VRNILA SE JE BRIGADA LJUDSKA PRAVICA
Mladinska delovna brigada Ljudska pravica iz lendavske občine je letos sodelovala na zvezni delovni akciji v Arandželovcu v Srbiji. Mladi brigadirji so tudi tokrat dosegli velik uspeh, saj so ob vrnitvi domov prejeli številne pohvale. Odkar obstaja mladinska delovna brigada Ljudska pravica, se je prostovoljno delo mladih
razmahnilo, kljub temu pa so težave, saj v nekaterih delovnih organizacijah nimajo pravega odnosa do takšne aktivnosti mladih in jih le s težavo puščajo v brigade. Mladinska delovna brigada Ljudska pravica bo tudi v prihodnjem letu sodelovala na zvezni delovni akciji.
Jani D.
LETO XXXVI Št. 31
Murska Sobota 9. avgust 1984
CENA 20 DIN
OB LETOŠNJEM DNEVU GRANIČARJEV
Uspešno sodelovanje ob meji
15. avgusta praznujejo pripadniki obmejnih enot svoj praznik, praznik graničarjev. Tako kot vsako leto bo tudi letos ta dan v znamenju vzornega sodelovanja med vojaki in občani zlasti ob meji, v vaseh, kjer so pravzaprav vsi odgovorni za varnost. Čeprav je najvažnejša naloga graničarjev varovanje državne meje, pa se že leta in leta razpreda med občani in vojaki tesno prijateljstvo, ki se odraža tudi v skupnih delovnih in drugih akcijah. Graničarji so vedno priskočili na pomoč, tako pri gradnji vodovodov, poti in drugih akcijah. Posebno tesno pa je sodelovanje med mladinskimi organizacijami v vaseh ob meji in mladimi v karavlah. Ne gre le za sodelovanje na športnem področju, temveč tudi v skupnih nastopih ob praznikih. Vojaki obmejnih karavl so čestokrat tudi gosti delovnih organizacij, delegacije le-teh pa bodo, tako kot vsako leto, tudi letos obiskale vojake v karavlah. Ob letošnjem prazniku graničarjev zato tudi naše čestitke.	Jani D.
POMURSKO ZDRUŽENO DELO PO LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU
SLOVENSKA DELEGACIJA POD VODSTVOM PREDSEDNIKA RK KGP MILANA KNE-ŽEVIČA OBISKALA MADŽARSKO
Za poglobitev maloobmejnega sodelovanja
O možnostih razširitve in poglo-. bitve sodelovanja na področju kmetijstva je tekla beseda konec minulega tedna, ko se je delegacija republiškega izvršnega sveta, Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in ABC Pomurke mudila na dvodnevnem obisku v Železni županiji na Madžarskem. Obveljala je skupna ugotovitev, da tudi na področju kmetijstva vse možnosti sodelp^anja, ,Je„ . niso izkoriščene, zato so se ha tem srečanju dogovorili za nekatere konkretne oblike nadaljnjega sodelovanja
Osrednja pozornost na teh razgovorih je veljala predvsem možnostim sodelovanja na področju poljedelske proizvodnje. Nekaj pozitivnih rezultatov sodelovanja med madžarskimi in slovenskim kmetijstvom so v preteklosti že zabeležili zlasti pri pridelovanju sladkorne pese. Za potrebe tovarne sladkorja v Ormožu so sladkorno peso že lani zasejali v županiji Zala na 500 hektarjih, tej poljščini pa naj bi namenili okrog 1.500 hektarjev tudi v Železni županiji. Predstavniki madžarskega kmetijstva so pokazali pripravljenost do tovrstnega sodelovanja, saj bi tovarna sladkorja madžarskim pridelovalcem pese posejala in jo pospravila, prav tako pa pridelek tudi predelala. Dogovor je, da bi Madžarom vračali 70 odstotkov sladkorja, 30 odstotkov in ostali stranski proizvodi pa bi ostali tovarni.
Tudi dogovori o kooperacijskem sodelovanju pri proizvodnji semen detelj in trav naj bi že kmalu dali prve rezultate, na kooperacijski osnovi pa naj bi tekla tudi proizvodnja oljaric, maka, čebule in nekaterih drugih kultur. Možnosti so tudi na področju živilsko-predelovalne industrije, zlasti pri pridobivanju, ter predelavi mesa in mleka, sodelovanje pa bo treba razširiti tudi na strokovno področje. Omenjali so predvsem večjo izmenjavo izkušenj med pospeševalnimi službami na obeh straneh meje, poglobiti pa bo potrebno tudi sodelovanje med univerzami in kmetijskimi šolami na obeh straneh meje. Dogovorili so se tudi, da bodo ustanovili stalne strokovne komisije, ki bodo skrbele za konkretno izvajanje zastavljenih nalog.
L. Kovač
USPEL 14. FOLKLORNI FESTIVAL V BELTINCIH
ŠTIRJE DNEVI KVALITETE
V nedeljo popoldne se je končal letošnji folkorni festival v Beltincih, ki je bil že 14. po vrsti. Prav za letošnjo prireditev bi lahko rekli, da je prelomnica v marsičem, predvsem pa v kakovosti, saj so prireditelji ponudili kar štiri dni folklornih prireditev ob razstavi izdelkov iz krep papirja, prikazu pastirskih iger in sejmarjenju. Največjo spremembo sta prinesla ločitev prikazov starih ljudskih
ODKUPILI ŽE 25 TISOČ TON PŠENICE
Čeprav se je letošnja žetev tudi v Pomurju precej zavlekla, saj je spravilo pridelka večkrat prekinil dež, so pomurski pridelovalci zrnje z več kot 16 tisoč hektarjev polj v glavnem že pospravili. V začetku tedna je ostalo nepožetih le nekaj deset hektarjev njiv v Kmetijskem kombinatu Radgona in v delovni organizaciji Ljutomerčan, zadnje hektarje pa so pospravljali tudi kmetje.
S pridelki, ki so letos v Pomurju nad poprečjem zadnjih let, marsikje pa tudi rekordni, so pridelovalci zadovoljni, temu ustrezen pa je tudi odkup krušnih žit V Intesovem tozdu Mlinopek v Murski Soboti so plan odkupa 25 tisoč ton izpolnili že v začetku tedna, zato zdaj že lahko z gotovostjo trdimo, da bo letos krepko presežen. Družbeni sektor je plan prodaje že v celoti presegel, planske obveznosti pa so več ali. manj izpolnile že tudi kmetijske zadruge, razen Panonke, kjer so dokupih okrog 6
običajev in nastop ljudskih godcev in pevcev od plesne folklore. Za prikaz ljudskega običaja so organizatorji folklornega festivala povabili vaščane Ander j ec, ki so nastopili s pristnim prekmurskim gostuvanjem. Svoj nastop so opravili zelo dobro. V petkovem nastopu ljudskih godcev in pevcev so poleg petja — peli so posamezniki in zborčki (od okteta do dvanajstčlanskega
tisoč ton pšenice. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan so od planiranih 6.500 ton oddali 8.140 ton in oddali 1.300 ton pridelka, v Kmetijskem kombinatu Radgona so namesto 2.090 ton oddali že 2.250 ton, plan odkupa pa so presegli tudi v DO Ljutomerčan, kjer so do začetka tedna odkupili 964 ton pšenice. Nekaj pod planom je le VG Kapela, kjer so namesto načrtovanih 275 ton oddali 267 ton pšenice.
L. Kovač
Preživite sobotno popoldne, 11. avgusta na soboškem bazenu z Nedo Ukraden, Darkom Domjanom, Veselimi planšarji in ansamblom Replay.
Za bogato gostinsko ponudbo bodo poskrbeli delavci iz »Radenske« TOZD Diana, za zabavne igre in nagrade pa Dodo.	Vabljeni!
zbora) — nastopili še igralec na trstenko, cimbalist pevci s frai-tonarco in seveda pristni prekmurski ansambel Kociper — Baranja banda. Vsekakor je to najpomembnejša pridobitev festivala. saj tako prireditelji lahko poglobljeno in pestreje predstavijo skoraj celotno področje, ki ga zajema ljudsko izročilo. Več o festivalu pa na 5. strani.
D. L.
MANJ IZGUBARJEV -VEČ IZGUB
Podružnica službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti je pred dnevi objavila prve podatke o izgubah v organizacijah združenega dela v Pomurju v letošnjem prvem polletju. Ti podatki so sicer še začasni, vendar kažejo na to, da se razmere v gospodarjenju še naprej zaostrujejo. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je število organizacij združenega dela s področja gospodarstva, ki so poslovale z izgubo, sicer zmanjšalo, vrednostno pa so se izgube povečale. Ce je v prvem polletju lani poslovalo z izgubo kar 18 organizacij združenega dela, se je to število letos zmanjšalo na 13, skupna izguba pa je znašala le nekaj manj kot 551 milijonov dinarjev ali dobrih 25 odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
Največji delež izgub še vedno odpade na lendavsko občino, kar 42,5 odstotka vseh izgub, medtem ko najhitrejšo rast izgub v primerjavi z enakim lanskim obdobjem beležijo v ljutomerski občini. Tu se je izguba povečala kar za šest in polkrat, na to pa je v največji meri vplival Tehnostrojev tozd Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije, ki izkazuje kar 87 odstotkov vseh občinskih izgub, izguba pa znaša kar 157 milijonov dinarjev. Največji pomurski izgubar je še vedno tozd Petrokemija lendavske 1NA Nafte, kjer so v prvem polletju ,,ustvarili” več kot 221 milijonov dinarjev izgube, močno pa v letošnjem prvem pol
letju narašča izguba tudi v mesni industriji. Ta je imela več kot 120 milijonov dinarjev izgube, soboški Mesni industriji pa se je letos pridružila še ljutomerska Simentalka.
Če se je letos v Pomurju pojavilo nekaj novih izgubarjev, pa je nekoliko spodbudnejši podatek, da so v nekaterih organizacijah združenega dela izgubo uspeli odpraviti ali zmanjšati. Najbolj jim je to uspelo v radgonski občini, kjer so izgube zmanjšali kar za 88 odstotkov, med lanskimi večjimi izgubarji pa so letos brez rdečih številk poslovali, v obeh tozdih Av-toradgone, v lendavski občini pa so v primerjavi z lanskim prvim polletjem pozitivno zaključili poslovanje v tozdu Varis in tozdu Rafinerija. Tudi v ljutomerskih tozdih Agropiod, Tovarna pohištva in Mizarstvo niso zabeležili rdečih številk, v radgonski občini so brez izgube še tozdi Notranja oprema (LINA), Gradbeništvo (Element) in Elektro, brez izgube pa je tudi soboški tozd Elektro.
Tako kot že doslej vzroke za izgubo pripisujejo v največji meri močni rasti materialnih stroškov, kar je posledica neusklajenosti med cenami surovin in gotovih izdelkov, ponekod pa je vzroke za izgubo potrebno iskati tudi v pomanjkanju reprodukcijskega materiala, kar velja zlasti za kovinskopredelovalno industrijo.
