To so ravno taki tipi kot vi«. Izjava tov. Lavričeve. 2. Tov. Poje Magdalena, pri kateri se je pobralo tudi nekaj civilnega perila, je dejala komandantu 1. bat.: »Huje delate kot badoljevci«, nakar ji je zagrozil: »še eno!« in pri tem pomeriL 3. Pri Dolmin Zori so šiloma hoteli vzeti njegovemu 1 "letnemu fantičku čevlje z noge, katere je dal sam popraviti. Šele na jok in prošnjo so to opustili. Ljudje so skrivali v času pre:skave svoje osebne ure, ker so se bali, da jim jih isti ne odvzamejo. Kot priče se navajajo: Dolmin Zora, Poje Magdalena. Dolmin Ivan in drugi. 4. Poje Helena je imela v posesti 9 litrov žganja, katerega so žene napravile za naše ranjence. Tov. je šiloma zahteval, da mu izroči nekaj žganja, ker se je pa ona zelo branila, dokler ni končno pod pritiskom izročila eno zelenko, ni pa ga poklonila, kakor to navaja dopis. Ko se je vračal iz hiše, se je obrnil proti tov. Lavričevl in izjavil: »Pa sem ga le dobil«. Ona pa je dejala: »Saj si ga bolnici vzel«. Nato je dejal: »To imate za terence, pa ga ne bodo pili«. Izgovor: Niso vedeli, da je namenjen za bolnice. Splošna izjava civilnega prebivalstva vasi je bila, da se je postopalo slabše, kot so postopali savojski vojaki ha da ako ne bi bili toliko navezani na OF in poznali ostale tovariše, bi >bupali. Prebivalci te vasi so popolnoma naši in očitek s strani teh tovarišev, da so belogardisti, je bil neumesten. Rekvizicija na Preži: Postopek s tov. Bl-žaljem je bil sila nesramen in je mož obžaloval, da ima sinove pri OF. Tovariši so mu Učno z nog sezuli čevlje, ker jih sam ni hoteL Bižalj in ostali prebivalci vasi Preže so izjavili javno na mitingu, da je bil postopek slabši, kakor pa badoljevcev. Tov. Metelku so zaradi žganja grozili z orožjem, tako, da je bil od strahu popolnoma zbegan, kar sva na licu mesta ugotovila s tov. sekr. RKKPS. Kot priče se navajajo vse prebivalci vasi Preže. Hrana se ni plačala z denarjem. V vasi Ribjek je bil odvzet vol brez predhodnega odobrenja gospodarske komisije Osilnice.« Izvleček tega poročila je podan doslovno z vsemi napakami, ki očitujejo notorno neznanje slovenske slovnice in pravopisja. Poročilo nosi podpis tov. Zmaga Mokorela, ki se v njem pritožuje, da višje instance prerade verjamejo praznim izgovorom zlikov-cev, ko so venoar vse trditve podprte z iz-povedbami zanesljivih prič. Poročevalec je v svojem dopisu zahteval ponovno zaslišanje krivcev in se je zavaroval proti temu, da pridejo njihove laži brez kontrole v razne zapisnike. Kako se je ta zadeva končala, ni znano, znano pa je, da tov. Mokorel ne imel več posla z raziskavanjem tclovaj-sk h rekvizicij. »e, da bo pač prišel prej ati slej ugoden čas za rešitev tega vprašanja. Dogodki po 8. septembru pričajo, da je to delo potrebno ter zelo nujno. Odgovor na vprašanje, po katerih načelih nai bi bilo pri nas uvedeno socialno zavarovanje, je več. Nekateri trdijo, da se mora zavarovanje urediti kakor ga določa člen 6. zakona o zavarovanju delavcev, to se pravi v skupni organizaciji z vsem drugim delavstvom (ki že uživa socialno zavarovanje). To bi pomenilo, da bi moralo biti socialno zavarovanje poljedelskega delavstva izvedeno kolikor mogoče vzporedno s splošnim delavskim zavarovanjem. Pravila za obvezno zavarovanje stalnih poljedelskih delavcev bi morala v glavnem vsebovati le razlike, kolikor jih to zavarovanje zahteva po svoji naravi. Večje razlike in izjeme naj bi bile dovoljene, kjer bi ne bilo drugega izhoda, To zahteva tudi enotnost poslovanja, da bi se prispevki in dajatve povsem prilagodili prispevkom in dajatvam industrijskega delavstva, ker bi moral biti tudi nosilec zavarovanja pri obeh isti. Prispevke za zavarovanje naj plačujejo posestniki jn delavci v istem razmerju kakor pri obrtnem in industrijskem delavstvu. Prispevke lastnikov zemljišč naj bi pobirali skupaj z davki v obliki posebne doklade na zemljarino. Prispevke delojemalcev bi naj določili povprečno glede na višino zaslužka in številno delovnih dni. Zdravniško službo bi opravljali zdravniki Zavoda za socialno zavarovanje. Drugi zagovorniki socialnega zararovanja za kmečko delavstvo pa pravijo, da je treba vzeti za podlago uvedbe zavarovanja avstrijski zakon iz leta 1928. Iz besedila tega zakona naj bi povzeli vse, kar bi se dalo prikrojiti za nase razmere. Vendar je vprašanje koliko bi s tem v celoti ustregli željam po zavarovanju. Avstrijsko zavarovanje je namreč nudilo delodajalcem manj ugodnosti kakor jih nudi naš zaken o zavarovanju delavcev. Izkazalo se je, da delojemalci pri nas niso zadovoljni z dajatvami nosilca zavarovanja. Zato si lahko mislimo, koliko nezadovoljnosti in odpora bi zavarovanje zbudilo, če bi bilo slabše kakor jo naše splošno delavsko. Zopet drugi predlagate?j i pa mislrjo. da bi najbolje kazalo uvesti zavarovanje za vse pripadnike kmečkega stanu in za podlago naj bi vzeli zakon o zdravstvenih občinah ali bi pa naj zavarovanje izvedli na zadružni podlagi po zdravstvenih zadrugah, ki so že obstojale ali še obstojajo v nekaterih občinah. Zakon o zdravstvenih občinah ima namen, da pomaga manj premožnim kmečkim prebivalcem v primeru obolenja, a izkazalo se je, da so potrebni uživali Ie malo koristi. Pri takšnem zdravljenju so največji zdravniški stroški. Statistika izpred vojne za dravsko banovino pravi, da so samo zdravniški stroški znašali dve tretjini vseh sredstev, ki jih je prispevala banovina, tako da je le tretjina ostala za potrebne prebivalce. Uvedba zavarovanja po zadrugah bi bila sicer mogečz, vendar bi ne dosegla zaželenega uspeha; z njo bi ne bilo pomagano najrevnejšim ter pomoči najbolj potrebnim Taksne zadruge bi uspevale samo tam, kjer so ljudje premožnejši, ker bi tako laže prispevali za zadrugo več. Edina rešitev bi bila, da bi oblast zadrugam v revn:h krajih priskočila na pomoč. Sprožen je bil tudi predlog naj bi zavarovanje izvedli na stanovski podlagi. Po tem predlogu bi morali biti vsi, ki so zaposleni v kmetijstvu, zavarovani na isti način in pod istimi negoji. Zato bi bilo treba preurediti tudi obstoječe zavarovanje. Nosilec zavarovanja vseh stanov bi bil isti; za vsak stan bi obstojal poseben oddelek. V poročilu Pokrajinske delavske zveze je izraženo mnenje, da bi bila to edina primerna reštev za ponvrjenje družbe ter socialni mir. Tudi to zavarovanje je v kmečkem primeru splošno. Vsi, ki jih preži v- K rej i ž m* novosti: Pohorske legende Kot 84. Zvezek »S'ovcnčcve knjižnice« so nedavno iz«'? J. Toma/ičcvc »P« he>rske Jogen-vle« Čudovito sliko Pohorja, kjer smo že src-Safc Drvaikp Marije. Dravsko RoŽO, OfiUrjCVO- da sina. potem pa ^e Pohorske pravljice ;n bajke, oživljijo na novo njegove. Ponorsk© I©- UCmlc. PrivljiČCn, roln Skrivnosti, je ta pohorski svet. kjer t ći za vsukim grmom &rat ali kakšno drutjo ppJobnO ba;no bitje, kjer nam pripovedujejo frate In gorski pOtođd Pri-ittne in nepr jetne pravljice, kjer JG vsak ko šček zemlji? povezu z neko tojmtfvcno mistiko nekdanjih do««n'ko-v ter izredivh pripetljajev, In Jožetu Toma/iću pripada ^a-lucra. da nam je v svojih dr..kc doline, Potem Bledijo P'-* vrsti legende Gospod ustvari oves. Marija in sestric?, Marija in pu^čavVk. H .* j.i r 1 Svete Družine, Poljčanska Marija, Grilci zibljeta .K*-zusa. DuSca majcena in Ogrski V i • i Vuka cd teh legend bi bila vredna - razčlenitve, kar pn zaradi pomanjkanja prostora ni možno. Drugi de! tega zve k.i ol soja tri pripovedke: Vragova nevesta. RomanJe v Pu.'čavo in Vitez lezida cerkev. V prvi o En -se vrag večkratno detcmorilko, v drogi pomaga Puščavska Marija materi m - i ku, d-* okrevata, v tretji pa je prikazan postanek znamenite planinske in božjepotne cerkve Sv. Arena (Henrika). Gladko tekoče, prijetno in sočno pripovedovan i e ponazorujejo in poživljajo ilustracije Marije Ko. .c in Jožeta Beranfca, Te ilustracije ac spretno zasn rame i posebnim poudarkom pohorskih p krajinskih posebnosti. »Pohorske legende« spadajo v vsako knjižnico, v vsako družino in bodo lep okras vsake knjižne police. 