L. Kovač
VLAŽIJO JE, VLAŽNO — Kmetom v Pomurju se ponekod kar samo smeji ob letošnjem rekordnem pridelku zlatega zrnja. A povsod obrazi le niso tako jasni, saj sta sprva suša, nato pa sitno deževje, dodobra raztegnila spravilo krušnih žit. Naš posnetek je nastal v Motvar-jevcih na posestvu Dorovih, kjer so še pred dnevi mrkih pogledov menili, da jim je vlaga vnovič prekrižala račune. (B. Ž.)
• velika razstava vseh vrst živine • domača in tuja kmetijska mehanizacija • zaščitna sredstva • živilska industrija • w
22. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM	I
GORNJA RADGONA 00 17. DO 26. AVGUSTA 1984 j
odprto: od 9 h do 19 h, zabavni program do 24 h	19.8. ob 15. uri - velike konjske dirke
m inovacije • zabavni program • velike konjske dirke •	prodaja domače obrti.in izdelkov držav v razvoju	»
aktualno doma in po svetu
Od 2. avgusta je Bejrut znova združen, »zelene črte«, ki ga je ločila na vzhodni krščanski in zahodni muslimanski del. ni več. V skladu z vladnim načrtom je libanonska vojska porušila vse utrdbe, bunkerje in ovire, ki so jih med desetletnimi spopadi postavile nasprotujoče si milice.
ZLORABE OB RAZLASTITVAH
Devetletno izvajanje zakona o razlastitvi v Bosni in Hercegovini, ki ga je pred kratkim analiziral republiški izvršni svet, ne priča le o napačni razlagi nekaterih zakonskih določil v organizacijah in občinah, temveč celo o odkritih zlorabah tega pravnega instituta.
DRAŽJI PREMOG
Premog, ki ga nakopljejo v Titovih premogovnikih v Tuzli. se je s 1. avgustom podražil za 47 odstotkov. Podražitev velja za široko porabo in industrijo. V kratkem nameravajo zvišati tudi ceno premoga, ki ga pošiljajo termoelektrarnam. tako da bo izenačena s cenami premoga, ki. ga prodajajo drugim porabnikom. Termoelektrarne torej poslej ne bodo imele nobene prednosti, zato je pričakovati, da se bo občutno podražila tudi elektrika.
Zato je skupščina SR BiH sprejela predlog republiškega izvršnega sveta, po katerem naj bi do konca leta spremenili in dopolnili republiški zakon, da bi onemogočili zlorabe in da bi ga v prihodnje uveljavili le v primeru družbeno upravičenih razlastitev zasebnega zemljišča in objektov v prid dejanskim družbenim interesom.
Seznam nepravilnosti, h katerim se zatekajo občine pri razlastitvi zasebnega zemljišča in objektov, da bi ustregle zelo ozkim interesom, jedolg. V občinah Foča, Lopare in Kladanj so na primer razglasili gradnjo ceste do dveh ah treh ali celo do ene same kmetije za družbeni interes, v Lukavcu pri Tuzli pa so lastniku kmetijskega zemljišča odvzeli precej večjo površino za gradnjo obvoznice, kot bi bilo treba. Kasneje pa so na tem zemljišču hoteli postaviti stanovanjske hiše za delavce rudnika lignita.
V Bostni in Hercegovini je
poprečno okoli 10.000 razlastitev na leto. Na podlagi razlastitve so zgradili ali gradijo letališče v Banja Luki, hidroelektrarni na Neretvi in Drini pri Višegradu. objekte za rudnike Omarska pri Pri-jedoru. Kreka v Tuzli in Djurdjevik v Živinicah.
Ugotovili pa so, da so se celo pri gradnji tako velikih objektov priprave na razlastitev začele v zadnjem hipu, tako da so občinske in republiške upravne organe pri-( silili, da so postopek o razlastitvi dejansko opravili v nekaj dneh, kar ni le neupravičeno temveč gre tudi za svojevrstno prisilo.
Sodijo, da naj bi s spremembami republiškega zakona med drugim onemogočili. da bi posamezniki ali organizacije postali lastniki razlaščenih nepremičnin, preden je odločba pravnomočna. S tem naj bi odpravili številne nesporazume in prepire med prejšnjimi in novimi lastniki.
„Za javnost šeni...”
Kakor vemo, novinarja še vedno prevečkrat spremlja zavrnitev za udeležbo pri tej ali oni pereči temi: ,,Za javnost to še vedno ni dozorelo!" Tako poreko najbolj iskreni, sicer pa je zavrnitev lahko vsakršna: ,,Žal še nimamo vseh podatkov", ali pa:,, Vso zadevo zdaj še analiziramo”, pa: ,,stvar je šele v fazi dogovarjanja ...” in tako naprej, lahko kar do neskončnosti.
Lahko pa bi postopali drugače, čeprav z ugotovitvijo, da stvar še ni dozorela, da še ni vseh podatkov o tem ali onem, da so podatki še v analizi, predlogi v postopku dogovarjanja in tako naprej, ker je o vsem mogoče povedati vsaj nekaj, kar bi občanom pojasnjevalo sedanjost kakršna, je in jim pomagalo spoznavati resničnost sprotno, kakor se pač kaj v življenju dogaja. Tako bi bili občani vključeni v dogajanje in bi prispevali k reševanju problemov, med tem ko v nasprotnem primeru lahko le čakajo rešitve in godrnjajo čez vse in vsakogar, ugibajo ali je tako ali drugače in kako lahko bo . . .
Pravzaprav gre za pristop k obveščanju, ki je v prvem primeru oblastniški, v drugem pa naraven oziroma samoupravni. Toda ne gre samo za pristop k obveščanju temveč za pristop k upravljanju, ki ie v prvem primeru centralističen — glede na nadrejenost in podrejenost, v drugem pa integracijski, pojmovan po načelih samoupravljanja, da namreč od njega vse nastaja in raste v sposobnejšo družbo . . .
Ne gre za to, da bi gledali svet črno-belo in delili vire informacij na dobre in zle, čeprav bi marsikomu lahko prišiti tudi tak znak, tem-____________Pismo iz Beograda
več gre za dejstvo, da ljudje navadno ravnamo tako kot mislimo daje prav, a prepogosto mislimo, daje prav samo tako, kot smo se v šolah ali kje drugod v življenju naučili. Zato nam je pisarniška slika življenja često taka, kot naša podoba pred ukrivljenim} zrcali: kakršno nam pač naredi tehnika zbiranja in obdelave podatkov — kakršen cilj pač zasledujemo z zbiranjem podatkov.
Posebno vprašanje pa je pri tem namen prikrivanja podatkov. Smo pač še vedno zelo radodarni s pozitivnimi rezultati, zelo neradi pa odkrivamo negativne. In ker je zadnje čase več negativnih kot pozitivnih rezultatov našega dela, smo pač najraje, če nas nihče ne povprašuje po tem, Zlasti pa ne za javnost.
Ko se novinarji znajdemo v teh zadregah, se sprašujemo, ali ravnamo prav, če se opiramo samo na uradne podatke, na forumske ugotovitve in izjave odgovornih tovarišev, ali pa bi bilo bolje, če bi sami stikali za podatki pri vseh — od občanov naprej, pa s pomočjo znanosti dosegali raven obveščanja, ki bi bila lahko objektivnokriti-čna do razmer, ki nas obkrožijo?! To bi bila namreč hoja med prakso in teorijo, ki je zelo naporna, ker nas kar naprej spominja na hojo hlapca Jerneja za svojo pravico. To je zelo naporno in skoraj nič plačano delo, ker je novinarska norma v glavnem odmerjena po številu dnemtn dogodkov, ki so navadno izraženi s številom sestankov ' najrazličnejših forumov, ki jih je treba več ali manj obvezno pokrivati.
Tak forumski način poročanja je praviloma najmanj tvegan in najbolj ploden, kajti vsak sestanek je dogodek in vsaka beseda na sestanku je del vesti, ki jo lahko objaviš brez vsakršnega tveganja. Če pa greš za nekim pojavom in vsakdanjega življenja občana, tvegaš, da se boš kmalu znašel v labirintu najrazličnejših zapletov, ki so posledica najrazličnejših nespoštovanj zakonitosti, najrazličnejših oportunizmov, neodgovornosti, samovolje in podobnih človeških lastnosti, ki Jih vsakdo skrbno skriva pred javnostjo. In potem si kmalu na tehtnici resnice, ki jo je mogoče dokazovati z močjo svojega položaja in z močjo argumentov. Novinarju kajpak ostanejo kot orožje samo argumenti, med tem ko razni oblastniki z močjo svojega položaja lahko argumente povsem zanemarjajo.
Ta čas je torej obveščanje še vedno bitka za pravo stvar. In 'v tej bitki zmaguje, kot vselej, znanje in dobronamernost. V službi delovnih ljudi Je obveščanje torej orožje, ki naj ga uporabljamo kar najbolj izdatno v borbi za samoupravljanje. Važno, ne pa tudi varno, je odkrivanje ovir samoupravljanju, pa naj so na še tako pomembnih položajih, še tako skrite za načela samoupravljanja. Prav tako važno in prav tako neprijetno je odkrivanje neznanja pri samoupravljanju. Pomembne so vse oblike krepitve samoupravljanja. Za vse pa je potreben pogum, neomahtjivost. . .	Viktor Širec
globus
BRUSELJ — Komisija Evropske gospodarske skupnosti je dovolila jeklarnam v • državah deseterice, da lahko v tretjem trimesečju letos povečajo proizvodnjo jekla v palicah, betonskega železa, hladno in toplo valjanih trakov, pločevine in pocinkane pločevine za dodatnih 430 tisoč ton.
VARŠAVA — Napovedujejo. da bo Poljska letos odkupila najmanj 5,6 milijona ton žita, kar je za milijon ton več kot lani. S tem bo še močneje kot' lani država zmanjšala uvoz žita. Po napovedi poljske vlade bo preskrba z moko zadovoljiva. Dovolj je bo za potrebe pekarn in za oskrbo prebivalstva, ki moko lahko kupujejo le v omejenih količinah. Zaradi manjše prireje mesa pa se bo ponudba mesa in mesnih izdelkov do konca leta še naprej zmanjševala.
MOSKVA — Sovjetska zveza je izstrelila nov satelit za raziskovanje vesolja. Kot poroča UPI, ki se sklicuje na agencijo TASS, je satelit Kozmos 1586 opremljen z znanstveno opremo in radijskimi sistemi, ki izsledke raziskav sporočajo kontrolnemu centru.
DUBLIN — V irskem raziskovalnem centru »Johnstown Castle Research« so ugotovili, da z dodajanjem 75 kilogramov žvepla na hektaT posevkov ozimnega ječmena lahko povečajo pridelek za 14 odstotkov. Z dodajanjem žvepla na drugih posevkih pa so dosegli, da so se hektarski pridelki žita in krmnih rastlin povečali tudi za 10 do 45 odstotkov.
TOKIO — Japonska je praktično ukinila sankcije proti Poljski, ki jih je uvedla februarja 1982. leta, je sporočilo japonsko zunanje ministrstvo. Tega leta je Japonska zamrznila sporazume, s katerimi so odložili vračanje poljskih dolgov Japonski.
v žarišču dogodkov«™-"-—^—
DELITEV NA BOGATE IN REVNE
Številnim delitvam v današnjem svetu se je, kot kaže, pridružila še ena delitev, med bogatimi in revnimi državami v najpomembnejših smereh in poudarkih tekoče ekonomske politike. Bogate druga za drugo poskušajo z neusmiljeno denarno politiko omejiti inflacijo in hkrati z davčnimi olajšavami spodbuditi porabo, naložbe in gospodarsko rast. Revnedržave— najpogosteje na zahtevo, kijo Mednarodni denarni sklad postavlja v imenu zunanjih upnikov — pa počno ravno nasprotno: denarna politika pušča, naj domači denar tone ž občasnimi ali stalnimi popravki zunanjega tečaja navzdol, primanjkljaje pa si prizadevajo nadomestiti in hkrati omejiti notranjo porabo s čedalje višjimi davki.
Zanesljivejšo sodbo o teh dogodkih bo dala ekonom-9 ska zgodovina, toda že zdaj I vsa približno vemo, kako je I prišlo do tega. Formulo trde denarne in popustljive fiskalne politike sta najprej I sprejeli konservativni vladi v
Londonu in Washingtonu v I začetku osemdesetih let, ■ pozneje pa se je razširila še I na ostala področja bogatega S »jedra« svetovnega gospo-g darstva. Zdaj tudi bonska E vlada, kakor pravi finančni y minister Gerhard Stolten-Iberg, pripravlja »daleč največjo davčno razbremenitev v zgodovini Zvezne republike Nemčije« (20,'2 milijarde mark). Kot vidimo, so si premislili tudi socialisti v Parizu: tamkajšnja vlada namreč napoveduje, da bo leta 1985 zmanjšala delež skupnega »prelevement obligatoire« (vseh posrednih in neposrednih davkov) v družbenem proizvodu za eno točko, nato pa vsako naslednje leto še za odstotek. Kako daleč je vse skupaj, lahko sodimo na podlagi izjave Francoisa Mitterranda, da »z davki in prispevki ne W moremo še naprej lomiti
tistih, ki v Franciji ustvarjajo bogastvo«.Če tako govorijo celo socialisti, je potemtakem povsem jasno, da v bogatih državah, vsaj za zdaj, ni več prostora za nekdaj prevladujočo popustljivo denarno in ostro davčno politiko. Revne države pa — deloma po lastni izbiri, bržkone pa predvsem zaradi zunanjega pritiska — v svoji tekoči ekonomski politiki še naprej ravnajo v skladu z nekoč veljavno linijo: tiskajo veliko domačega denarja in nenehno zvišujejo davke. Mednarodni denarni sklad ni v nobenem izmed svojih finančnih »paketov« za različne države zahteval od svojih odjemalcev, naj vsaj delno upoštevajo recept, ki so ga bogati sprejeli v zadnjih letih. Nasprotno, zahteva po »fiksalni stabilizaciji« je eden izmed obveznih sestavnih delov teh paketov. V praksi prevajajo to leporečje kot uvedbo novih davčnih obremenitev za prebivalce in podjetja. Tako je denimo IMF zahteval od Jamajke, naj uvede nove davke na uvoženo, pa tudi nekatero osnovno blago, za
katere je že treba plačati več kot 50 odstotkov davka. Ameriški zunanji minister George Shultz pa še ni odgovoril na vprašanje, ali se tudi Washington pridružuje pritisku na to državo, naj vodi tako politiko po dobesedno nasprotnem receptu
od tistega, po katerem se že nekaj let ravna ameriška politika. Če vse skupaj povemo nekoliko preprosteje, seje svet, kar zadeva ta problem. razdelil takole: bogate države lajšajo breme svojemu gospodarstvu in prebivalstvu. medtem ko praznine v prihodkih zapolnjujejo z zadolževanjem na denarnih trgih, od revnih pa zahtevajo. naj sleherno luknjo v prihodkih zamašijo s čedalje višjimi davki.
Bržkone ni treba posebej poudarjati, kje je naše mesto v teh svetovnih razpredelnicah. O tem lahko sklepamo na podlagi dejstva, da zvezni proračun, ki ga z vseh strani obdaja morje primanjkljajev. deli svojim »uporabnikom« precejšnje presežke prihodka iz leta 1983. Nekako istočasno je naša centralna banka sporočila, daje tiskala občutno več dinarjev, kot je nameravala, ker so pravi, »potrebe« po emisiji denarja večje, kot so računali.
■ Kajpak je to samo razlog več. daje treba raziskati, kaj je prisililo .bogate države k temu preobratu v trdo denarno in popustljivo fiksalno
politiko, in oceniti, kaj jim je ta preobrat prinesel. To bi bilo izjemnega pomena za slehernega, tako tudi za nas, ki se zavzemamo za nekdanji recept velike emisije denarja ob nespremenjeno ostri davčni politiki.
Osnovna zamisel je naslednja: »stagflacija« — hkratna inflacija in stagnacija — zahteva, da se denarna in fiskalna politika gibljeta v nasprotnih smereh. Najpomembnejša naloga denarne politike bi potemtakem bila poskušati zajeziti inflacijo in povrniti zaupanje v denar, ki se je močno zamajalo v sedmem desetletju. ko smo z emisijo denarja »v enajstih letih ustvarili več likvidnosti kot v vseh stoletjih od Adama in Eve sem« (Robert Triffin z univerze Yale). Če pa naj bi ta preobrat nekako preživeli, ne da bi povzročil deflacijo oziroma »depresijo«, se mora fiskalna politika lotiti odločnega davčnega razbremenjevanja podjetij in gospodarstva, pri tem pa ji prazna blagajna ne sme povzročiti sivih las.
Preobrat je zahtevala skupinica ameriških ekonomistov. ki jim v časopisih pravijo zagovorniki »gospodarstva ponudbe« (»Supply Side«). Ko so zamisel prvič pojasnili, to je bilo leta 1971 na nekem simpoziju v italijanski Bologni, je bila pravi šok za vse navzoče, zvečine vzgojene v keynesijanski
šoli, ki zahteva »usklajeno«, ne pa protislovno dejavnost vseh delov ekonomske politike. A 10 let pozneje so prav ta recept sprejeli najprej v Washingtonu, nato pa še od drugod (četudi glavni govorniki te skupine kot denimo profesor Robert Mundell z newyorške univerze Columbia, pravijo, da niso nikoli zagovarjali tako popustljive fiskalne politike, ki istočasno, ko občutno zmanjšuje davke, čez vso mero povečuje izdatke za vojsko).
O rezultatih tega preobrata v tekoči politiki zdaj živahno razpravljajo; ameriške predsedniške volitve so kajpak najboljša priložnost za to. Zagovorniki politike nastopajo z močnimi argumenti, ki jih je težko izpodbijati: potem koje šlo skozi valj izredno dragih posojil, se ameriško gospodarstvo že 18 mesecev vzpenja po prav tako izjemno visokih stopnjah (družbeni proizvod se vsako četrtletje poveča za 7 do 10 odstotkov). Rast cen je manjša od 3 odstotkov, odprli pa so kar 7 milijonov novih delovnih mest. Zmanjšana je tudi rast osebnih dohodkov: kolektivne pogodbe, podpisane v prvem polletju 1984 omogočajo. da se plače zvišajo od 3 odstotke na leto, to je približno toliko, za kolikor se poveča storilnost.
Največ, kar lahko opozicija demokratske stranke
očita temu je, daje bila rast »kupljena« s čezmernim zadolževanjem zvezne blagajne, »ceho« — to bodo višje obresti in neizogibno višji davki pa bo treba plačati pozneje.
Kdo ve? Ekonomisti si niso edini niti kar zadeva preteklost, od ocene sedanjega trenutka pa gotovo ni nič bolj nehvaležnega. Res se je ostri denarni politiki posrečilo zajeziti inflacijo, čeravno je težko zanesljivo reči, ali je in koliko zajezila tudi »inflacijska pričakovanja«. in resje bil ta preobrat olajšan ali celo omogočen z dramatičnimi davčnimi razbremenitvami v petih letih (750 milijard dolarjev prihodka od davkov manj). Toda tekoča ekonomska politika morebiti niti ne bo sposobna doseči veliko, ko se bo nekoč rast ustavila, kot se je zgodilo konec šestdesetih let? Zato lahko na to vprašanje odgovorimo le z vprašanjem: je bolje imeti tak položaj kot posledico trde derlarne in popustljive fiskalne politike, ali položaj, ki ga narekuje popustljiva denarna in ostra davčna politika? Sodobniki imajo veliko težav, ko je treba odgovoriti na taka vprašanja, vendar si nihče ne more dovoliti razkošja. da jih sploh ne bi zastavljal, zlasti tiste države, ki niso znale, hotele ali mogle zagotoviti takih preobratov.
(po GV)

STRAN 2
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
POČITNIŠKA ZVEZA POMURJA
Ustanovili
MTP
Na zadnji seji predsedstva Počitniške zveze Pomurja, ki je bila v Ljutomeru, so med drugim preimenovali komisijo za organizacijo izletov v mladinsko turistično poslovalnico, ki deluje v okviru zveze. Za vodji poslovalnice so imenovali Ivana Plečka in Srečka Jagrinca. Dogovorili so se, da bodo v svoje vrste pritegnili čimveč članov in popestrili delo, hkrati pa se zavzeli za ustanovitev mladinskih postojank v severovzhodni Slovenni. Mladinska turistična poslovalnica bo namreč organizirala cenene izlete, letovanja in zimovanja. Delo mladinske turistične poslovalnice pa bo koordiniral Center za mladinski turizem pri Počitniški zvezi Slovenije. Zavzeli so se tudi za to, da bi mladina morala biti oproščena plačevanja turistične takse, prav tako pa bi morale imeti nekatere ugodnosti gostinske organizacije, ki se ukvarjajo z mladinskim turizmom. Samoupravni sporazum o krepitvi in razvoju mladinskega turizma so doslej že podpisali: OPZ Ljutomer, ZSMS Ka-menščak, G D Kamenščak, Temeljno sodišče Murska Sobota — enota Ljutomer, ZSMS Babinci, SZDL Kamenščak, ZSMS Ljutomer, DO Emona TOZD Agroplod Ljutomer, predvidevajo pa, da bodo samoupravni sporazum podpisali tudi v drugih organizacijah in društvih.
F. M.
Vi mi boste dali vaš K-15, jaz vam pa še vrnem 40 dinarjev
Pred kratkim je v založbi Borec izpod peresa Jože Gos-nar—Drago Novak izšla zanimiva knjiga z narodnoosvobodilno tematiko pod naslovom: »Mama, živ sem in zdrav«. Delo je zbirka spominov na partizana-borca ih aktivista ter sekretarja okrajnega komiteja KPS in okrajnega odbora OF Ljutomer Branka Bemota-Aljaža. Po knjigi bodo prav gotovo pridno posegale šole, mladina, borci in aktivisti, pa tudi sicer je za zainteresiranega bralca zelo zanimivo in privlačno branje.