99Kmet3]£ke nmice" Uradno glasilo Pokrajinskega kmečkega poverjeništva (za Kmetijsko zboru družništvo ln Prehranjevalni zavod), tr< I fa številka, so izšle. V njih bodo našli o lovalci zemlje v splošnem, ne lo kmetje, mnogo koristnih pobud in navodil. U nik pod naslovom »Strnimo vse nai sile za obnovo podeželja- je napisal predsednik Kmetijske zbornice Tone Prt\ ie. Izvemo, da je bilo za obnovo in ozdravljenje naše pokrajine ustanovljeno Ki ko poverjeništvo s Kmetijsko zbornico, Zavodom za zadružništvo in Prevodom. Tone Berkopec piše o kmečkem stanu in zadružništvu in naglasa, da se v prihodnosti morajo kmetje združiti v vsaki občini ter si ustvariti blagovno zadrugo, ki bi naj imela vse gospodarske panogo. Bledijo strokovni prispevki o pravilni m o domačih gnojilih, saditvi zelonjadnih in drugih sadik, o oploditvi sadnega drevja in pomenu čebel za količino sadnega pridelka, o nevarnem škodljivcu koloradskem hrošču in nasveti kmečkim gospodinjam. Misli Življenje nam vzame več prfja&eljev, kakor smrt. Zveste prijatelje dobiti je rrlo težko, zveste prijatelje obdržati |e m- težje, nobenega sovražnika imeti — to je vkarnk onim pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, se bo tudi majski roman začel takoj dostavljati. Nenaroeniki lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po eenl 17 lir za broširani in S5 lir za vezani, na boljšem papirju tiskani Izvod ija zemlja, ali so kmetje-lastniki. delavci ali nameščenci, bi bili zavarovani. Prispevke naj bi plačevali delodajalci ali lastniki zemlj'šč v obliki posebne doklade na zemljiški davek, stalni delavci in nameščenci pa redno mesečno sorazmerno višini ^aslužka. priložnostni delavci na povprečno alede na povprečno letno zaposlitev in zaslužek. Ob'ast naj bi prispevala še znesek, ki ga zdaj prspeva za zdrnvstvene občme. Zdravniško službo bi naj opravljali, če le moetoče. za vse stanove isti zdravniki dotič-nesa kraja Za uvedbo socialnega zavarovanja na ta način bi bila potrebna precej feja sprememba vse zdaj veljavne socialne zakonodaje. Stran 4 »SLOVENSKI N ARO D«, SO. maja 1944. Štev. 22 Zaslužno delo Slovenskega Rdečega križa Nad 3000 ljudem so omogočili po-vratek v domovino — Vsestranska prizadevanja delegatov SRK Slovenski Rdeči križ v Ljubljani je izdal | one, ki so bili do Badoelijeve izdaje i porodilo o svojem delovanju v času od 1. konfinirani ali v vojnem ujetništvu oktobra lani do 31. marca letos, torej za pol leta. Ob tej priliki posnemamo posebnu zani- mive podatke o delovanju odseka za povratnike. Po BodogKjevi izdaji v lanski jeseni so Se začeli vračati v trumah z Italije fconfim-ranci, vojni ujetmki in jetniki, ki so bili izpuščeni iz italijanskih kaznilnic. Slovenski Rdeči križ je zato takoj uredil posebno pisarno s tiskov nami. kartotekami in pomožnimi zapiski. Pisarno je vodil čtan upravnega odbora SRK Draer; Supančič. Potrebno je bilo oskrbeti s hrano, prenočiščem in oblačili številne povratnike, ki se mnogi zaradi izredmh razmer niso še mocli vrnit' na svoje domove: zato je SRK takoj navezal stike s pokrajinsko upravo. ?„ mestno občine, pokrajinskim podpornim zavodom in škofijsko dobrodelno p:samo. Sporazumno z njimi je bilo vprašanje pomoči povratnikom in beguncem rešeno tako. da je dala :: .-tna občina prostore za prenočišča v šoli na Ledini, pokrajinska uprava pa na učiteljišču. Pokraj:nski podporni zavod je prevzel skrb za prehrano povratnikov in beguncev, škofijska dobrodelna pisarna podpiranje beguncev z obleko in denarjem, medtem ko je SRK podpiral povratmke s piiboijški, z obleko in denarjem in prevzel je v celoti zdravstveno oskrbo. V Ljubljano se ni«^ vračali samo Slovenci, temveč sn potovali skozi njo tudi številni Hrvati. Srbi. Bolgari, Albanci in Grki. Za tuje prvratnikc posreduje SRK pri ncm:ki vojaški oblasti zaradi potn:h dovoljenj.' 31. marca je čakalo v Ljubljani ekrog 200 povratnikov drugih narodnosti, da bi jim dovolili p^vra-tek v domovino, medtem ko jih je v šest h mesecih, od jeseni do pomladi, odpotovalo 213. Zdravi povratniki so nastanjeni v šoli na Ledini. OoVek za povratnike vodi tudi evidenco bivših aktivirh častnikov, po d častni k on- in njihovih družin, ki so ostali v Ljubljanski pokrajini in so zaprosili za dovoljenja, da bi se vrnili v Srbijo. Odpotovali bodo skupno s povratniki. ko» bo rc^no to vprašanje. Takoj v začetku svojega delovania je SRK posvetil vso skrb vpra:anju vrnitve Slovencev, ki so bili na ozemlju Italije v vojnem ujetništvu. internacij1, konfinnciji ali zapoTih. Po Ra-doglijevj izdaji je bi'a večina ujetniških tabor ".;. koncentracijskih taborišč in nekaj kazn'ln'C razpuščcirh. SRK je zbral podatke, k? kažejo, da so bivali Slovenci na ozemlju Italije najmanj v 21 koncentracijskih taboriščih, 11 ujetniških taborih. 112 kaznilnicah in 66 kon-finacijskih krajih, skupno torej v 212 zavodih ali krajih. Za boljši prec'cd so izdelali dva posebna zemljevida, ki prikazujeta kraje taborišč in najpomembnejše prometne zveze. Potrebno je bilo, da pošlje Rdeči križ posebne komisije v Italijo, ki bi uredile po-vratek nanh rojakov, kajti vel ke skupine bivših internirancev so se vračale brez vseh dokumentov. SRK je hkrati želel ustanoviti na e'avnih prometmh križiščih prehodne postaje,' k: bi naj nudile povratmkom potrebna navodila, hrano, prenočišča. n:ijpotrebnejšn -obleko in llst'nc a žal tesa načrta niso mogli uresni-č;ti. I'^tano'.ii; so le podružnico Rdečega križa kot prehodno postaio v Logatcu, Poma-c.iia je pri vrnitvi več tisočem Slovencem jeseni, ko so se vračali domov. Razen tega so naprr--i!; posamezne rojake, ki so ^lhko potovali v Italijo, da pomagajo našim rcjakom pri njih vrnitvi v domovino. Prehodna tabo ri~ča So biln tedaj v Posto ini. Prc<=tranku in Trstu. V Gonarsu je še ostalo 755 Slovencev. Posredoval: so z uspehom za njihovo vrnitev. Tz taborišč v Post« ini in Pre?tranku so množin c.motK>eiii povratek tako, da so dali potrebne listine, namreč domovnice in potrdila anajfrafskeca urada, da so bivali že pred vojno v Ljubljanski pokrajini. Pr.znejc so tudi posredovali na prošnjo svojcev pri upravi policije za izdajo dovoljenj, potrjenih po nemški policiji, da se smejo internirana" in drugi vrniti v domovino. Ta postopek je bil do srede novembra v veljavi tudi za bivše kaznenec Ti^ko se je kmalu po Badoglijevi izdaji vrnilo več tisoč naših rojakov. Po odredbi nemških oblasti jc 1?. icvemr>ra lani začela poslovati posebna komisija za revizijo sodb bivšega italijanskega vojaškega sodeča. Prejšnji postopek je ostal v veljavi za Pozor! Katere so tvoje glavne dolžnosti v slučaju alarma? Fasant: Fo NAJKRAJŠI poti v NAJBLIŽJE zaklonišče. interniran:, ojnem ujetništvu odnosno, ki so jih oblasti na povratku priprle ker niso imeli listin. Zaradi nevzdržnih razmer v italijanskih kaznilnicah e oblasti pregledale posamezne zavode in odredile povratek številnih kaznencev. Precej kaznilnic je bilo namreč v starih trdnjavah, ki so bile večkrat bomhar-dirane in je bilo ubitih mnooo jetnikov. Položaj je bil tem težavnejši. ker jetniki po Badc o:!a oddana za neznatno najemnine SOO bednim starcem in starkam. To se :e zgodil > b;y>c v Stcckh olmu. ter ta dogodek nattsnen v Slov. narodu dne 2. t. m Ta ženalna zamisel se je gospodu piscu zdela res v tak: meri žtnialna. da je začuti] potrebo jo obelodani ter jrv servirati kol nekaj kar bi se tudi nri na*» morali> zgoditi, N":'jpr-pravneiVa ustanova pa bi nai bihi za izvedbo te žen:a'ne zamisli naša Socialna pomoč, katera bi na ta način dobtlfl stalni vir defa dkov. Gosfoii pisce jc na pozabil v njegovi genialnosti tudi povedati da so bili prvi gosti tc ženialne dame. oziroma naprave Stcckho!mski vrtnarji in cvetličarji, kar bo Ljubljančane prav gotovo zanimalo. Gospod pisec je posegel zelo daleč, tja do dalne Švedske, da je zasačil tako žcmalno zamisel. Tudi naše butiec niso brez /enialnesti in bi prav lahko ustanovili v naši Ljubljani n. pr. »Pijandurski sklad«. V ta sklad bi sc tudi stekale vsote rtr to ogromne \s<>tc. katere sc sedaj pretakajo po žrelih v nikdar alkohola siti vamp Verjemite nam gospod pisec, da bi na ta način b:Ie ljubljanske ceste čiste beračev in drv?:h revežev, po vrhu bi pa vseeno ne bilo treba birtem si poiskati zavetSča v sirotišnici, ker bi še nadnlje lahko prodajali vse- pomagajmo živim! mogoče pijače in jedače Torej Roapod pitoc j na delo! Napis takemu članku b; pa na ' n r~ »Častimo mrtve — ne Skodujmo soK n narodu«. Neverjetno je, da se najde Stavek, kateremu so se cvetlice tako zamcr'c, da hoče z vso silo jih spraviti iz sveta, /raven pa ne pomi>li, da bi s to nakano sprav 1 ob kn-h neštet > po štenh obrtnko\. Vprašamo gospoda pisca, kdaj so že spravile kakega človeka cvetlice na kant Prosimo ga naj se razgleda po Urnem svetu in nam naj kaj tacega pokale. Zakaj se zale tuje vedno in vedno v nafl ranice, vrtnarje ;-skuša s strelo besedo no časopisih, nam srrg.--trd*> pr*jaran kes kruha iz ust? Dovoljujemo si gospoda pisca pohabiti, da si ogleda naše delo jn veselilo nas bo. ee I o /av:hal rokave, prjel v nežne ročice knu- q lopato ter z nanv vred preobračal /eml.i«>, v\a bo iz te mrtve grude iztisnil grose za vsak« dnnie življenje. <**c pa mis'i gospod p;t>cv. imet lažje delo. pa nai sc uclnja v evetrčamn. tako kad-.ir je zunaj mraz. \ lokalu pa ne z.ikurjen^ no. takrat jc Sas za vas in verjcnvtc nam. vam bodp z vami \rcd zmrznile vse gcn:' misli. Zraven ste tudi lahko, kadar defamo Ogromnc profite, tiste ki i h hočete por:,b I /i dobrodelne namene, pa pvHtCS tc pnlno \rrbo bankovcev in res nam boste dobrcdovli gf^t. Le pridite in videl: boste res dosti dela in hid cele kupe umirajočega cveth — naš kofotl profit Ce vam pa zima nc irjaja. c *>p<>d p K* se pa erjbs'tc V poletnem časa, takrat N ste pa lahko komponirali vsemogoče čhinke. ker dela ne ho. po čemer pa ne Vpraša davk. i hišni gospodar, nastavijenci in tudi že' Iček ne in le nc:tet(> takih stvari, ki vsak dan kličejo-: daj. daj. Zato pa enkrat za vselej svetujemo vsem tistim, ki se obregujejo ob naš stan in se skri vajo za besedo luksus. da nas puste v mm >n nam blagohotno dovolijo, da smemo hidi živeti, ker smo nasprotno prmorani zanro^-t oblast, da nas n>; takih ljudi, v naših očeh največjega luksuza Ljubljana, dne 24. ma ja 1944, Združenje vrtnarjev. I,.fub1.rarfea. Umetnost staranja Tuđi po let!Ii star človek lahko ostanfc mlad življenje se ljudem daljša, to je že stara resnica, če je znašala življenjska doba okrogr leta 18S0. povprečno ć:e 37 let, računamo danes lahko, da znaša okros: 60 let. Iz tega bi bilo sklepati, da se tudi pozneje staramo nego naši predniki. Toda v splošnem naziranju o starosti tegra učinka še ni videti. 