Mladina v Križevcih pri Ljutomeru vsako leto obudi spomin na 3. februar 1945, ko
ZAVOD ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST MURSKA SOBOTA, Titova 29/1, samoupravna delovna enota VESTNIK — RADIO slovenski program,
objavlja prosta dela in naloge:
— knjigovodje
za določen čas
Pogoj: končana srednja ekonomska šola.
— administratorja v naročni-
ški službi
za nedoločen čas
Pogoj: končana srednja ekonomska šola.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z znanjem madžarskega jezika.
Rok prijav z dokazili je 8 dni po objavi.
MINERALNO-RUDNE RAZISKAVE V LENDAVSKEM
TRIKOTNIKU
Kritično v vsej živinoreji
Državna in republiška meja ter Mura tvorijo tako imenovani lendavski kot. Ce si zamislimo zračno črto nekje zahodno od ceste Lendava—Mursko Središče, dobimo ..lendavski trikotnik”. Ta sicer ni tako zloglasen kot Bermudski, vendar po najnovejših dogodkih zasluži več publicitete. Zlasti kar se tiče rudnin in njihovih odkrivanj. Začnimo kar po vrsti. -
Pri nafti in plinu se najbolj veselijo hrvaški naftarji. Na južni strani tega območja so odkrili vrsto plinskih vrtin, med katerimi zadnja, tako imenovana MS-5 mnogo obeta. Vrtina je dosegala že okoli 3.800 metrov. Tu so se vrtalci srečali z velikimi količinami plina, vendar tu’di z nevarnimi pojavi visokih tlakov (okoli 800 barov), visokimi temperaturami, tako da so začeli govoriti, da vrtalna garnitura
KOT SRAČJE GNEZDO
V OBJEMU PARAGRAFOV
Mislec Nietzsche je nekoč zapisal, da bi bili ljudje strašni zločinci, če bi zares potrebovali vse zakone, ki jih ustvarjajo. In to je rekel v-času in družbi, ki je imela v primerjavi z nami bore malo zakonov; saj ima pri nas takorekoč že vsak državljan svoj zakon, dogovor ali samoupravni sporazum. Pa jih očitno še ni zadosti; sprejemamo nove in nove. Smo potemtakem ,,strašni zločinci”? To najbrže ne, imamo pa kaj čudne navade. Splošno znano je namreč, da pri nas sprejemamo zakone zato, da jih potem izigravamo, ne pa zato, da bi jih spoštovali — s tem pa
MAMA, ŽIV SEM IN ZDRAV
je skupina kozakov-vlasovcev v boju v Logarovcih, nedaleč od Ljutomera pobila mlade aktiviste in borce, med katerimi je padel tudi Branko Bernot-Aljaž. Po njem se je tudi, poimenovala osnovna šola v Križevcih pri Ljutomeru. Šola je tudi dala pobudo za zbiranje, ureditev in objavo podatkov iz Brankovega življenja. Na podlagi literature, predvsem pa zbranih virov sta omenjena avtorja zelo uspešno oživila lik Branka Bernota-Aljaža.
Knjiga ima' tri dele. V prvem delu bralca seznanjajo poglavja: Bernotovi, Brankova šolska leta, aretacija Vide
EMSCO IV vrta na ,,atomski bombi”. Vrtalci so uspeli vrtino kontrolirati in obdelati, zacementirati in jo sedaj ,,držijo v roki.” Vrtina bo kmalu končana in se preselila na novo lokacijo.
Tega se veselijo lendavski vrtalci, ki nameravajo vrtati novo vrtino MS-6. Vrtina bo na slovenski strani Mure v Murskem gozdu, kjer so že pripravljeni temelji 'za vrtino, bazeni za izplako in drugo za čuvanje okolja. Tudi tu pričakujejo zemeljski plin z vsebnostjo ogljikovega dioksida.
Naj večji poseg na tem območju pa predstavlja odkrivanje in začetek pridobivanja visoko-kaloričnega premoga, ki sega v primernih debelinah od površine do 300 in več metrov. Letos naj bi začeli še z odpiranjem raziskovalnih vpadnikov za poskusni od-
Nietzsche pri kovanju svojega izreka ni računal.
Da se razumemo: gornjega sploh ni težko preveriti, pa naj gre za federativno, republiško, pokrajinsko, občinsko ali tozdovsko raven. Nekdo je, ne brez poroga, zapisal, kako bi pri nas rabili najmanj tovarne za razlaganje predpisov, saj je na čase vse skupaj podobno sračjemu gnezdu, kjer se ne ve, kdo pije in kdo plača. A prepričajmo'se na nekaj ,.ocvirkih” iz- poročila zvezne vlade, ki ga je pripravila pred nedavnim glede izvajanja zveznih zakonov in drugih zveznih predpisov. Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih
sredstev je v desetih mesecih leta 1982 kršilo kar 43 odstotkov vseh tistih, ki jim je SDK pazljiveje pogledala v poslovne knjige. Vrednost ugotovljenih nezakonitosti je bila kar 52,5 milijarde dinarjev. Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino najprej sploh ni bilo mogoče izvajati, zato so ga spremenili, kljub temu pa je predpise s tega področja kršilo kar 3.029 delovnih organizacij. Nič bolj nedolžne niso
POPRAVEK
V prejšnji številki Vestnika se je v naslovu prispevka o gradnji kirurgije na prvi strani vrinila neljuba napaka. Za kirurgijo je potrebnih še 268 milijonov dinarjev in ne 268 tisoč. Za napako se opravičujemo.
(sestra Branka Bernota) in Toneta Tomšiča, Branko postane član SKOJ-a, Partizanski kurir, Zopet aktivist v Ljubljani, Član KPS in sekretar kvartnega odbora OF Zelena jama. Drugi del knjige opisuje Branka kot aktivista, borca in človeka pod sledečimi poglavji: Borec Cankarjeve brigade. Sekretar rajonskega komiteja KPS v Šentvidu pri Stični. Sekretar rajonskega odbora OF Zagradec, Na partijskem tečaju, Branko in Milena. Tretji del pa prikazuje: Pot na Štajersko, V Pomurju, Poslednji boj.
Knjiga je bogato opremljena s fotografijami iz družinskega življenja Bernotovih, fotokopije skic in dokumentov o delovanju Branka kot političnega aktivista kakor tudi mnogo fotografij iz NOB povezanih z borbeno potjo Branka, vključno fotografije prizorišč borbe v Logarovcih, kjer je Branko padel. Zanimive so fotokopije pisem, kijih je Branko pisal sestri Vidi (Tomšič) in domačim, kakor tudi sorodnikom in znancem iz ilegale. Tudi naslov knjige je povzet po njegovih večkratnih stavkih: Mama, živ sem in zdrav. Knjiga navaja več pisem sestre Vide, ki gaje vzpodbujala in ga bodrila pri njegovem napornem in odgovornem političnem delu z zaključnim faksimilom pisma Viktorja Stoparja okrožnega sekretarja OF in KPS za
kop majhnega dela tega rudnika. Količine so res velike, saj govorijo o nekaj sto milijonih ton premoga, vendar je vprašanje, kako je s pridobivanjem.
Drugo območje, kjer se hkrati iščeta nafta in plin, je stara vrtina v Sodincih, nedaleč od Ormoža, tako imenovana KO-2, ki so jo izvrtali pred več kot dvajsetimi leti. Zanimivo je bilo raziskovanje ustja vrtine s pomočjo globinskega detektorja, ki je takoj odkril vrtino sredi njive. Sedaj so že narejeni temelji za remontno dvigalo, ki bo nadaljevalo raziskovalna dela na tej stari vrtini.
V lendavskem trikotniku moramo omeniti še ogromne količine prvovrstne gline, ki je je po sedanjih ocenah dovolj za tristo let. Količine termalne vode pa so skoraj neusahljive.	Jože Szabo
v tem pogledu banke, saj je morala lani Narodna banka Jugoslavije kar 76-krat ukrepati proti bankam, vložila je 154 ovadb za gospodarske prestopke in 4 ovadbe za kazniva dejanja. Skratka, primerov za to, kako imajo domala povsod masla na glavi, je dovolj in vprašanje je, kakšen izrek bi za današnjo rabo skoval mislec Nietzsche.
V tem pogledu daje misliti dogajanje v slovenski skupščini minuli teden, ko delegati zbora združenega dela in zbora občin niso sprejeli predloga zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za pridobitev določenih objektov v letih 1984-85.
Misliti zato, ker se je skupščina — kot so poročali kolegi — prelevila v nekakšno tržnico (prižnico), kjer je vsak lahko po mili volji ponujal svoje blago, ga hvalil, lišpal, branil ali ga slikal z rožnatimi barvami. In epilog: družbenopolitični zbor je postavil investitorje negospodarskih in neproizvodnih naložb pred odgovornejše ravnanje, delegati pa zatrdili, da je naložbe mogoče brzdati tudi brez zakona. Žal, ena lastovka še ne prinese pomladi!
ljutomersko področje z dne 13. februarja 1945, v katerem sporoča Vidi Tomšičevi (Brankovi sestri) o borbi v Logarovcih 3. februarja 1945, kjer je v šesturni borbi šestih partizanskih borcev proti petdesetim kozakom-vlasovcem, v kateri je padlo 18—22 kozakov, junaško padel tudi Branko Bernot-Aljaž.
Knjiga je pisana zelo doživeto, nekatera poglavja zelo napeta, vse pa v preprostem in razumljivem jeziku. Vsebina knjige pa prikazuje tudi lep del narodnoosvobodilnega gibanja in borb na Dolenjskem, Štajerskem in na ljutomerskem področju.
Branje bo zlasti dobrodošlo za šolsko in ostalo mladino pri spoznavanju in razumevanju dogodkov in zgodovine NOB. Dobrodošlo pa bo tudi vsem, ki jih zanimajo dogajanja v najbolj težkih časih in preizkušnjah za slovenski narod. V knjigi je zlasti lik Aljaža prikazan verodostojno kot preprostega, neomajnega revolucionarja, predanega borca in aktivista, ki je neomajno zaupal v lepši čas in težko pričakoval osvoboditev, ki pa je ni dočakal..
Na pragu 40. obletnice osvoboditve bo knjiga zelo dobrodošel vir iz katerega bodo črpali gradivo širom po Sloveniji in še posebej v Pomurju, kjer je Branko junaško padel.
Ivo Orešnik
M. Sobota, julij — S prirejo mesa po zdaj veljavnih cenah ni moč nadaljevati, saj rejci pri 100-kilogramskem prašiču gubijo 7.200 dinarjev, mesarji pa že ob sedanjih cenah živine beležijo več desetmilijonske izgube. Kot novo, doslej neprisotno, omenjajo padanje kupne moči, tako da so vsa skladišča polna mesa in zaradi velike ponudbe grosisti mesarjem ne priznavajo niti nedavno sprejete skromne podražitve mesa za 17 odstotkov. Celo huje — ob starih cenah poslej zahtevajo rabate. In kam z živino, ki jo po republiških planih že redijo in je vhlevljena, njena prodaja po sedanjih cenah pa bo rejcem navrgla milijonske izgube? Kako optimalizirati obseg proizvodnje ob dejstvu, da te v času presežkov mesa zapustijo kupci, ki si jih oskrboval leta' in ki so podpisali zdaj brezpredmetne samoupravne sporazume o dolgoročno naročeni proizvodnji? Izhod je moč iskati v zmanjšanem obsegu proizvodnje, ki pa bo ob sedanjih cenah prav tako navrgla velike izgube. Kdo bo pokril stroške s krediti zgrajenih hlevov, če bodo ti ostali napol prazni? Vse kaže, daje svetlo pot iz teme tunela, ki jo tačas iščejo rejci in mesarji ABC POMURKA —, čeprav je nihče ne vidi — iskati v večji prodaji doma in izvozu ob seveda ustreznih cenah na domačem tržišču in ustreznih spodbudah izvoza.
Cena soje se je letos povečala za 34, premiksov za 47 in drugih sestavin krmil za 37 odstotkov, obresti za kredite za zaloge mesa pa za 45 odstotkov. Ob vsem tem so v Pomurju cene prašičev ostale nespremenjene, cene telet in krav pa so celo znižali. Mesarji pri grosistih ne uspejo mesa prodajati po določenih višjih cenah. Izvoz je manjši, v Jugoslaviji pa smo letos prodali za 58.000 ton mesa manj kot v letu 1983.
Na tujih tržiščih so cene namreč še veliko nižje kot doma. ABC POMURKA pa je ob tem, da je ponudila smešno nizke cene, kljub temu na licitacijah v Iraku, Alžiru, Tunisu, kjer so rejci iz Bolgarije, in Poljske ponudili tono mesa mlado pitanega goveda tudi za manj kot 730 dolarjev, propadla. Ponudba je uspela le s prodajo Jordaniji Nastali položaj je med rejce živine vnesel zmedo, zato mnogi ne privezujejo telet za nadaljnje pitanje, tako da je v Pomurju več 100 telet presežkov. Velika pa bo tudi ponudba mlado pitanega goveda pri KG Rakičan in drugih, ki' so pozimi in v začetku leta na veliko privezovali teleta.
Goveda so v ABC POMURKA v prvih šestih mesecih v primerjavi z letnim planom vzredili 45 odstotkov oziroma 13.175 kar je 6 odstotkov več kot v enakem obdobju 1983. Prašičev so vzredili 49 odstotkov -letos načrtovane količine. V šestih mesecih so jih namreč v klavnico oddali 100.661 oziroma 21 odstotkov več kot do polletja preteklo leto.
Mleka so v ABC POMURKI do nolletja odkupili 49
Delavski svet Invalidske delavnice »Solidarnost” p. o. Murska Sobota, ob soglasju Skupnosti socialnega skrbstva občine M. Sobota
RAZPISUJE
dela in naloge
vodja delavnic
pod posebnimi pogoji
Pogoji:
Defektolog ali socialni delavec, dveletne izkušnje pri delu z invalidi.
Prijave poslati v 15 dneh ob predložitvi vseh dokumentov.
odstotkov načrtovanih količin za leto 1984 in sicer 25 milijonov litrov, kar je 3 odstotke manj kot v letu 1983. Brojlerjev so številčno vzredili 2 milijona oziroma 51 odstotkov letnega plana, po teži pa celo 53 odstotkov, kar je v primerjavi z letom 1983 12-odstotno povečanje.
Težave so imeli s plasmajem prašičev, ki jih zaradi polnih hladilnic v prvem polletju niso uspeli pravočasno klati, kar je največ težav povzročalo farmi KG Rakičan, kjer so zaradi slednjega zabeležili tudi večje število poginov. Pri prašičih je tačas velik presežek pujskov, saj jih v KZ Ljutomer—Križevci ne vhlevljajo, tako da imajo prostih že 1.200 stojišč in zato že 850 odojkov presežkov. V drugih kmetijskih zadrugah pujske vhlevljajo, čeprav usoda proizvodnje ni znana. Velja omeniti, da so v prvem polletju v Mesoizdel-kih iz Gornje Radgone zaradi drage koruze klali le 80 do 90-kilogramske prašiče. Ob vsem naštetem pa velja omeniti tudi težave s pitanjem goveda po posebnem receptu za izvoz, katerega cena pitanja je višja, zdaj pa ga koljejo za domače tržišče oziroma za zaloge. Zamrznjeno meso pa pozneje ni moč prodajati zahtevnim tujim kupcem. Ob veliki ponudbi pa so italijanski kupci postali še bolj izbirčni glede kakovosti, tako da gledajo na obliko živali in barvo mesa in zgodilo se je
že, da so od zanje zaklanih 100 živali prevzeli le polovico. Težava nikakor ne pride sama, temveč jih je kar cela vrsta. Najbrž tudi zaradi prevelike prisotnosti administriranja, neupoštevanja delovanja tržnih zakonitosti, slabšega gospodarskega položaja tako doma kot v svetu in ne nazadnje zato, ker-ob večji proizvodnji nismo predvideli, kam s povečanimi blagovnimi fondi. Ob cenejši koruzi, pašnem načinu vzreje, cenejših gnojilih in nafti bi lahko bili konkurenčni na svetovnem tržišču, tako pa smo predragi za domače kot tuje kupce. Slednje se potrjuje v zalogah neprodanega mesa. V Sloveniji je tačas na zalogi 12.700 ton junčjega mesa. Letno se kolje 60.000 MPG, kar pomeni 144.000 ton mesa junetine. Na zalogi je tudi 4.800 ton svinine ali okoli 70.000 zaklanih prašičev. Letno koljemo 450.000 prašičev. Zaloge so tudi v polnih skrinjah potrošnikov in v za zakol godni živini, tdino rešitev v ABC POMURKI vidijo v povezavi in delitvi bremen rejcev, mesarjev in potrošnikov oziroma delovanju skladov za intervencije.
Boris Hegeduš
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN 3
Pripravil
ŠTEFAN SOBOČAN
S prihranki do delovnega mesta
Naši delavci, začasno zaposleni v tujini, vse bolj resno razmišljajo o vrnitvi v domovino. Nekateri zato, ker so pač nabrali dovolj delovnih let za upokojitev, drugi pa se žele zaposliti doma. V želji, da bi jih seznanili z možnostmi za delo — tako v kmetijstvu, obrti, kot organizacijah združenega dela — smo pripravili zapis, ki si ga lahko preberete na tej strani.
NAŠ! DELAVCI, ZAČASNO ZAPOSLEN! NA TUJEM
Plača, ki jo dobiš v tujini in jo „pretopiš” v dinarje, je lep kupček denarja. Povsem drugače pa je, če si hočeš ustvariti življenje na tujem, saj tudi tam poznajo draginjo. Naši delavci, zaposleni na tujem, znajo dobro računati, zato devize pridno pošiljajo ali prinašajo domov, jih nalagajo v banko, v večini primerov pa so si omislili kako materialno dobrino: hišo na primer. Velika večina — nekateri so na tujem zaposleni tudi po 20 let — zlasti zdaj, ko so bile v Nemčiji večtedenske stavke, še posebej resno razmišlja o vrnitvi v domači kraj in o ustrezni zaposlitvi. Toda kje? Resnici na ljubo je treba pač povedati, da imamo na pomurskih enotah zavodov za zaposlovanje prijavljenih 2 tisoč iskalcev zaposlitve in da med njimi prevladuje mladina, ki je končala ustrezno obliko strokovnega usposabljanja. Povsem jasno je, da si bo tak človek utemeljeno izboril prednostno pravico do dela v ustreznih organizacijah združenega dela. Veliko manj možnosti je, da do take zaposlitve pride zdomec.
večji razmah drobnega gospodarstva tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Tako naj bi do konca oktobra pripravili predlog osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona in drugih republiških predpisov, kar naj bi pripomoglo k odpravi nekaterih določil normativnih aktov, ki zavirajo razvoj obrti, na primer določilo o obsegu poslovnih prostorov itd. Je pa tudi res, da so tudi doslej občani, ki so se odločali za osebno delo, našli polno razumevanje v obrtnih združenjih, gospodarski zbornici, upravnih organih skupščin občin ... in da ni bilo kakih večjih težav, seveda, če je prosilec izpolnjeval pogoje, ki so predpisani za odprtje obratovalnice posamezne dejavnosti. Tam, kjer so potrebni poslovni prostori, so ti pač morali odgovarjati sanitarno-tehničnim in drugim predpisom; kjer je bila potrebna formalna šolska izobrazba, jo je bilo treba dokazati s spričevalom; tam, kjer je bilo dovolj potrdilo o preizkusu znanja, je kandidat moral prej opraviti preizkus na zvezi obrtnih združenj. So pa obrtne dejavnosti, kjer je dovolj potrdilo o delovnih izkušnjah ih dejavnosti, kjer ni potrebno nobeno ,,papirnato” potrdilo. Torej, ko si kandidat priskrbi vse zahtevane dokumente, potem je obrtno dovoljenje izdano v enem dnevu.
javnost — to je obrtno dovoljenje. Ce dovoljenja ne morejo pridobiti do takrat, ko uvažajo gospodarski inventar, lahko dostavijo carinskim organom le potrdilo pristojnega organa občine, da imajo po predpisih izpolnjene pogoje za opravljanje določene obrtne dejavnosti, za katero uvažajo gospodarski inventar, manjkajo jim samo še stroji. V enem letu od dneva uvoza pa morajo dostaviti še obrtno dovoljenje. Pri uvozu je treba dostaviti še naslednje dokumente:
tov, izdelava in popravilo tekstilnih predmetov, izdelava in popravilo predmetov iz gume in usnja, izdelava živilskih proizvodov, osebne storitve in storitve gospodinjstva, razen storitev zabavnih parkov, sejemskih strelišč, otroških avtodromov in drugih mest za razvedrilo.
Možnosti za osebno delo je torej veliko. Zelo privlačno pa je lahko tudi sodelovanje z organizacijo združenega dela. Ce uveljavljate pravico brezcarinskega uvoza, potem morate ob vrnitvi carinarnici predložiti sporazum o združevanju sredstev in dela z organizacijo združenega
dela oziroma sporazum ali pogodbo o prenosu do oprostitve carine na organizacijo združenega dela ali pogodbeno organizacijo združenega dela, s katero združujete sredstva in delo.
BESEDE ŽE - DEJANJA
„Predvsem pa si moramo prizadevati, da se bodo naši ljudje, obogateni z izkušnjami in znanji vračali, čeprav se krog migracije ne bo nikoli v celoti sklenil. Ko sem letos obiskal Bavarsko v Zahodni Nemčiji, sem se prepričal, da dosedanja prizadevanja za vašo vrnitev in vključitev v prvotno okolje v domovini ne dajejo rezultatov, s katerimi bi bili v celoti zadovoljni. Preveč zanemarjamo vprašanje ponudbe in povpraševanja, ki s svojo zakonitostjo bodisi pospešujeta bodisi zavirata povratne selitvene tokove. S tem seveda ne mislim reči, da ni bilo storjeno prav nič. Tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji je bilo nekaj pozitivnih premikov:
V preteklem letu smo v Sloveniji sprejeli družbeni dogovor o zbiranju in vračanju sredstev občanov za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti. Družbeni dogovor omogoča, da si delavci na začasnem delu v tujini z vlaganjem svojih prihrankov v domače združeno delo zagotavljajo delovno mesto in socialno varnost.