40 letni človek je po splošnem mnenju že dosegel višek življenjske sile in od te dobe dalje nazaduje, športnik je že s 26. letom »star«, z 31. letom spada med »seniorje«. V umetnem drsanju dosegajo največje rekorde celo še dosti mlajši in čedalje mlajši ljudje. Kdaj se pričnemo potemtakem prav za prav starati ? Z biološkega stališča se prične staranje tedaj, ko se v žilju, možganih, žlezah in drugih org"anih pokažejo določene spremembe. Kosti postanejo krhke, koža neprožna, želodec in črevesje delujejo počasneje in ne moreta več spreminjati tiste količine hrane v tvorno življenjsko silo. Toda biološki znaki niso popolnoma zanesljivo merilo za nastop starosti. Ko se človek z biološkega stališča prične starati, njegova pljuča ne delujejo več tako dobro. Pljučni mehurčki se skrčijo in zmanjša se dihalna površina. Toda baš ta dogodek, ki ga opisujejo kot enega izmed zanesljivih znakov starosti, nastopi pri mnogih ljudeh zelo zgodaj, pri drugih ljudeh, ki se za dihalna dogajanja nekoliko brigajo, pa se ne pojavi niti še v visoki starosti, če se človek trudi s pravilnim dihanjem in ga vežba, uide vsekako dihalnim pojavom, ki jih navaja klasična medicina kot znake starosti. Neki znanstveni znak staranja se da torej razveljaviti. S tem pa se vsa podoba staranja spremeni. Tu nastanejo vprašanja, kako je to, ali se človek izrabi nujno v oblikah, ki jih vsi poznamo, ali pa se dado te oblike staranja spremeniti ? A.li je staranje, kakor ga poznamo, Josip Fr. Knaflič. Hisda tsra (Odlomek iz knjige »Lov na skriMio^ti«.)* Zaman smo iskali izginulo gospo T jo, dokler nam ni prišla pomoč. Prišla je s tistim gromozanskim črnim oblakom, ki je čez pokrajino, vso bleščečo v zlatem soncu, mahoma vrgel pošastno-, strahotno senco. Ljubi oblak, sem prosil, pr zanesi mi in drži vodo, nikar še ne odpiraj svojih zatvornic; g"lej, nad sto kilometrov je še do Ljubljane, spotoma imam še opravke, a rad bi bil nocoj doma. jutri je nedelja, šel bi na srnjaka . . . Bodi dober, ljubi oblak, in potrpi malo! Tako sem prosil in vozd z vso hitrostjo, kolikor je pač dopuščala slaba cesta, neprenehne vijuge in silni prah, ki je plesal pred menoj v blaznih vrtincih. Toda oblak* je bil neizprosen, neusmiljen, ker ga je gnala hudta ura. Prihrumel je v divjem besu, se nizko valil čez dobrave in zamolklo rjovel ko togoten lev. Bližal sem se neki vas:, videl bežati ljudi s polja, in tedaj, tedaj se je usulo! S silovitim hruščem in truščem. da je zaglušilo ropot mojega motorja. Toča! Ko jajca debela. Reši se, kdor mere! Trenutno ne vem, kaj bi in kam bi. Po meni pada, žk — med pleča, Žk — na roko, da od bolečine St snem zobe; tres — se razpoči nekaj na reflektorju in vsenaokoli poka. bobna, bije .. . Skozi trdi zastor ledenih zrn vozim in ves zbegan, zmeden in na pol slep se oz'ram po zavetju. Tam izza visoke žive meje se prikaže bela cerkvica :n ko da bi mi prijazno migala: vrata so na steza j odprta. Dve kokoši sta prestrašeno sfrfotali iz *rfjžje£a hrama, ko sem pripuhal noter, ve- sel in Bogu hvaležen za milost. A v trenutku, ko sem našel zavetje, je toča prenehala; zato pa je tem huje lilo, treskalo in grmelo. Ni mi kazalo drugega, ko počakati tu v cerkvi, da se nevihta poleže. Porin 1 sem svoje vozilo lepo k vhodu, toliko da je bilo pod streho, sam pa sem se lepo usedel v zadnjo pruko in se predal premišljevanju, kakor se spodobi na takem kraju. Bila je preprosta, srčka na vaška cer- kov. ki jih tako ljubim in ki me vedno spominjajo srečnih let, ko sem bil otrok :n Sem rad molil. Danes sem grešen, posveten človek, poln slabih nagnjenj in ni-femurnih želja, ki moliti komaj še utegne. A vseeno je Bog tako dober z menoj: kolikokrat že sem občutil njegovo očetovsko roko. ki me je varno peljala skozi vse nevarnosti. Prav zdajle. Zunaj razsaja neurje, jaz pa zdim lepo na suhem in na varnem v cerkvi. In t^sta ledena kepa, ki me je usekala na roko, da krvavim, kako lahko bi m\ bila priletela na glavo, me omamla in vrgla z motorja! A vse je šlo po sreči. Tudi to je božja ro-ka. Marsikaj sem premislil tam v cerkvi, česar človek drugače ne premišljuje. Marsikaj mi je pi'šlo na misel, kar se.mi je zdelo prav. če si zapomnim. Zato sem vzel iz žepa beležmeo in si zapisoval to in ono. Ko sem tako pisal, me zdajci potrese za ramo trda, težka roka. Za mejim hrbtom je stal možakar in mi migal, naj grem ven. Njegov temni obraz ni obetal nič dobrega. Pred cerkv-jo se je gibalo že več postav. O jej! sem si rekel. Torej me je le nekdo videl in me šel za t oži t župniku. Bratec, zdaj bo pa huda! Pred cerkvijo je pod dežnikom stal gospod župnik, z njim pa dva možakarja, eden s cepcem v roki, drugi z gnojnim -vilami. Ta dva sta se zdaj postavila k mo- jemu motorju, vsak na eno stran, kakor dva gardista. Izza župnikovega hrbta je pokukavala majčkena, zgrbljena starka z zelo šiljastim noskom in močno šiljasto bradico, sukala oči in sklepala roke vsa v grozi In razburjenju. Takoj sem zaslutil: to je sovražnik! Prijazno nasmejan stopim mednje in pozdravim. Nič odzdrava, mračen molk, vsi gledajo v tla. Besedo poprime mežnar, ki me je aretiral, in bil ves rdeč v obraz ter rož'jal s ključi: »Zakaj ste zaneljnii v cerkev, a?" T.I'rno razlož m, kako je bilo. V sticki se nisem vedel kam drugam zateči. Nikjer bliTu ni bilo strehe in kraj mi je neznan. Cerkev pa je brla odprta ko nalašč. Zatekel sem se vanio. v božje zavetišče. »Oprostite, gospod župnik, in vi vs !« sem rekel Ni se zgodilo v slabi nameri . . .« Na to moje opravičilo so se mi obrazi zazdeli za spoznanie milejši, cepec in gnojne vile manj grozeče ... Tedajci pa je izza župnikovega hrbta zanihala Usta šiljasta bradica in se pognala naprej ko huda koklja: s Sveti križ božii takšna pregreha, takšna pregreha! Oh. zato pa je Bog kar vpr čo poslal toč: nad nas!« »Mila prijateljica!- gem jo nagovoril. »Toča je že tolkla, preden sem storil jaz to pregreho. Le poglejte tukaj!« (Pokazal sem na plahto, kj je pokrivala motorno prikolico; tam so še ležala le^en* zrna.) Toda v trenutku, ko sem prestopil prag te cerkvice, je toča prenehala, kakor b: odrezal. To je resnica.« >Kakopak! Toča je prenehala, ko sem jaz pokadila okoli h še in zmolila očenaš k svetemu Hieronimu.« »Potlej je pa škoda, da niste opravili tega že prej. ko se je napravljalo k hurl uri. Bi nas vsaj toče obvaroval !c Trenutno je spreletelo obraze nekaj kakor veselost; cerkovnik se je z rokavom pobrisal čez usta, cepec se je namuznil, gnojne vile se malo poves'le ... A, za. mene ugedno razpoloženje se je takoj spet sprevrglo, ko je cerkovnik nadaljeval ostro zasliševanje z vprašanjem: sFa zapisovali ste si tudi nekaj v cerkvi, kaj ste zapisovali, ha?« Spet se je hotela oglasiti moja mila prijateljica, a cerkovnik jo je zavrnil: t>Molči zdai 2efa!« Jaz pa sem odgovoril: 2>Kaj sem Si zapisal? Kaj pa stoj; zapisano tamle gor: na prlžnici?« Cerkovnik je bil malo v zadregi, ko je zamrmral: »No, nekaj latinskega je...« Nadaljeval sem z beležnico v rok1. »Takole je zapisano: Audite verbum E>eH Rajši naj bj bilo zapisano po slovensko »Poslušajte besedo božjo!', da bi ljudje razumeli In ne bi med pridigo dremali... Naj b:, bratje, mi vsi, dan in noč, vsikdar in povsod poslušali le besedo* božjo, ki nam ukazuje: Ljubite se med seboj! Bodite usmiljeni in prizanesljivi in naj se človek ne povzd guje nad človeka. Vsi smo bratje in sestre.... To-sem s: zapisal, ker mi je tako narekoval notranji glas,« iem pristavil tiho, z roko na srcu in s sklonjeno glavo. In glej, ko se ozrem — kaj. ali sem zašel med bratovščino prijatelja Kresa ? — Vsi okoli mene so stali tako, roko na srcu, skloniene glave. v svečano.resnobnem molku, župn k. cerkovnik, mož s cepcem, mož z gnojnimi v lami — vsi, tudi Sera, bojevita starka. Rahlo je kapljal dež in skoz-= bežeče oblake so pose vali zlati sončni žarki___ a V tei cerkvi sem naslednji dan našel gospo T: jo. j * Knjiga je izšla v Siovenčevi knjižnic nujen naraven pojav, ali pa ga je vsaj de!-no krivo neznanje in pomanjkanje" Organi, ki se pridno najprvo starati, so oči. Od desetega leta dalje popuflča sposobnost za njih ustanovitev na bližino, i prav nas prične učinek tega počasnega popuščanja motiti šele nekako v 45. lotu. že v 10. letu se torej pokažejo prvi znal:i stn rosti. Toda izkušnje nas uče, da se tiovek B primerno vežbo lahko izogne daljnovidnosti. Ljudem, ki se bavi jo z vsemi športi, največja zmogljivost dosti počasneje popušča nego pri enostranskih športnikih Duševni delavci, ki uganjajo šport, zmorejo s 60. ali 70. lotom običajno več nego bivši športniki iste starosti. človek se mora starati, toda danes se stara nepravilno. Neki pomembni psfhi&tei je nekoč dejal, da imajo ženske svoja nevarna leta tedaj, kadar jih hočejo same imeti. Iz tega sledi, da je staranj*- pred« vsem zadeva duševnega nastrojon.ji CJrv zlasti za to, kako se je človek pripravljal na dobo po 40. letu. riov^k, ki se n<»- "' potem nenadno utrujenega, stori tedaj n:»j bolje, da vrine neki odmor v vso svojo navade. Ta odmor naj trnja vsaj tri mesece Toda "^askeza« ne pomeni samo odpovedi, temveč tudi vežbanje. Človek bi moral pričeti z zavestnimi vsakodnevnimi dihalnimi vajami, masažami, športi, s hitrostnimi vajami, predvsem tekanjem, skakanjem in plavanjem. In končno mora zahajati mnogo na sveži zrak. Dodati bi bilo treba stalne miselne vaje, ki dajejo duhu novo pobudo, in končno jc treba spremeniti ves način prehrane. Človeku od 40. leta dalje ni treba v lastnem telesu nič novega več graditi, zadovoljiti bi se moral zato z najbolj potrebnimi najmanjšimi obroki. Znto bi pa moral zahtevati dobro m tečno vzpodbudno« pripravljenih jedi. Kajti vse, kar potrebuje človek po 40. letu, se da izraziti z besedo »vzpodbuda«. V krčmi »To }e vince — da se reče!« o št ir reklamo si hlepeče. "Rt/meno je kni siar cekin in zdravn bolj od vseh teh naših vin! Sem daleč šel za njim po Icc-.ko v«e.«ae/ sem. da ie zdaj v kleti!« Pa s kota m oglasi nt ar veljak (mrJče mu nos trobenta, da za vino je veščak): -».Ve grajam vina. goapod boter, grajam klet — dežuje noter!« C e f e r i n Najstarejši dragulji Med najstarejši nakit svetovne zgodovine spadajo dragotine, ki so jih našli pri zadnjih izkopavanjih v Egiptu. Modro bleščeče krogle iz kremenjaka. segajoče nad 6000 let nazaj, so ohranile vso svojo lepoto. Tudi drugi večtisoeletni žlahtni kamni so bili najdeni. Splon je razvidno, da se je lepotilna moda kaj malo spremenila v tolikšnih razdobjih Mnogi zavratniki. ki so krasili tilnik Faraonov aH njihovih žena. se strinjajo v obliki, barvi in vek kosti z današnjimi izdelki v dragulj ar stvu. Na stotine prstanov, o«t!ic in zapestnic, izvleče-nih iz prastarih grobov, priča o nespremenljivi človeški želji po okrasu. Ser, 22 S L O V E N S KI NAROD«, torek, 30. maja 1944 Stran 5 Ali je ljubezen bolezen? Romantika in resničnost — Kaj pravi o ljubezni ——t SI icsj nckeca moža, ki vselej, kadar se za- "u; . telesno zboli. je zadal zdravnikom težavno nalogo: do današnjega dne &e se ni poučilo najti zdravilo za tesa nesrečneža, ^ mora med svojo ljubeznijo ležati y postelji V minulih stoletjih so pesnik: slikali ljubezen kot »bolezen« m celo v naš h dneh daiemc mladim ljudem d..bre svete, kako se najla/je ozdravio »srčne bolezni«: - skmi tak:sto. kakor bi rm razlagal zdravljenje ošpic ali prehlada. Vendar se pa predstava, da naj bo ljubezen predmet znanstvene*« čim :" /ensk. ki vidijo v, ljubezni pred- vsem romantični doživljaj. V kovanih pomeni »romantičen« toliko kakor fantastičen; a znanstvenik se nikakor ne more ukvarjati z romantičnimi stvarmi, ker se »minu samo zato. kar spada v področje izkustva ip dejstva. On n. pr ne smatra saj !n Oglja za dve raz':čn: stvari, ker ve. da bo n3 H* ■ k mikalije oboje enako reagiralo. Zato tudi ne more soglaSati z mnenicm mlnd h deklet. Se kakega toplega pomladnega jutra, ko povsod - ■ cveto rumene narcise in prepeva visoko v zraku škrjanček. srečajo mlade^ mo&ega, pa ea imajo takoj za človeka :n pd ali za nekaj »popolnoma različnega« od v«h drugih moških na svetu. Razlika mnenj o predmetu »ljubezen« se navadno prične 9 *em. da tisti, ki se udeležujejo d b enem dejanske stroške trgovca. Temu za obe strani okrajno nerodnemu stanju bi se dalo enosfmmo in učinko\ito odpo-moči le na ta način, da bi se trgovcem dovolilo dostavljati strankam premog za \eč, vsaj pa za dva meseca skupaj. S tem bi se zmanjšali Stroški i potrošnika i trgovca in obema bi bile ustreženo. Priznati pa se mora. da si trgovci na vse načine prizade\>aio, da bi strankam ustregli, vsem prav storiti pa ne more nihče! Potrošnik vsemu mnogo srečnejši nego z žensko k so njene telesne dražesti samo vaoa za m1« d ost. Znanost bi prej ali slej na polju erotičnega in zakonskega življenja dosegla koristne uspehe. Se pred sto leti so se dekleta poročila s tistim možem, ki sta jim ga izbrala oče in mati. Dandanes je izbira največkrat njihova stvar, a vendar je še mnoge zakonov nesrečnih. Znanost doslej še ni našla pripomočka, s katerim bi mogli razi kovati telesno ljubezen, kj jo je vsak kdaj spoznal, od prave ljubezni. A tak znanstven postopek bomo v bodočnosti gotovo dobili. O tem ni dvoma. Ljubezen bi kaj lahko utegnila biti nekakšno nihanje al: gibanje v valovih. Važna odkritja se lahko porodijo vsak trenutek: predstavimo si samo, kaj bi rekel človek, ki je živel pred 50 leti. če bi mu bili dejali, da je brezžično prenašanje besed in za-okov navaden eksperiment! Popolnoma mogoče je, da se bodo v bodočnosti posluževali stroja, ki bo kazal mladim Hudem, ali se bodo čez nekaj mesecev ali tednov naveličali drug na drugega ali ne. Kako krasna pr'dobitev znanosti bi bili naočniki ali kaka druga podobna priprava za mlade ljudi. da bi kako videli. aH efcstoji med njfcm v resnici vzajemno nagnjenja. Tudi mehanični pripomoček utegnejo izumiti prej, nego široka javnoat misli. Kakor pravijo najnovejša poročila, so že konstruirali aparat, ki v mnogih primerih kaže. ali kdo (n. pr. pri zaslišanju) govori resnico — s tem da registrira udarce žile in reakcijo živcev. Podoben registrator za ljubezenske drhtljaje bi bil na tem polju že nadaljni napredek, ki bi povzročil tudi nepričakovano požlahtnitev plemena. Samo zato, ker večina moških in žensk ob času. ko So sklenili zakon, ni resnično 'jubila drug drugega, se morajo kasneje prepirati zaradi takih neznatnosti, kakor je n. pr. pecivo pri zajtrku ali radio pri večernih urah. Ne verjamem, da bi znanstvena preizkušnja ali analiza vzeli ljubezni romantičnost. Sicer pa ne vidim bogvekaj romantike v nesrečnem zakonu in neizogibm ločitvi. Tsto. česar potrebujem, ni toliko to. da bi v zakonu razpravljal-; o oblekah, sladkarijah in daril h. kolikor to, da bi v njem rabili zdravo pamet glede na najnotranje misli onih, ki gre za njihovo srečo. Znanost je nekdo definiral kot »organizirane zdravo pamet«. To je poštena definicija. Skosajmo v tej zvezi definirati možnost znanstvene kontrole o svojih čustvih in bodimo prepričani, da storimo s tem sani- sebi več dobrega nego škode. ^Dekliška pisma Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu m škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprli delo teh dveh ustanov. Cena izvodu je dvesto lir. V svit dneva se oglasijo petelini, gozd oživi v ptičjem zboru, v polju pedpedika prepelica, kos žvižga, škrjanček se d\iga pod nebo in drobi soncu v pozdrav, meglice se dvigajo, travniki se svetijo v rosi. kosec brusi koso, zavriska, zapoje, pesem gre v dalje, narava se prebuja v mladi dan, vas oživi v delovno Življenje pozdravljena s pesmijG. ki zdrami dekliška okna in vrtne grede. Sonce se d\'iga. pripeka, do zemlja žehti v trepetavici ozračja, pridne roke se glbtjtfo ob domu in na polju v pozni večerni mrak. I.una se pri ziblje na nebo in razlije swjo mehko mesečino čez vas. Ob potoku se zberejo fantje in zapojo v poletno noč v slovo dnevu in v pozdrav oknom hiš in koč, na katerih se vije nagelj in dehti rožmarin. V lepoti nara\>e je poezija naše vasi, z njo utriplje in živi srce. povezano z rodnim kro-\>om. ukoreninjeno v zemlji in spojeno s pesmijo, ki fe lasi pradedov in se preliva iz roda v rod. Ta pesem ima v svoji csno^ nadih otožnosti, kakor da je zajeta v md!u kukanja plahe ptice kukavice v temnem gozdu in se dvigne s ški jančkom v \"eseli dur nad žitnim poljem pod jasno nebo. Ljubezen do pesmi in lepega izraza besede je vedno poudarjalo dekliško srce. posebno v času, ko se je zganilo v mladi liubezni, ko je šla fantovska pesem čez vas in trkala na ocvetličena okna Čustva srca je deklica zbirala v mislih, olepšavah jih je. posrebrila z mesečino in pozlatila s sončnimi žarki. V noč. ko je zaspala domača hiša. je deklica še čula in pisala pismo sinjemu fantu. Zbrane misli je nizala v vrstice in premišljevala, če se je tako zapisalo, kakor čuti srce. Pismo je bilo ži\xi pisano, kakor da bi bito pisano s srčno krvjo in narodna pesem pravi: »Nožek bom vzela srček načela, venkaj bom vzela tri kaplje krvi. Pismo pisala Ijub'mu poslala, _ da bo on vedel kako se m' godi.