Sklepi Zvezne konference SZDL Jugoslavije o vključevanju jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije obvezujejo vsakega, da opravi svoj del obveznosti iz skupnega programa. Gospodarska kriza, ki pesti ves svet, ni obšla Jugoslavije.
Srečujemo se z mnogimi -problemi, borimo se za uresničitev gospodarske stabilizacije, za
največji. Dejstvo je, da je želja vseh, da bi se čim več delavcev na začasnem delu v tujini vrnilo domov. Drugo pa je, kakšne so možnosti za njihovo vrnitev. Vsaj v Pomurju je želja več kot možnosti. Še največ delavcev se lahko zaposli v tako imenovanem drob-nem. gospodarstvu — torej v obrti. Zakaj? Združeno delo vsaj trenutno potrebuje drugačne kadre, kot pa se ponujajo med delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
Ob tem bi lahko omenili informativne sestanke, ki jih prireja socialistična zveza vsako leto z našimi zdomci. Zadnja leta postajajo ta srečanja vse bolj samo informativna, manj pa konkretna — da bi se namreč predstavniki zavoda za zaposlovanje
nova kioska, na soboški
dva
. . ...........
GIZELA IN FRANC PINGER ZDRUŽILA SREDSTVA Z DIANO
Uvozila opremo za 900
38-letna Gizela in 41-letni Franc Pigner iz Murske Sobote sta bila trinajst let na začasnem delu v tujini. V Berlinu sta bila zaposlena v gostinstvu. Zakonca sta se odločila vrniti v rodno pokrajino in v Murski ■ Soboti odpreti kiosk — okrepčevalnico, kjer bi ponudila prigrizke, pripravljene na sodobnejši način. Pri ustreznem organu na soboški občini sta	vložila prošnjo
za obrtno	dovoljenje. Pr-
vič sta bila zavrnjena. Nato sta morala vložiti prošnjo na krajevni skupnosti. Ni potrebno izgubljati besed o tem, da sta se večkrat osebno pozanimala ali je prošnja odobrena ali ne. Odgovor je bil ves čas enak: prošnje bo obravnavana na naslednjem sestanku.
Pred odhodom na začasno delo v tujino je bila Gizela že deset let zaposlena v Diani, stika z delovno organizacijo pa tudi med zdomstvom ni pretrgala. Delovna organizacija, ki je že dalj časa iskala možnost za pridobitev novih pečic in drugih strojev, ki se uporabljajo v gostinstvu, sicer pa jih je potrebno uvoziti, je izkoristila priložnost. Sklenili so petletno pogodbo. Zakonca, ki sta se za zmeraj vračala v domovino, sta uvozila opremo v vrednosti' približno devetdeset starih milijonov. Bila sta tudi sovlagatelja sredstev, ki jih bosta dobila povrnjena v petih letih, V sedmih dneh od povratka v domovino sta že bila na svojih delovnih mestih. Gizela kot natakarica v slaščičarni hotela Diana, njen mož Franc pa dela v kiosku na avtobusni postaji.
,,Pogodba je bila sklenjena v obojestransko zadovoljstvo,” . pravi Gizela. ,,Ko je bila pogodba že podpisana, sva dobila odgovor s krajevne skupnosti, daje najina prošnja odobrena. Takrat
je bilo že prepozno. Na odgovor sva čakala šest do sedem mesecev, to je pa res predolgo. Lepše je bilo v Berlinu, navadila sem se velemestnega življenja, pa tudi drugačen odnos do dela moraš imeti, do same strežbe gostom. S tem delovnim mestom sem zelo zadovoljna. Vključitev v delo, je bila toliko lažja, ker sodelavke poznam že od prej.”
Pomembno je znanje in izkušnje, ki sta si jih nabrala pri delu v tujini. Delovna organiza-. cija je sprejela precej njunih predlogov za izboljšanje ponudbe in strežbe. Med drugim pripravljajo tudi nove sladice, ki niso le va-bljivejše na pogled, marveč tudi boljše. Z mikrovalovnimi pečicami lahko gostom ponudijo tudi tople sladice.. ,,Gostu pa moraš tudi vedeti ponuditi kaj novega, okusnejšega, mu svetovati pri izbiri, saj se med množico sladkih stvari večkrat niti ne znajde.” V kiosku na avtobusni postaji so ponudbo popestrili z obloženimi pleskavicami, ali po domače s hamburgerji, pripravljenimi na ameriški način. In promet se je povečal. Idej in predlogov imata mnogo, uvajala jih bosta postopoma. V kratkem bo delovna organizacija odprla
tržnici in pri železniškem podhodu. Zakonca bosta prevzela ti dve delovni mesti. In prav tukaj bosta delavcem ponudila topla in okusna okrepčila, pripravljena na moderen in hiter način z mikrovalovnimi pečicami.
Gizela pravi, da iz pogovorov z drugimi zdomci ve, da nekako oklevajo pri vračanju v domovino. Pojavlja se tudi negotovost in zmedenost, saj se predpisi tako hitro spreminjajo, da jih je le težko v celoti spremljati. Poglavje zase predstavlja dolgo čakanje na meji in ureditev vseh formalnosti, marsikaj bi se lahko spremenilo z bolj pametno carinsko politiko. Neprijetna je negotovost glede zaposlitve tako v delovnih organizacijah kot čakanje na obrtno dovoljenje. Marsikatera družba je mnogo bolj razvita in bogata, pa ni potrebno toliko potrdil, žigov in sploh papirja.
Zdomci predstavljajo velik vir znanja, ki bi ga lahko uspešno realizirali v našem gospodarstvu (npr. inovatorstvo), tega bi se moralo naše združeno delo zavedati. Delavci na začasnem delu v tujini so konec koncev del našega
delavskega razreda.
a-va
STRAN 4
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
kulturna obzorja
FESTIVAL KAKOVOSTNIH SPREMEMB
Odplesali so tudi zadnji plesalci folklornih plesov in stara, s slamo krita prekmurska hišica na sceni 14. folklornega festivala je ostala •osamljena — do prihodnjega 15. festivala prihodnje leto. Kaj zapisati o letošnjem festivalu? Najprej vsekakor besede, ki jih je v nedeljo popoldne izrekel prof. Mirko Ramovš, predsednik strokovnega odbora za folkloro pri ZKO Slovenije: ';,Že 14. beltinski folklorni festival in številno občinstvo na njegovih prireditvah so zadosten dokaz, da ljudsko izročilo ni zaprašeno in orumenele blago v škripajoči skrinji, ampak živi vir, ob katerem se napajamo, utrujeni in presušeni od vročičnega beganja po žgočih poteh naše sedanjosti. Ljudsko izročilo nas ne vrača v svet lažne idilike, pač pa nam ponuja sliko načina življenja, ki je imelo posluh za človeka, za njegovo čustvovanje in mu dajalo priložnost za intenzivno doživljanje pomembnih življenjskih dogodkov ter s tem ustvarjalo v ljudeh duševno ravnovesje. Ljudsko izročilo z vsemi pojavi izpričuje, da je življenje lahko kljub tegobam vsakdanjosti lepo: ubrano fantovsko petje, starinska obredna
SVET OSNOVNE ŠOLE STROČJA VAS, Stročja vas 24 - UU-TOMER
razpisuje
dela in naloge:
— učitelja zemljepisa in zgodovine, PRU, za določen čas od 1.9. 1984 do 3'1.8.1985;
— vzgojiteljice, za določen čas od 1.9.1984 do 31.8.1985.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa.
»Komisija^ za delovna razmerja TOZD OŠ Vlaj Lajos Genterovci objavlja
prosta dela m naloge
1.2 učitelja razrednega pouka
2.1 učitelja glasbenega pouka z dopolnjevanjem obveze
Pogoji: z zakonom predpisana izobrazba in znanje slovenskega in madžarskega jezika
Nastop dela 1. september 1984.
Rok prijav: 10 dni po objavi
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 10 dneh.
kolednica, živahen ples, nežni ornament na skrinji in vezenini ali preprosta, toda v naravno okolje zraščena hiša, pa s svojo lepoto oplaja tudi nas. Ljudsko izročilo je dokaz umetniške ustvarjalnosti našega človeka, ki je znal vdahniti lepoto tudi čisto uporabnemu predmetu, dati dovršeno obliko navadnemu vrču, ki je znal v glasbi izraziti dušo, in zapeti v harmonijah, ki jih danes celo poklic-: ni glasbenik težko dojame in posname. Ljudsko umetniško izročilo, pa naj bo to pesem, pripoved, glasba, ples, arhitektura ali likovna izpoved, ni nič manj vredno od visoke šolane umetnosti, le sredstva, s katerimi se je ljudski umetnik izražal in jih uporabljal, so drugačna.
Ljudsko izročilo ni nekaj mrtvega, ampak živi dalje samo ali v nas, doživlja pa spremembe, ki jih prinaša nov način življenja. Za mnoge njegove oblike ni več možnosti za življenje in bi prešle v pozabo, če ne bi poskrbeli zanje, tako da jih, zavedajoč se njihovih kulturnih vrednot, gojimo v različnih okvirih kulturno-prosvet-nih dejavnosti. Na ta način živi sicer v drugotni obliki. S tem ne
gojimo nostalgije za preteklostjo, pač pa utrjujemo zavest, da je ljudsko izročilo izraz našega življenja, naše težke zgodovine, naše duše, naše zemlje; zato je na"ša dolžnost, da ga čuvamo in ohranjamo za sedanje in kasnejše rodove.
Največkrat rešujejo vrednote ljudskega življenja in izročila ljudje sami, na njihovo podbudo nastajajo zanimive prireditve, katerih namen ni le zaslužek, temveč resnična želja pokazati domačinom in gostom del svoje bogate kulture. Ena takih je prav gotovo tudi folklorni festival v Beltincih.
Prihodnje leto bo obhajal že 15. obletnico, s kakršno se ne more pohvaliti veliko tovrstnih prireditev. Pri tem je treba poudariti, da je bil ves čas delo zagnancev, ki so kljub težavam imeli dovolj moči in poguma, da so vztrajali. Danes beltinski folklorni festival živi v zavesti prekmurskega človeka, počasi pa prehaja tudi v splošno slovensko kulturno zavest. Njegova vrednost ni samo v tem, da povezuje sosednje narode in zamejske Slovence ter privablja domov razseljene Prekmurce, ampak tudi v dejstvu, da ne deluje v velikem središču, ampak na podeželju, v vasi, čeprav je je za majhno mesto. Mislim, da je to resnično pravi kraj za festival, ki mu je vsebina ljudsko izročilo. Leto naj se predstavlja v okolju, v
Pocketeš je zanimiva in dinamična pastirska igra, Id nekoliko spominja na ameriški baseball.
kakršnem je živelo in še živi, ne pa, da ga trgamo iz domače zemlje in presajamo kot uvelo bilko v mesto. Le doma se bo moglo razcveteti in pomeniti doživetje za vsakogar, ki bo prišel, ga videl ali mu prisluhnil. S tem, ko so prireditve, naslonjene vsebinsko na ljudsko izročilo, v domačem okolju, je popestrena tudi turistična ponudba, kraji imajo možnost dodatnega zaslužka in razvoja, vrednote ljudskega izročila pa so iztrgane pozabi. Seveda je pri ohranjevanju pojavov ljudske kulture nujno potrebna pomoč strokovnjakov etnologov in folkloristov, da se folklorne prireditve ne zmališijo v zgolj folklorni celofan zavite veselice, čeprav se negativnim pojavom folklorizma ni mogoče povsem izogniti.