« Roka, ki je delala od zore v noč, je pisala: »Presrčno ljubijeni! V kamrici sem se vsedla za mizo in vzela pero v svojo desno roko, lučka gori. jaz Ti pišem te vrstice in želim, da se z njimi Tvoje srce razveseli. Pišem Ti črno na belo, da bi bilo Tvoje srce veselo in Te ne bi žalilo in srce ranilo, kar piše moja desnica, vse je resnica. Sred nageljev Te postavim in Te iz srca pozdravim tako lepo. kakor jasno je nebo. prav zares in luna in zvezde vmes. Rožice na oknu naj Ti cveto, okrog postelje naj Ti ptički po jo in Te pozdravljajo noč in dan. posebno ko Ti bo ta listek v roko podan. O, da bi bil s srebrom in zlatom okovan, na sredi pa golobček bel, da bi bil z menoj vesel. V duhu sem vedno pri Tebi in ni ure ne dne, da ne bi mislilo na Tebe moje srce. Pozdravljam Te od zemlje do nebes, tri rožice postavim vmes, prva je bela. da bi ljubezen gorela, druga je plava, ker je moja ljubezen prava, tretja je rdeča, ker je moja ljubezen goreča. Nikdar Te ne bom pozabila, vedno Te bom v srcu nosila in kakor je smreka vedno zelena, je moja ljubezen le ena in kakor je zelen rožmarin, si Ti moj najdražji spomin. Zdaj moram to pisanje končati in ga na štiri vogle zravnati in drobni ptički v kljunček podati, da ga bo nesla v daljni kraj, kjer si Ti, moj ljubi, zdaj. Pozdra\liam Te čez hribe in doline, čez visoko gore in ra^no paljd, pozdra\>ljam Te od travce zelene do plav*ga neba", od zvezdic bleščečih do Tivj'ga srca in ostanem do hladnega groba vedno z\esia.« Iz \ Si.kega pisma podeželskega dekleta diha ljubezen do vsega in ta ljubezen se osredotoči v Srcu. da jo izrazi po svoje, v preproste, občutene vrstice. »Ko v tinte pomaham pero. podajam Ti v duhu roko. pozdrmiiam čez gore visoke, pozdravljam čez vode široke. Ko lunici zvezdna je cesta, tuko sem jaz Tebi vsa zvesta, ko roža — gartroža je rdeč j je moja liubezen goreča. Po noči jaz okno odpiram, na zvezde se zlate oziram, posilim po niih Ti pozdra\-e. čez hribe tja k Tebi v dat jave. Pod okencem rože dišijo, zvonovi v dan mladi zvon i jo in ptička na veji mi poje. prinesla pozdrave je Tvoje. Žetim Ti, da dobre Si volje, zdaj žet bom šla v a j dino polje, vesela, ko v zraku je ptička. Ti moj si, jaz Tvoja — Marička.« Kakor veselje in srečo, tako tudi izrazi v nežnih besedah bolest za gloriolo dekliških let tn kakor kaplja srčne kr>i je grenak spomin, ko je slan'ca padla in pomorila žlahtne rožice. »Rože bele so dehtele. Tvoje bilo je srce, srečni dnevi so minuli, in spomin mi je gorje. Sonce se z neba postavlja, tone v zarji za goro, srčna rana se odpira, dviga solze na oko. Rože v vrtu so odpele, dih jesenski je zavel, z nagel jem na mojem oknu rožmarin je ovenel. Tebe kliče srce moje. misel hodi le s Teboj in spomin na bele rože naj Ti bo v pozdrav nocoj.« Dekle, katero je fant zapustil, je znalo biti tudi ostro v besedah, očitovan jih in grožnjah, ali pa je obupano napisalo n. pr.: »Rajši bi videla svoje srce na gnojnih vilah prebodeno, kakor tebe z drugo pred oltarjem!« Med fanti in dekleti tudi ni manjkalo zbadljivih opazk in kljub temu sta se rada imela in vzela, ker je obema »tako kazalo«. Grehko-va Neža in Lrhov Martin sta bila soseda. Imela sta vsak svojo bttjto in nekaj sveta okrog nje. Martinek je bil godec-harmonikar in nobene svatbe ni bilo brez njega. Neža pa je bila dobra kuharica, posebno izvežbana je bila bi pmitnina, wm potic*, bob* bi dru*> cvrtja. Oba sta bila »na ta veselo stran udarjen*,« tada sta drug drugemu nagajala, skregala sta 9* in zopet sprijaznila z veselo besedo. Kadar ni bilo kaj prav med njima, sta molčala, m jezno držala in ropotala vsak na svojem orišču. nobeden ni hotel prvi spregovoriti, poč pa sta si napisala listek zataknila za kljuko hiinih vrat in drug drugemu odgovarjala. Neža je napisala In Martinek j* bral: »Kaj bi se kregala, kaj b* se jezila ali ar ne bi za chcet zmenila?!« In Saža fe kmalu brala v»ega$/e vrffice: »N* maram za tebe. ti. Nežasta pusta, dolg imai jezik, široka pa usta« Odgovor i* bral Tine: »Noge poglej si, Martinasta reva. desna predolga, prekratka je leva.« Godca Martina so te besede zbodle in poslal je milejši glas: »Ti imaš bajto, kofć za dobroto, bajtico jaz imam, ljubim »mokroto«. Prejel je listek: »J'ino ti. jaz kofć. pa se zmeniva. Tine to skupaj gre, pa se vzemiva.« Odpisal je: »Nežica, ljubljena. Rog te ob var i, če me le moraš, na roko udari.« Godec je vriskal in odgo\'or na srce pritiskal: »Pridi v vas k meni. preljubi Martinček, čaka nevesta te, v litru pa vinček!« Vzela sta se. Za svatbo je Neža s svojo kuharsko umetnostjo vse sama pripravila. Martin je pa vlekel harmoniko, zbijal šale, kakor se to spodobi za godca In zabaval svate. Ko se je dan zazoril, so e razhajali gostje, v slovo jim je ženin zagodel veselo odhodnico in zapet: »NevarnejŠ* od slame l iubezen je res, ce ona se vnaape gori. kakor kres.« Ne le sladka otožnost. temveč tudi \esela, šaljiva stran je bila značilna za vaško življenje. Otožnost in vesela osnova natega naroda se izraža in odraža v narodni pesmi. Naravno nodarjennst sa pc^Jaja^i naši pradedje v besede in najliubše so jim bile one. kj so se ujemale, nastajali so \erzi in pesmi in bogata je zaloga našaga. slc\cn*! n Zdaj star sem. veA, in nimam drujre željn, ko s svetom v miru se par let živeti; če treba, rudi malo potrpeti — Vse drugo, ves, se že kako izpelje: Saj skromen sera; le eno Imam veselje: to moji ti nerodni so soneti, ki včaaih moram jih zato zapeti, da čas pri nas v pozabo me ne t melje NI to napor duha, ki vene ustvarja is sanj nečlmmih po neki slavi, kar po napuhu žalostnem zavdarja; marveč srca potreba je, se pravi: Rad človek nam s seboj se pogovarja, da to se dragim sporoči v daljavi! in Zato nocoj TI pišem tole pismo in TI pošiljam ga s srca željami. da kmalu spet enkrat bi bil med nami, ker mi brez Tebe res preveč sami smo! A kar se tiče nas, znaj: smo in nismo! Nihče ne ve, če z jutrom ga ne zdrami mrzla zavest, da je berač na alarai; če bo preživel vojno kataklizmo! Kes: svet dandanes nekam se p res navija, ker v«e, kar je l>ilo, pre v staro saro; in nič v življenju, ves, se ne ponavlja. A vendar mislim, da s samoprevaro Ob koncu konca sebe le ob^lavlja, ne da bi z boljšim nam zamenjal staro! rv Ne ustvarja se življenje nam v razkroju nasilnem sil, ki smrt le nanjo lega, ker vse, kar zraslo nam je kdaj Iz njega, nam dano po naravnem je razvoju. I^ep zgled imamo na čebelic roju: Dokler na varnem jajčec ni zalega, se čuvajo nasilnega posega v svet trotov In odpovedo se boju! Ml na drevo pri samih koreninah smo opravili se v nečloveški strasti, čeprav sreč mrje nam v bolečinah. Jaz sam ne vem, kako svet nov bo zrasti nam mogel na teh strašnih razvalimih, kjer s slabim tudi dobro mora pasti! Ti zmajal bos, seveda, le neverno ob tem z glavo, saj si po letih mlad, in boš dejal na to: »Star literat, ki mu miru ne da srce nemirno!« — Res je, moj sin: te v zarjo grem večerno in komaj čakam iti nekam spat, da bom prespal to žalostno pomlad in z njo to katastrofo neizmerno! Kaj morem jaz za to, če v moji duši se je nabralo toliko ljubezni za svet ... in če se iz srca odkrusi en košček sam te velike bolezni! Jaz vem, da spal bom srečen v mrzli ruši, če en sam človek se ob njem iztrezni! VI Pa bodi Ti to, ali kdor že koli! Da bo le mislil zopet s trezno glavo in sebi v čast in tudi Bogu v slavo ne bo se kregal s pametjo nikoli! Zato pošiljam v nelzreČni boli nocoj to svoje pismo Ti v daljavo in kličem Tebe, svet na cesto pravo! Ob koncu naj dodam še: K Bogu moli, da nas ne zapusti v teh težkih dneh, da spet nam du moči ln trdne vere, da bomo na teh razora nih tleh prestali živi srečno vse nemire in s srečo vso neskaljeno v očeh z Njim kot sinovi bili spet in hčere! Dr. Fran Vatovec: 6 Ob zori slovenskega Ob stoletnici fflfsV2H^tV3 Bleivveisovih »Novic« II" » HIvlIH Čez dober mesec dni, t. j. dne 5. julija 1.1 poteka 101 letnica Blehveisovih JVovic* O njihovem nastanku, pomenu in deloma tudi razvoju je bito ob lOOleinici objavljenih v ponedeljskem „Jutru" \eč podlistkov. Naslednja poglavja, ki jih priobčujemo ob poteku pomembne lOOletnice. dopolnjujejo in zaključujejo pO 2. avgustu 1943 prekinjeno objavljanje. Nekateri odlomki so spričo tega. ker so bili svojčas že postavljeni, delno sosmiselni s tistimi, ki So bili priebčeni v razpravi „Dr. Janez Bleiweis kot novinar" v „Razgledniku Jutra". Potem ko se je tako obrnil na naročnike s prošnjo za pomoč in ko jim je obljubil, da bo vsak njihov prispevek po vrednosti z imenom objavljen, zagotavlja čitateljem in »deleshnikom«: »Vfakteri poduk v zhistenju jesika ali v drugi rezhi nas bode rasvefelil, in nam sa snaminje ve jal, de se te no-vize prijasnih deleshnikov razveTele.* . ■ Ob sklepu sledi še sporočilo glede dneva izhaja-uo bkiepu ~u.uj * i Te novize pndeio H]a, oosega in cene ^°\icm Ustih v Ljubljani na vsako sredo na dveh ^etermh ^ j J fvitlo. Plazhujejo se v pisarnizi j drufhbe v hishi 195 v ^5^do^^^ sa Ljubljano in sa tifte, ki J h ne doD j *; ^ sa zelo leto s 2 fl.. sa pol letaj 1 tb, P g J^. sepaprinatiskovavzunaBregu^r.^ ^ veljajo za zelo leto 2 fl. oU ar., 1 fl. 15 kr.« . rvemoniln« iz- >Novice« so dobile s ^^^^TSovno fcazh: pečat kmetijskega in rokodelskega suu izobraževalnega, stanovsko izpodbudnega glasila, ki mu je bilo že zaradi tega, ker ni bila jezikovna stran dotlej splošno veljavno razčiščena ter dognana, namenjeno reševati tudi probleme jezikoslovja, jezikovnega čiščenja ter pravilnega slovenskega izrazoslovja v kmetijski in rokodelski stroki. Blehveis si je prizadeval, da bi ta program, ki je na zunaj povsem razpršil možne dvome in vsaj začasno pomiril vročekrvne skeptike, čim verneje uresničeval. S tem si je zagotovil odziv najširših slojev našega življa, saj sta.bila kmetijstvo in rokodelstvo že tedaj stebra slovenske družbene skupnosti in saj se je tudi duhovno ter svetno izobražen-stvo po svojem rodu, tradiciji in praktičnem zanimanju nagibalo h kmetijstvu. Toda Bleiweis ni semo ljubosumno pazil, da ni bila nobena razglašena točka programa v praktičnem izvajanju zanemarjena, manr več je nemalokrat skakal tudi preko »ograje«. Testo »Novic« je pod njegovimi prožnimi, gibkimi rokami nenavadno vzkipnilo. Kakor s tipalkami je pretehtal možnosti, uvrščal zmerom nove rubrike, zmerom novo gradivo v stolpce »Novic«. Od Časa do časa je zažarel v njih svetel utrinek, ki je švignil daleč mimo in preko programa. Napoved novo izišlih »bukev« je namreč že v prvi objavi zdrknila iz tesno postavljenega tira kmetijske ter rokodelske L-tro^e in zajemala zmerom širši okvir. Ta knjižna rub2ika je vzhajala v daljnja obzorja in je budila notianji glas naročnikov in čitateljev »Novic r. Zavesa se je še bolj na široko odgrinjala 1. 1844 z Dbjavo F. Prešernovega »Kersta per Savizi« in I. Koseškega priložnostne proslavne pesnitve »Slovenja« ter raz- Naročite se na romane „DOBRE KNJIGE"! nih člankov, ki so si sledili v presledkih tja do prelomnice 1. 1848. 2e Prešernov »Kerst per Savizi« bi bilo težko spraviti v sklad s programom »Novic« 1843. Koseškega »Slovenija« pa je bila v političnem pogledu nemala senzacija. Za pravilno presojo te objave bi bilo primerno, če se ob njej nekoliko zaustavimo. V »Novicah« št. 36 (4. kimovza) 1844 je dal Blehveis ob prihodu cesarja Ferdinanda in cesarice Ane Marije v Ljubljano natisniti celostranski pozdravni in proslavni članek »Sreča in veselje«. V tem članku opozarja na pesem na posebnem listu, »ktera z gorečimi besedami pripoveduje, kar serce Slovenje vseskozi za našiga Vladarja občuti«. Tej številki so priključene štiri strani s slavnostno pesmijo I. Koseškega »Slovenija presvitlemu. premi-lcstlji' 3mu Gospodu in cesarju Ferdinandu perve-mu ob veselim dohodu Njih Veličanstva v Ljubljano«. In v tej pesnitvi se vprašuje pesnik »Sme se iz temnih osod približati zvesta Slovenja?« V tej i Slovenji«, ki jo prvič srečujemo v »Novicah«, je političen poudarek 1848. Tako je naš prvi kmetski časnik izkoristil cesarjev prihod v Ljubljano za manifestacijo političnega ideala, odetega v pesniško obliko, in naznanjal nekaj, kar so nam prinesli šele prečiščeni tokovi »pomladi narodov« štiri leta pozneje. »Slovenec«, »slovenski« beremo sicer že večkrat pred tem v s Novicah x, četudi je Bleiweis zaradi previdnosti dajal prednost »Krajncu« in >krajnskemu«. Toda Slovenija je šele ob prihodu cesarja Ferdinanda 1. 1848 v Ljubljano prvič za-Žarela v naših časniških stolpcih. Vrstili pa so se vse tja do 15. marca 1848. pri-fov »Fozdravec vsem Slovencom< (1845), »Oznanilo novih, za vse S! o venske domorodce imenitnih bukev« (1845, napisal Cafov), »Slovenskim pevo-Ijubam (1845, I. Drobnič), »Slovenska 2elja« (M. Majer, 1846), »Pozna pa vunder ne zamujena želja za novo leto« (1846), »Slovenske misli« (M. Majer, 1847) itd., ki so dramili svetla občutja v duši in srcu našega ljudstva. Napovedovali so novo zarjo, pripravljali naš rod za nov čas. Kažejo nam, kako je Bleiweis spretno utihotapljal v stolpce svojega časnika gradivo, ki je neopazno stopnjema preraščalo strokovno stanovski, kmetfjsko obrtni poučni program »Novic*. Polagoma so si prisvajale širši delokrog, novo poslanstvo, ki se je prevesnilo tudi na književno in politično področje. Ni bila B!eiweisova avtosugestija, če je v št. 43 1, 1848 po-svežil čitateljem spomin na to, da so se »Novice« že sicer : tudi celi čas svojiga obstanja, od svojiga začetka v letu 1843 noter do današnje ure, goreče poganjale za povzdigo slovenske narodnosti — kako neki bi bile zamogle zdej omolčati, ko je žetve čas prišel, kar so one toliko let neutrudljivo sejale.« To »poganjanje« je bilo sicer spretno zakrito, pogreznjeno v varno zavetje kmetijske in rokodelske strokovnosti, ublaženo s tonom in slogom patriarhalne romantike; vendar pa opažaš ob prebiranju »Novic«, kako se to »poganjanje* zmerom pogosteje preliva iz številke v številko, kako ga zmerom laže obtiplješ. Zaslutili pa so ga tudi drugod. Dokaz za to vsebuje odstavek v prvi štev. 1848, ki ga zasledimo med novoletnimi voščili »Novicam«. »Prav ljub nam je bil« — tako ugotavlja urednik ~ »tudi oglas častitih duhovnih mladenčev (bogoslovcev) iz Senja fZeng), ki so nam med drugim sledeče ver-stice pisali: »Želimo pa tudi, da bi nmm naše mile Novice v prihodnje, kakor do sadai z lepim naukom plodile, vse Slovene izbudile in svetlo luč jim pokazale.« Sfran g ttf * PESEM SLAVČKA • (Matica) Umetniška kakovost tega filma je zcpopa d en a v bogatem pe\rskem repertoarju. Pravzaprav nosi vso težo in dobršen uspeh mala in ljubka Elfie Mavernofer. Slišali smo jo že peti, vendar se v igri in petju ni povzpela tako visoko kot v tem filmu. Njen glas je čist, enako lahkoten v višjih kot v nižjih legah in prodoren. Je sopra-nistka z izrazitim kolora t urnim talentom. Partije, ki jih poje, so med najlepšimi in najpopularnejšimi iz opernega sveta in za filmsko občinstvo, ki je zastopano s širšimi sloji kot gledališko, prav primerne. Poleg dveh popevk poje: Violeto iz »Tra-viate«, dve ariji iz »Butterflv«, Boheme« in i Gasparone«. Njen partner je Joharmes Riernann, Vsebinsko je film komedija s starim, vedno učinkovit" m siže jem; talentirana pevka, amaterka doživj s pomočjo komedije, ki jo skupno zagodejo gledališkemu intendantu, velik uspeh. Preobleče se v kimono, njen prijatelj, operni pevec, pa jo predstavi intendantu kot slavno sopramst-ko LIU YAJMAJRA. Intendant je nasedal in je gostovala kot • LJTJ YAMAEA V >BTj i'iHiRFLfY«. Pozneje se je stvar razkrila, toda občinstvo jo je tudi pod pravim imenom prisrčno sprejelo. Tudi neizog bnih ljubezenskih zapletljajev je v f lmu dovolj. Končajo se tako, da oba prizadeta zajadrata v srečno ljubezen. Theo Lhgen in Paul Kemp v obilni meri poskrbita za smeh in VVill Dohm je kot nalašč za značilno karakterno vlogo nervoznega, strogega in vendar kaj naivnega intendanta. Omeniti je še, da se je tokrat Theo Lingcn kot režiser res izkazal. Scena je povsod učinkovita, nobenih ponesrečenih novosti ni C kot n. pr. v »JOHAN-MJ«), dejanje teče v živahnem tempu. Kakor rečeno zaslužijo posebno pozornost operni vložki. Ce pa presodmo film kot celoto, ga moramo oceniti kot res kvalitetno razvedrio. -©— IN FLAGRANTI (Union) Prav prisrčna in zabavna komedija, ki nam v napetih, zapleten h in komičnih prizorih predstavlja, kako lovi in zasleduje mlada, s mpstična detektivinja Inge elegantnega gospeda, ker ga je njegova žena osumila, da jo vara in ker se mu mora domnevna nezvestoba dokazati. Inge Chiistensen je bila pri det^kt"vskem uradu nastavljena kot korespondentka, toda kot ambicijozna uradnica je hotela svojim kolegom in kolegicam dokazati, da ima poleg psarniške prakse tudi velik detektivski talent. In knj se je pokazalo? Njena nespretnost jo je že pri prvem koraku spravila v kaj čudno luč in le malo je Margot Hielscher v filmu »In flagranti« manjkalo, da se ji ni ves načrt že v početku izjalovil. Inge je sicer nadaljevala svojo mišjo, toda tako nerodno, da se je sama zapletala v vedno hujše in hujše zadrege. Končno se je nehote sama razkrinkala in elegantni rnžen r Peters, ki je slučajno izvedel vzrok, zakaj ga Inge tako dosledno zasleduje, jo je odslej pošteno vlekel za nos ter ji naposled pripravil takšen >in flagranti«, kakršnega si je želel on sam. Pri vseh teh zmešnjavah, ki nastajajo ob nespretnostin novopečene detek-tiviije, je seveda dovolj prilike, da se občinstvo od vsega srca nasmeje. Zato ni čudno, da je film »In flagranti« dosegel prav lep uspeh kjer koli je bil predvajan. Tudi igralci: Margot Hielscher, Ferdinand M a r i a n, Jane T i 1 d e n, Oskar S ima, Lzzi Holzschuh in Fritz K a m p e r s , sami priljubljeni umetniki, so vložilj v to komed jo vse svoje sposobnosti, —©— INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK (Moste) Kino Moste bo v prihodnjih dneh predvajal film »Indijski nagrobni spernemk«. ki je na-dalje\anje prekrasnega dela »Ešnapurski tiger«. Tudi v tem f'lmu nastopajo isti igralci kakor v prvem delu tega epohalnega dela filmske industrije. Dejanja so napeta in učinkovita. Plesalka La Jana nastopa rudi tokrat z vrsto prekrasnih plesov, ki bodo zadivili slehernega gledalca. Film se priporoča sam po sebi in uprava kina Moste je prepričana, da bo s predvajanjem te^a filma ustregla vsakomur, ki je imel prliko ogledati si prvi del filma.. Ugodne tramvajske zveze omogočajo obisk tega kinogledali.