Beltinski folklorni festival vključuje v svoj spored različne zvrsti ljudskega izročila, od plesov, pesmi, šeg, iger do materialne kulture. Če je doslej morda živel na obrobju in imel zaledje le v Prekmurju, si moramo prizadevati, da bi z izpopolnjenim programom postal tudi festival vse slovenske ljudske kulture, da bodo Beltinci postali kraj, kamor si ne bodo želeli priti le Prekmurci, ampak vsi tisti Slovenci, ki jim je ljudsko izročilo pri srcu in del njihovega duševnega in čustvenega življenja.”
In prav na te besede lahko
Na prikazu prekmurskega gostiivanja so Andrejčani prikazali tudi življenje in delo na vasi: pletenje košar, prejo . . .
navežemo vsebino letošnjega festivala, z vsemi njegovimi spremembami. Letos prvič se je festival razširil na štiri dni. Ločitev po zvrsteh je beltinsko prireditev samo kakovostno dvignila in ne razvrednotila ali razvodenela. Celovečerni prikaz prekmurskega gostiivanja v četrtek zvečer je več kot dobra uvodna prireditev v festival — če izvzamemo^ prijetno razstavo izdelkov iz krep papirja v čitalnici KUD Beltinci. Vaščani Andrejec so se resnično potrudili in pripravili celovit prikaz — od uvodnega dela s prikazom kmečkih opravil, do snubljenja in same svatbe. In če pri tem omenimo še folklorne obleke, ki so bile zelo dobro narejene, potem bi četrtkov večer lahko označili kot odličen.
Tudi drugi večer — v petek — ni bilo dolgčas in ravno ta večer je prinesel največje spremembe — ljudske pevce in godce so ločili od folklornega plesa. S to ločitvijo so
prireditelji dali možnost kakovostne rasti, predvsem pa — iskanju izvirnega. Največ zanimanja pa je bilo namenjenega sobotnemu večeru, ko so nastopile folklorne skupine iz porabskih Sakalovec, Gerolfingna (ZR Nemčija in KOrmenda (LR Madžarska) ter nedeljski sklepni prireditvi, kjer so se poleg omenjenih treh folklornih skupin predstavile in nastopile še folklorne skupine Janko Živko iz Poljčan, Nedelišča (SR Hrvatska), Kres iz Novega Mesta in seveda domača folklorna skupina KUD Beltinci.
Ob tem ne smemo pozabiti na sobotni prikaz starih pastirskih iger: pbeketeš in streljanje s fračo na dolge (glinaste) lonce in nedeljsko sejmarjenje. Skratka: beltinski folklorni festival resnično prerašča okvirje lokalne, morda še regionalne prireditve in globoko posega na področje ohranjanja ljudskega izročila. Dušan Lopamik
Atraktivnost in razgibanost sta elementa folklore, zaradi katerih je ta del kulture tudi zanimiv.
OBLJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE RUŽE VREG PODEŽELSKA ZDRAVNICA. ROMAN JE PRAVKAR IZŠEL PRI POMURSKI ZALOŽBI.
Spomladi je Število pacientov padlo, delo na njivah in poljih je zabrisalo bolezni, bolečine in težave. Te pa niso izginile, tlele so, prikrite so bile s prizadevanjem, da bi čimveč iztisnili iz zemlje, čimveč pridelali in zaslužili za življenje, za to ljubo kmečko zavarovanje in Šolanje otrok.
Tedaj kmečko zdravstveno zavarovanje Se ni bilo urejeno. (A je mogoče danes, se spraSujem v prihodnosti.) Prišel je telefonski, poziv: iz velike Ljubljane, iz uredništva Kmečkega glasu:
»Pri iskanju ljudi, ki bi čimveč povedali o življenju kmetov, smo se obrnili na vas, ki ste zavzeti za zdravje tamkajšnjih ljudi, torej za celotno njihovo življenje, da poveste nekaj iskrenih besed, pa četudi bi bile bridke...«
»Pa ravno mene ste izbrali?«
»Ravno vas. Okrogla miza bo tega in lega dne in ob tej in tej uri. Prosim, odzovite se.«
ZaSčemelo me je v želodcu. Šla sem. V Ljubljano.
Drugi: »Glej, da ne boS kaj čvekala, menda se zavedaš. na kakSnem položaju sem.«
Nič se nisem zavedala in sem udarila:
»V kmečkem zavarovanju je nekaj gnilega.«
Okrogla miza se je zganila, papirji so zaSumeli in tople oči Jake Bogataja so zrle vame.
Govorila sem jim o kmečkih otrocih, srčnih bolnikih, ki so do svojega Štirinajstega leta imeli enake pravice kot nekmečki otroci, a ko so prestopili to starostno mejo, so morali vse plačevati.
Nobena medicina — ne naša ne vesoljna — pa jim, v štirinajstem letu, ni mogla ozdraviti srčne bolezni. Povedala sem jim o Vaški, hudem srčnem bolniku. Njegov oče, invalid, je po Vasko-vem dopolnjenem štirinajstletnem življenju dobil masten račun za zdravljenje v bolnici. Pravila sem jim o starih, bolnih kmetih, o ostarelih ženskah. Vsi so molčali, me gledali in Jaka si je brisal oči. Jokal je. Jaz tudi, ker so me bolečina, skrb, kršenje norm, iskanje zlatih socialnih za nezlate socialne pognali na nepravne poti.
Ko je bilo vse to objavljeno brez omejitev in z vsemi pikami in vejicami, so me v SZDL v Soboti milostno trepljali po rami:
»Saj ste še kar dobro povedali. .. vendar malo preostro . ..«
Otepala sem se njihovih lepljivih dlani, potem pa je v sobo planil glas, poln, visok, podirajoč vso birokracijo, glas učitelja Geze iz Križevec. Njegova roka me je lopnila po ramenu:
»Doktorica Vregova, hvala vam.«	,
Za kaj neki, sem mozgala. alt za moje izjave ali pa za to, ker ni nikoli čakal na vrsto, niti on niti njegova žena. Tudi zdaj zasledujem njegovo pol in mi je lepo v duši ker neki moj Goričanec brusi resnice v obraz kaj vem komu vse in ga ni strah. V Gezi prepeva prihodnost, upam, da poštena in iskrena.	.	.
V ordinaciji zaskrbljeni obrazi in temne oči:
»A vas bojo zaprli? Tak ste gučali za nas, da je groga. Kak ste se pa viipali?«
Smehljam se, /ih pregledujem m v predalu mize je dopis kolegov:
»Po združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja na podeželju se bo bistveno povečala preobremenjenost zdravstvenih delavcev, ker bo
HODILA BOS PO ZEMLJI GORIČKI
Število bolnikov naglo naraščalo.. . narekujejo zdravstvenim delavcem čezurno delo in dodatne napore, ker se tudi Število hišnih obiskov zvišuje. . .« In tako dalje. Na koncu dopisa pa:
».. . prosimo, da podpišete zahtevo po višjih osebnih dohodkih in zvišanem plačevanju stalne pripravljenosti .. .«
Nisem odpisala, po nekaj dneh pa telefonski poziv baržunasto mehkega glasu tistega, ki je izjavil misarn došao, da radim, več da za-radimc
»Nismo še dobili vašega podpisa.«
»In ga tudi ne boste.«
Odložila sem slušalko in bilo mi je zelo hudo.
In v sebi sem nosila še enega ljubega mrliča.
Vsak dan, vsako noč sem se spraševala, zakaj ostajam brez prijateljev, ko jih dobim. zakaj me ravno ti puščajo samo, ko odhitijo v smrt.
Saj še tožiti ne morem za njimi tako, kot bi rada. Ne spodobi se za zdravnika. Če bi ljudje ugotovili, kako me je strah pred Smrtjo, ki se sprehaja med nami, bi najbrž izgubili zaupanje v tisto, ki se s Smrtjo bori in ki jo mora premagati in jo bo premagala. Saj vsi tako radi žive!
Če bi kakemu mojemu Goričancu rekla:
»Raka imaš. ..« — kaj in kam bi on s to resnico, saj je večina niti vedeti noče, ker ne vedo, kako bi jo lahko kakorkoli koristno uporabili. Večina bolnikov pa tudi ne pozna in ne razume postopkov, ki naj bi jih ozdravili ali jim vsaj ustavili obolenje.
»Prebiliste plafon,« mi je rekel računovodja v Murski Soboti.
»Kakšen plafon?« Dvignila sem pogled in plafon v njegovi sobi je bil cel.
»Faktorski. Do te in te meje nam bodo plačali, ostalega, kar ste ustvarili, pa ne.«
Polna čakalnica, prepolna ljudi, ki se bojijo bolezni, bojijo starosti, bojijo raka, bojijo počasnega, bolečega umiranja, bojijo miličnikov; bojijo se majhnih, domačih malikov, vsem pa skušajo služiti in jim obenem pomoriti. Samo najmanjši, otroci, ki so nagi in poskočni, se brezskrbno podijo skozi breme strahu.
»In tako bom lepo odšla v čakalnico, jih preštela, zmnožila na pamet faktorje, se ustavila nekje na sredi čakajočih in rekla: ’S teboj sem prebila faktorski plafon. Ne morem te sprejeti, pojdi drugam. Vi za njim pa tudi. ’«
Strmela sem v računovodjo, on pa vame. Imel je dobre, tople sive oči.
»Saj vem. saj vas razumem« mi je pomirjujoče dejal.
»Bom pa kreditirala to našo družbo, a nobenega, niti enega bolnika ne bom zavrnila, niti jih okrnila pri zdravniški pomoči. . .«
»Pa jih naročajte na daljši čas...«
»Kaj pa vi veste, kaj je bolezen. Mi lahko napoveste, kdaj se bo bolezen pojavila, kako se bo ponovila, kdaj se bo Goričanec poškodoval na mlatilnici, pri sečnji dreves? A lahko to storite in mi, spoštovani moj, poveste, kdaj se bo pojavil rak in kako dolgo se bom morala boriti proti njemu in kako dolgo bom morala stati ob bolniku? ... K hudiču vsi taki. . .«
In zdaj naj pišem pravljice o faktorskih sistemih, o tem, da bolnik ni več bolnik, ampak
seštevek faktorjev, ki so ovrednoteni za toliko in toliko. Naj vpijem v ta gluhi birokratski svet, da bolnik ni seštevek faktorjev, tem-
več seštevek težav, bolečin, bolezni, tegob in tenzij? Merljivih s faktorji?