šča tudi prijateljem kina iz mesta * * * Pa filmskem svetu Kaj delajo drugod Na Hrvatskem: Nedavno so v Zagrebu predvajali prvj večji domači film »Lisinski«. Po avtorjevi in režiserjevi zamisli ter po želji producenta naj bi b;l to velik igralnc-zabavni film, a nastal je do?g kulturni film z vpletenim dejanjem, kakor pra\i strokovna ocena. Glede na snov, ki ie bila izbrana, je b lo to tudi pričakovati. Film spada v vrsto dokumentarno-biografskih filmov, saj kaže življenje in snovanje enega najpomembnejših hrvatskih skladateljev — Vatroslava Lis-inskega. Snov je za film prikrojil Milan Katic, moško glavno vlogo ima član Narodnega kazališta Branko Spoljar, medtem ko nastopa v ženski glavni vlogi Lidija Dominkovič. ki ni igralka. Vse ostale vloge so zasedene s Člani Narodnega kazališta. Glasbeno spremljavo k filmu je izoblikoval Boris Papan-dopulo po motivih Lisinskega. Film so delali dve leti. Pri zunanjih posnetkih so sodelovali tudi zagrebški mešani in slučajni pasantL — Ce bi si kak ljubljanski kinematograf omislil ta film, bi si ga naša kinopublika gotovo z zanimanjem ogledala. V Španiji: Španski filmi so zelo redki, vsaj pri nas. V Ljubljani menda res še nismo videli nobenega španskega filma. A vendar imajo tud; Spanci svojo lastno filmsko proizvodnjo, kj uživa celo podporo pri oblasteh. Poseben *mko leto neteča j v najbolja filmski rokopis. Madridska novinarska zveza pa od »voie strani podeljuje vsako leto nagrade za najboljša poročila. Enkrat podelijo nagrado za najboljše poročilo o bikoborbah. drugič zopet za najboljšo gledališko kritiko, medtem ko je bila zadnjič na vrsti najboljša filmska ocena. Iz tega vidimo, da ljubijo Španci tekmovanja v vseh panogah javnega delovanja. Španska filmska industrija izdeluje trenutno dva velika zgodovinska filma, in sicer »Don Juan d*Austria« in »Lola Montez«. Prvi ima kot glavnega junaka nelegitimnega sina cesarja Karla V., ki je postal kot zmagovalec v pomorski bitki pri Lepantu španski narodni junak. Dejanje drugega filma se pa godi pretežno v Monakovem m na dvoru kralja Ludovika I. Osrednja figura tega filma je irska plesalka Lola Montez, ki jo igra Conchita Montenegro. Tehnika 80.000 posnetkov v sekundi TJfa izdeluje znanstveno-kultura i film o meritvi največjih brzin in najmanjših časovriih odlomkov do ene miLijotinke sekunde. Kot vse panoge tehnike, je tudi časomerilna tehnika v zadnjem času silno napredovala. Da se pa zamore j o posneti tako velike brzine odnosno tako silno mali odlomki časa, je treba posebne filmske kamere t. zv. »časovne leče« ali »časovne natezalke«. Običajne časovne natezalke so doslej dopuščale do 2.000 posnetkov v sekundi 2e to je bil velik uspeh filmske tehnike ako pomislimo, da dela normalna filmska kamera pri običajnih posnetkih 24 slik na sekundo. S filmsko kamero, ki zamore posneti v sekundi 80.000 slik, se delajo lahko že pravi »čudeži«. Dogodek ali pojav, ki traja v resnici eno samo sekundo, se zamore s to najnovejšo časovno na teza 1 ko »raztegniti« na približno eno uro! Z drugo besedo: kar traja v življenju eno sekundo, bomo lahko gledali v kinematografu eno uro dolgo. Vzemimo kot primero zaušnico, ki traja (brez posledic seveda) od »začetka« do »konca« približno eno sekundo. Da bi gledali sedaj v kinematografu eno uro dolgo, kako se roka s polževo brzino neznansko počasi bliža licu, bi bilo seveda ravnotako neznansko dolgočasno. Toda tu gre za vse kaj drugega. Gre za drobce ene same sekunde, za tisočinke, stotisočinke, milijon-tinke sekunde, katere je treba napraviti vidne. Tako bomo n. pr. lahko občudovali izstrel topovske krogle minute dolgo, enako blisk, in druge pojave, ki trajajo zelo kratek čas. Največjo korist od te nove filmske priprave bodo imeli seveda znanstveniki z vseh področij znanosti in tehnike sploh. Za smeh in dobro voljo ■eeei CTJDNA KRAVA V živalskem vrtu občuduje Janezek slona. »Mamica, poglej, kako je ta krava čudna. Rogove ima v gobcu, travo pa je z repom.« DOBER KROJAČ »Obleka se vam čudovito prilega.« pohvali gospod NimaniČ prijatelja Fičfiriča. »Ali mi lahko poveste naslov svojega krojača?« »Lahko* Toda le pod pogojem, da mu vi ne poveste mojega.« IZUMITELJ »Kaj pa je vaš podnajemnik?« »Izumitelj.« »Kaj pa izumlja?« ^Zmeraj nove izgovore, kadar ga terjam za najemnino.« LOVSKI RAČUNI Fantek je sin znanega lovca. Tudi sam bo nekoč navdušen lovec. To je že v krvi. Pa ga vpraša učitelj: »Ce ustreli oče danes dva zajca, jutri pa enega, koliko bo to skupaj?« Fantek odvrne: »šestnajst zajcev, tri lisice in osem fazanov, gospod očitelj.« VSE OBENEM »No, Janezek. aH si pokazal gospodu zdravniku jezik, kakor sem ti naročila?« »Da. mama. pa osle tudi.. .« RAJE POTIIES Ta zgodbica je doma na Vzhodu. Neka družina s tremi otroki je stanovala v mestu, kjer so imeli zmeraj potrese. Oče in mati šta se bala za življenje svojih malčkov in hitro poslala staremu očetu, ki je prebival v nekem oddaljenem mestu, kjer potresov niso čutili. nekaj dni sta aobila oče in mati od starega očeta tole brzojavko: »Vzemita otroke nazaj in pošljita potres!« NI POTREBNO »Ali je res,« je vprašal šef svojega uradnika, »da se je naš sluga šilec o meni grdo izrazu ?c »Da, gospod šef, rekel je, da ste osel!« »In kaj je še rekel?« »Rekel je, da mi to lahko da pismeno.« »Zakaj mu niste rekli, naj to napiše ? Imeli bi pismen dokaz za sodišče.« »Ker — ker sem mu na besodo verjel.« Križanka št. 22 Kratki nasveti Ne uporabljaj stare jodove tinkture, ker utegne povzročiti globoke opekline. Da se preveriš o njeni starosti, stresi stekleničko; če se tekočina peni, je tinktura stara; bolje jo je zagnati vstran. Rabljen srni r kov papir, položen za nekoliko minut na peč, otrdi na novo in je zopet uporabljiv. Bakrene predmete, ki zaljšajo pohištvo, je treba za trenutek potopit} v amonija-k, ako so izgubili svoj lewk, in bodo zadobili nov sijaj. Snaženje Sip na oknih Snaženje šip na oknih je znatno olajšano, ako jih večkrat obrišemo s časopisnim papirjem, kateri odstrani ves prah in drugo nesnago. Tako si na preprost način prihranimo naporno umivanje šip z vodo in imamo vedno jih vedno čiste. Ako pa moramo zelo zanemarjene šipe umiti, tedaj storimo to mnogo temeljiteje, če jih umijemo najprej s kisom, nato izplaknemo z vodo in končno s čisto suho krpo, katera ne pušča vlaken, do suhega izbrišemo. Mušice — sladkosnede Staro vero, da mušice ne marajo za vsakega človeka, je znanost potrdila. Odkrili so, da so jako izbirčne, kadar gredo na krvavi lov s svojimi rilčki, tanjšimi od najtanjših ubrizgovalnic; vemo celo, da vohajo ljudi na velike razdalje in pogosto lete na kilometre daleč k svojemu smotru, hoteč najti hrane. P. P.: osa ** (Resnična zgodba) Oni dan sem med sprehodom v gozdu nenadoma srečal prijatelja Nejčeta Taužent-rožo. Nekam zabuljeno je gledal v tla in hotel je kar molče mimo mene; očitno me ni niti videl. Ustavil sem ga. Preplašeno je dvignil obe roki in zasikal: »Ne dotikaj se me J« Ko sem ga menda zelo začudeno gledal, je mirneje dodal: r Sem stekel . . .« >Kam si stekel?« sem ga vprašal, ne da bi kaj razumel. »Nikamor nisem stekel, ampak sem stekel!« je zakričal, čez čas pa pomirijiveje zamrmral: »Najbrž sem stekel...« 2>Najbrž si znorel!« sem rekel jezno, vznevoljen zaradi njegovega neresnega Čvekanja. >Najbrž bi tudi ti znorel, če bi pojedel žensko logiko,« je zabrundal. »Žensko logiko si pogoltnil?« sem zazijal, vedno bolj prepričan, da v prijateljevi glavi nekaj ne teče v redu. »To se pravi, požrl sem psa,« je hitro popravil. Nekje sem čital. da je treba z zmešanci mirno govoriti, kakor da je pogovor povsem pameten, zato sem vprašal: »Kaj si torej pojedel — žensko logiko ali psa?« »Zaradi ženske logike sem moral pojesti psa,« je odgovoril mrmrajoče, »pes pa je bii stekel — najbrž je bil stekel; in zdaj sem stekel še jaz — najbrž sem stekel. ..« še vedno nisem vedel, zakaj je pojedel (najbrž steklega) psa, prijatelj Taužent-roža pa je tiho, kakor da bi govoril sam zase, nadaljeval: »Vedno je slabo, če ima človek preveč zaljubljeno dekle, zlasti še. če tako dekle poseduje še krepek delež ženske logike, kajti prav gotovo te potem pripravi do kake velike neumnosti, na primer: da pogoltneš psa ali pa se celo — oženiš. Taka genska logika' si vtepe v glavo, da mora njen ljubi j^sti klobaso — klobase pa ni . . . Je sicer bila, pa je več ni. Tudi ni nikjer dobiti druge. ,ženska logika' pa zahteva drugo. Zaman pripoveduješ, da je vojna in da take klobase ne dobiš v vsej deželi — ,ženska logika' naprej kriči: .Klobasa mora biti — enaka' klobasa . . .'« Prijatelj je za hip utihnil, nato pa zagodel z umirajočim glasom: »In klobasa je bila ustvarjena, jaz sem pa stekel — najbrž sem stekel.,.« In stekel je po hribu navzdol kakor fu-rija, da sem ga komaj ujel . . . Potem sem z muko izvabil iz njega vso zgodbo: Na pustni torek letos je padla njegovi zaljubljeni deklici v glavo (za sedanje čase in sama zase kar dobra) ideja, da mu pošlje v dar dve solidni, pristni mirnodobski svinjski klobasi (bogve. kje jih je dobila!). Klobasi je odnesla v cvetličarno »Pod goro«, da mu jih dostavi v primernem cvetličnem okrasku. Tako pripravljeni klobasi sta potem v najoddaljenejšem kotu (da ne bi bajeslovni eksotični duh preveč izzivalno ščegetal kupce v nos) čakali, da jih raz-našalka cvetlic odnese. Nesreča pa je hotela, da je v tistem času prišla v cvetličarno gospodična špelca s psičkom šmen-tom. Med tem ko je s čisto vestjo izbirala rože, je mirno, z eksotičnim duhom tisočih rož napolnjeno ozračje pretresel presunljiv krik iz ženskega grla. ki se mu je pridružil pasji cvilež. Ker nihče ni vedel, kaj se je zgodilo, je nastala med kupovalci zmeda in gneča. Iz te gneče se je pririnila do preplašene gospodične špelce cvetličarka, moleč ji pod nos ostanek nečesa, kar je dišalo po klobasi — pravi pravcati klobasi, in s težko sapo kričeč: »Vaš pes — klobaso — drugo klobaso — prinesite drugo klobaso !< »Kje naj dobim drugo klobaso — plačam odškodnino . . .« »Nič> odškodnine, hočem klobaso . . .« »Pa takih klobas ni, kje naj jo dobim?« »Me nič ne briga — hočem klobaso!« in cvetličarka je potisnila zmedeno špelco s »kriminalnim« psom skozi vrata. In potem se je začel lov na klobaso. Da bi hitreje šlo, je gospodična špelca najela kočijo, ki je slučajno prazna, vračajoč se od poroke, pripeljala mimo, in niti ni opazila, da je bila kočija vsa v rožah In v tej okinčani kočiji se je ubogo dekle vozilo od trgovine do trgovine, od mesarja do mesarja — zaman! Klobase ni dobilo. »Klobase ni — vojna je in takih klobas ne dobiš brez zvez, jaz pa nimam zvez,« je povedala cvetličarki vsa v solzah. s> Povej -te, koliko odškodnine zahtevate . ..« »Nič, nič, nič . . .« je kričala cvetličarka. sHočem klobaso! Ali razumete — klobaso!« Prelivajoč solze jeze in obupa se je špelca vrnila domov. Teta, lastnica kriminalnega psa, je sklicala zbor žlahte, da se posvetujejo, kaj bi bilo storiti . .. »če ni mogoče povrniti škode, je treba vsaj kaznovati storilca,« je rekel stric šiba, ki je advokat. »če klobase ni, jo je treba ustvariti.« je modro pripomnil bratranec AJjoša. ^Zakol jite psa in napravite klobaso!« To je bila odrešilna misel... »Prav za prav je pes. oziroma tat, to se pravi pes-tat. po zakonih zaslužil smrtno kazen.« je pribil stric Šiba. In potem so delikventa — psa ftmenta — obsodili na smrt, ker ni bil toliko uvideven, da bi bil zatajil svojo pasjo kri in se ob prihodu v cvetličarno nanravil, kakor da bi nič ne vohal, dasi je vohal klobaso, oziroma, ker se m bil delal, kakor da bi mu ne bilo bogvekaj do klobase, dasi mu je bilo mnogo do nje . . . Obsojenca so izročili mesarju. Mesar je napravil klobaso. Klobasa je romala v cvetličarno, od tod k prijatelju Taužentroži. potem v lonec, iz lonca v želodec, iz želodca v možgane (v obliki tiksne ideje) . . . Posledica: stekel, najbrž stekel prijatelj — je stal pred menoj. Šele danes je zvedel za to pasjo zgodbo in je zdivjal. Ker je od dogodka poteklo že več mesecev sem ga prepričal, da Di se posledice že davno pokazale, če bi bil pes stekel. Dal se je prepričati in se je pomiril. »In kako je sicer teknila klobasa?« sem mu pomežiknil. »Nič ji ni bilo reči ..« je pomežiknil na-zaj. Nato pa je nenadoma poskočil in stekel po najbližji poti proti' mestu. »Isiajbrž je spet stekel,« sem si mislil; Taužentrožn pa ie izza ovinka zaklical nazaj: »Spomnil sem se. da naš sosed prodaja svojega psa ... Servus!« Besede pomenijo: Vodoravno: 1. gora v Julijskih Alpah, 9. beseda, ki nekaj pomeni, če jo čitamo naprej al i nazaj, 17. prometna sredstva, 18. med psi plača manj davka, 20. vse, kar ni nastalo umetno, 21. ubožec, usmiljenja vreden človeček, 23. ima med kaz-nenci večino, 25. mesto na Hrvatskem, 26. slovenski pisatelj, 27. ima 3600 sekund, 29. moško ime, 31. sorodnik, 32. določne barve, 33. izvira v Cankarjevem rojstnem kraju, 35. brez enega izmed naravnih darov, 37. pritok Urala, 38. deli vozov, 39. neka vinska trta, 41. nikalnica, 42. neusmiljeni, brezsrčni, 43. število, 45. žensko ime, 46. običajno daljša pe; em, 48. nedoločni zaimek, 49. slaščičarski izdelek, 51. žensko ime, 52. podredni veznik, 53. gora znana iz srbsko-avstrijskih bojev iz prejšnje svetovne vojne, 55. v Ogleju, 56. področje, okoliš. 58. nekdaj poglavar tatarskih hord, ki so napadale In plenile po Aziji in Evropi, 59. mesto na Notranjskem, 60. sorodnik, 62. del telesa, 63. živalski glas. 64. moško ime, 66. skupno ime za živalske notranje organe. 68. podredni veznik, 70. siv, 72. veznik, 73. luč, svetloba, 75. žensko ime, 77. srbohrvatska vpra-šalniea. 79. podredni veznik, 80. krmilo, 82. število, 83. kraj na Gorenjskem, 84. ploskovna mera, 86. evropska valutna enota, 88 nesporazumi, 89. krajevni prislov, 90. nasilni odvzem, 92. strah vinogradnikov. 93. zloben, slab. 94. svojilni zaimek. 96. del čeljusti. 97. svetlo, močno angleško pivo. 98. začetek življenja, 99. francoski pisatelj. 101. grška črka, 103. predlog. 105. tako ie slovenil Cigale v svoji »Znanstveni terminologiji« besedo alegorija, 107. zapreka, 109. vri ta vina, 110. štev:lo. 111. balon, brez važnega telesnega dela. Navpično: 1. planina v Južni Srbiji, 2. prp&dnik protestantske sekte, 3. tekmec, 4. varuje zunanjost posode, 5. žensko ime (množina). 6. osebni zaimek. 7. dva v abecedi sosedna soglasnika. 8. pri. nogometu pomeni, da žoga ni v igri, 9. nekdaj zelo znan filmski komik, 10. vzklik, 11. veznik, 12. ne vas in ne njih, 13. hrib pri Tro-girju. 14. plemenski, rodni, 15. naznanjen, prijavi jen. 16. poljska cvetlica, 19. slovenski pisatelj. 22. prebivalci ene izmed nemških pokrajin. 24. vrsta tkanine, 27 zaprta, nesvobodna. 28. tri zaporedne črke v trabantu, 29. kratica za akademski naslov. 30. presojanje vrednosti. 32. kraj na Primorskem, 33. krstno ime pisate!j:ce dr. Prennerjeve, 34. igrišče, borilnica, 36. mesto na Tiro^kem, 38. zlato po italijansko. 40. oče, 43. kratica za akademski naslov. 44 <=»?:pčanski bog. 47. rastlina, ki se uporablja v zdravilstvu, 49. žensko ime. 50. elektroda. 52. dohodek države, 54. pleme. rasa. 55 ni rad noben človek, 57. naslov nekaterih turških nižjih uradnikov. 58. ptič. 61. utežne enote, 64. nekdaj denarna enota. 65. dijaški izraz za pol čaja, 67. cerkveni praznik, 69. ljubljanska to-_rna. 71 eden izmed bajeslovnih ustanoviteljev Fima. 73. večja posoda, 74. moško ime, 76 tuja kratica za okoli, približno, 77. industrijski kraj pri CeHu, 78. čutni organ. 81. razprava r>red civilnim sodečem. 83. vrsta vina. 85. pripa^ :ki evropskega naroda. 87 ločnica dveh ploskev. 8° belgijsko mesto 89. jarem, volovska vprega, kakor jo imenujejo v Sav dolini, 91. del pristanišča, tudi del 93. nebesna smer, 95. močni, silni. 98. lesa, 99. spremljevalec ognja, 100. poudarja izjavo, trditev, 101. žensko ime, 102. ploskovne mere, 103. lep, krasen lOi, zgoden, 106. predlog, 107. predlog, 108. število, 109. v primorskem narečju pogosta besedica Rešitev križanke št. 21 Vodoravno: 1. presen, 6. kuplet, 12. Iran, 15. prot, 17. ro. 19. of, 20. ta, 21. oi, 23« ej. 24. mi, 25. Abo, 27. Arad, 29. kres, 31. zal, 32. Himalaja, 34. renegati, 36. Or, 37. na, 38. Olomuc, 41. jo, 42. in, 43. Nada, 45. imam, 46. Kaba, 48. bolero, 50. ot, 51. tonaža, 52. apatičen, 55. balinati, 56. pratež, 60. če, 61. aceton, 66. otec, 67. meja, 69. Avar, 71. ao, 73. ol, 74. Panama, 76. Ir, 77. vi, 78. presekan, 81. akademik; 84. naj, 85. fare, 86. Tone, 87. ido, 88. in, 89. do, 90. až, 91, en, 92. NB, 94. Al, 95. Jena, 97. ocet, 99. Jezica, 100. blagor. Navpično: 2. ri, 3. Eio, 4. safalade, 5. en, 7. up, 8. presejan, 9. loj, 10. et, 11. tra-hom, 13. padali, 14. Lok rum, 16. milina, 18. Obir, 20. Tajo, 22. Irec, 24. mati, 26. Om, 28. Ra, 30. en, 31. za, 33. anal, 35. goba, 39. omotičen, 40. matineja, 43. no, 44. Arabec, 46. konica, 47. až, 49. opaž, 51. teta, 53. Al, 54. ča, 57. ro, 58. Atos, 59. telefoni, 62. evidenca, 63. tare, 64. Or, 65. sapnik, 67. maneža, 68. amater, 70. nikoli, 72. Oran, 74. para, 75. Akon 77. Vida, 79. ej, 80. ka, 82. an, 83. mi, 89. dež, 93. beg, 95. je, 96. ac, 97. ol, 98. to. Zlcgoviflica št« 22 a — a — al — an — ba — blo — ca — če — dei — di — din — dir — do — do — e — en — ga — gand — ge — gni — gni — gnor — he — hi — in — ji — ka — kol — kra — ksa — laj — leš — li — lo — ma — man — me — mon — mov — na — na — na — ne — ni — ni — nik — nor — o — pa — pe — ra — ra — rib — si — slav — sta — ško — ter — u — ve — vec — zL Iz teh zlogov sestavi 20 besed s pomenom 1) mesto v Prednji Aziji, 2) desni pritok Save. 3) roman Gončarova, 4) daktil-ski stih, 5) pojav razkroja, 6) afriški otok v Atlantskem oceanu, 7) slovenski škof (u. 1939), 8) evropska država, 9) ogredje pri peči, 10) moško ime (Mutec osojski), 11) glasbilo na strune. 12) ruska pokrajina, 13) mesto na Balkanskem polotoku (turško), 14) častni naslov duhovniku (tuj.), 15) evropsko gorstvo, 16) spartanski k#alj, 17) vodja indijskih nacionalistov, 18) dolina ob Inu, 19) trg v Ljubljanski pokrajini, 20* država v USA. Druge in četrte črke (v 9. besedi prva in četrta črka), brane navzdol, povedo citat iz Shakespearovega Macbetha. • Rešitev zloejovnice št. 21 1. Tatre, 2. nikotin, 3. Mozirje, 4. Mežak-Ija, 5. Taranto, 6. Ninive, 7. Zagorje, 8. Radovljica 9. botanika, 10. kdor si bodi, 11. Višarje, 12. Delnice, 13. tulipan, 14. Jihlava, 15. Nikobari, 16. Ljuboten, 17. diagonala. »Ta nđ možak, ta ni za rabo, kdor vidpi *niiv, m ljudi.« Schriftleltet - Urejuje: Rudolf Ozlm. — Flir »Narodna tlakama A- G.c al* DrucksteUe - Z» »Narodno tiskarno a a.« Kot ttokarnarja: Fran Jeran. - mi den Inaerateotetl veranuvortnci. L* maeratm oddelek odgovarja; Ljubomlr Volčič