Preden sem zaloputnila z vrati, mi je rekel:
»Ne bo dobro.«
In ni bilo. Zame. Kasneje sem morala plačati dva in pol milijona dinarjev (ali veste, kakšen denar je to bil v tistih časih?), ker sem oškodovala socialno zavarovanje. Plačala sem z veseljem, škodoželjno. Denar mi je posodil Drugi in sem mu ga lahko kaj kmalu vrnila, ker mi je zavarovalnica plačala zlomljeno ramo, ki sem si jo prislužila na nekem obisku. Nisem mogla vrniti cele vsote, nekaj manj od polovice, drugo polovico pa sem si odtrgovala od ust.
»Malo, malo je še časa,« jo je opozarjal z žalostjo v temnem galsu.
Vstala je. stopila k oknu, in noč je začela siveti. Psa sta nemirno stopala okrog nje. Čas je ■ bil, da se zletata. Čazi jo bo tako ali tako ucvrl na potep in bo imela dopoldne in popoldne vrata stanovanja odprta, če bi se izvolil vrniti. Kala pa bo na kavču stegovala svilene šape.
Noč je postajala vedno bolj siva in nekje za temnimi strehami se je začelo svetiti nekaj rožnatega. Dve lučki sta se prižgali. Giza je odprla .restavracijo. Mehki, topli. domači so ležali gori-čanski hribi pred njo.
Vsak dan raje je imela Goričance, njihovo veselje. trpljenje, in jih vedno bolj spoštovala.
»Čas. se izteka,« je šumeče govoril že iz velike daljave.
Planila je k njemu in tam ni bilo ničesar.
»Pa izkriči še zadnje, rad bi slišal. «
Mar to, da sem se dokopala do spoznanja, da ni morale in etike v medicini, ni je v novinarstvu, ni je v odvetništvu, ni je v gradbeništvu, morala in etika počivata in živita samo v posamezniku.
»A sta v tebi?« Glas jo je dosegel zunaj prostora, fotelj je bil prazen.
Želim si, da bi bili.. .« in ob njej je bil njen nekdanji profesor. »Želim si, oh. profesor, kaj vse ste nam naložili na hrbet. . .«
Vedno več lučk je mežikalo v zoro in vame. Tisto rožnato svitanje na obzorju je preganjalo sivino. Začenjal se je dan. V daljavi je zatrobil avtobus. Nabit bo z bolnimi in zdravimi.
Odprla sem vrata in psa sta planila na piano. Stopila sem čez rob sence, si nadela svoj zdravniški nasmeh: konec koncev moja vest ni preveč obtežena.
In nenadoma so se stari strahovi razblinili, prikazni so se sesedle, smrt je izgubila svoj grozljivi videz in se spremenila v nekaj enostavnega, skladnega z naravo.
Izpita od let in od bolezni sem z vso močjo pritisnila na ogromna, težka vrata noči in odprla pot svetlobi.
Potniki iz avtobusa so stopali proti moji ordinaciji...
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN E
Utopitve kot posledica nepazlji -vosti!
Vsako leto smo priča številnim utopitvam starejših in mladih ljudi, ki si prav v polletnih vročih dneh želijo prijetne ohladitve, kjerkoli najdejo možnost in tega je zlasti na našem območju veliko. To so številne gramoznice, potoki, jezera, prav posebej pa še izstopa reka Mura. Precej nesreč je tudi v ozkih domačih okoljih med otroki, ki končajo svoje mlado življenje v vodnjaku ali gnojnični jami. Pretresljivo je, ko si zdrav človek v vodi naenkrat več ne more pomagati. Sile, ki vplivajo na nemoč, so različne in vselej usodne predvsem zato, ker je redkokdaj v bližini izkušen plavalec ali strokovnjak za reševanje iz vode. Čeprav je letošnje leto bolj muhasto in ni naklonjeno množičnemu kopanju, je bilo v Pomurju v zadnjem času več utopitev v gramoznicah in reki Muri, kar pa nas ponovno opozarja na večjo pazljivost tako posameznikov kot tudi organiziranih skupin. Kaj naj bi storili, da bi ta težki vodni davek zmanjšali? Gotovo sta med prvimi in pomembnimi nalogami naša osebna osveščenost in ravnanje v mejah našega zdravstvenega počutja, fizične sposobnosti in znanja plavanja, pa tudi to, da imamo vedno nekoga v bližini, ki nam lahko pomaga. Ne bo odveč, da imamo zlasti v mirujočih in hladnejših vodah osebni reševalni pas, če se dalj časa zadržujemo v vodi ali hočemo prebresti brzice ali nevarne globeli.
NOVUM ” se predstavi
,,Od vojne sem se nepretrgoma ukvarjam z inova-torstvom in sem tudi ,kriv’ za ustanovitev več podjetij, ki so nastala z izkoriščanjem ustvarjalnih dosežkov. V zvezi izumiteljev delam od 1965 leta, torej skoraj 20 let. V tem času smo ob družbeni aktivnosti, ki jo vodi zveza, organizirali okrog 30 društev izumiteljev in to v vseh važnejših industrijskih centrih ter tako zajeli več kot dve tretjini aktivnih inovatorjev; ne tistih tako imenovanih .znalcev’, marveč onih, ki ustvarjajo nove tehnične rešitve in tako pomagajo svojim delovnim organizacijam.”
POSEGLA JE ZK
Tako nam je pred kratkim pojasnjeval direktor centra za tehnološke inovacije Novum, Jože Jan v Ljubljani, in dodal, da jim je uspelo to dejavnost prenesti v okrog 200 tovarn in da se to že pozna pri poslovni uspešnosti. Kar se tiče množične inventivnosti prednjačijo TAM Maribor, železarna Štore in drugi, če pa upoštevamo kompleksno inoviranje, je v ospredju IBI Kranj, ki kar 40 odstotkov svoje realizacije daje v sklade, in to ob stabilnih pogojih gospodarjenja, ne z zviščvanjem cen in.s klasično tekstilno tehnologijo.
Vzporedno s prizadevanji društva izumiteljev, so že pred 12 leti osnovali poslovno obliko, imenovano Novum, kot center za tehnološke inovacije, ki je neke vrste borza idej in znanja; tistega znanja, ki ga ima delavec na delovnem mestu, a ga njegova tovarna, kjer dela, ne rabi, ne uporablja.
,,Začetek je bil zelo skromen, oprezen in preživeti smo morali nekaj kritičnih trenutkov. Učili smo se na lastni koži, kako organizirati prenos tehnologije v pogojih, ki niso niti družbeno niti ,ekonomsko niti zakonsko urejeni. . Vztrajali smo in zdaj združujemo poleg tri ali štiri tisoč inovatorjev v .društvih, v Novumu čez tisoč, če ne 1500 različnih avtorjev z najrazličnej* ših 'področij gospodarstva- in družbenih dejavnosti, ki svoje znanje ponujajo in vnovčujejo prek Novuma v združenem delu in obrti. Smo popolnoma neodvisni, saj nismo vezani na nobene druge gmotne izvore kot na lastne dohodke in delujemo s polno odgovornostjo,” je poudaril Jan.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Vse manj nesreč bi bilo tudi tedaj, če bi ob opuščenih gramoznicah in drugih nevarnih mestih za- kopanje bili vidni opozorilni napisi, da je kopanje prepovedano. Tega ne zasledimo povsod, in zato n.aj velja opozorilo upravljalcem gramoznic, da temu vprašanju posvečajo več pozornosti in da posebej nevarna mesta ogradijo, kar velja tudi za skupine občanov, ki za zbiranje deževnice izkopljejo jamo.
Gasilci imamo ob reševanju utopljencev težko in vedno tvegano nalogo. Iskati utopljenca je naporno delo, saj smo vedno brez vsakršnih podatkov o točnem kraju dogodka, zato je potrebno preiskati veliko terena preden najdemo žrtev, še posebej pa je težko najti utopljenca v deroči vodi, ki žrtev običajno v nekaj minutah odnese daleč v neznano in so primeri, ko so vsa naša prizadevanja zaman.
In na koncu naj velja dobrohoten nasvet: Več pazljivosti pri kopanju' in raje trikrat premislite, kot pa se odločite za bsvegi-tev v vodah, ki so globoke, deroče in s tem seveda tudi nevarne.
G. G.
domača pamet
Nato je ponovil misel dr. Janeza Stanovnika z junijske problemske konference CK slovenskih komunistov, kako je bila samoupravna družba nekdaj korajžna, iniciativna, inovativna, zdaj pa se je spremenila v delitveno družbo, ki je sama sebi postavila in si Še postavlja nešteto plotov in omejitev. ,,Leto za letom smo govorili, pisali in predlagali vsem možnim organom v državi, da bomo morali seči po inovacijskem procesu, ga razvijati in organizirati in slednjič smo v Sloveniji prišli do sklepa, da se v to ,vmeša’ Zveza komunistov z raziskanjem in razčlembo razmer, kar je bilo vse razgrnjeno na konferenci. Sicer pa vidim troje rezultatov konference:, jasno je bilo povedano, da je inovativna oblika tista prava, originalna oblika samoupravne. družbe in da pomenijo inovacijski procesi edino, najresnejšo pribožnost, da krenemo naprej. Hkrati je ZK zavezala vse člane in organizacije, da se kar najdejavneje vključijo v to gibanje, terja pa tudi, da je treba urediti zakonodajo. Pri slednjem imamo srečo, saj je ekonomska osnova za inovacijske procese želo dobro podana v zakonu o združenem delu, se pa slabo ali sploh ne izvaja. Treba je urediti še osta-lo zakonodajo, zaposlovanje z rezultati ustvarjalnega dela, oblikovanje materialnih .pravic kot dela družbenega bogastva in nenazadnje zakon o izumih, ki je bil sicer dolgo v. razpravi, a potem sprejet kot zelo nedorečen in nepopoln,” je bil brez dlake na jeziku je povedal direktor. Novuma.
ENERGETSKI PODUKI
Vsaka šola nekaj stane. Ta, resda zguljena modrost še kako drži, ko gre za (ne)izkoriščanje — točneje: nenamensko, nenačrtno, razsipniško izkoriščanje. — energetskih zmogljivosti Slovenije. ,,Študije, ki so jih predložili naši sodelavci, kažejo, da je treba seči po hidropotenci-alu. V republiki nimamo niti ene akumulacije energije, povsod uporabljamo tekočo. Kar je ne ujamemo, uide. Eden od avtor-; jev je pripravil elaborat, kako-
NAS BO GRELA
LE LJUBEZEN?
Poletje je — o mrazu še nihče ne razmišlja. Pa vendarle je do nove kurilne sezone le malo časa — približno dva meseca. Kakšne so možnosti nakupa kuriva za občane? Se bomo pozimi greli ob toplih pečeh, ali pa bo toplo le zaljubljencem?
Tovariš Ernest Bore, vodja komerciale TOZD Merkur pri soboškem Potrošniku, nam je v pogovoru navedel vrsto zanimivih podatkov o preskrbi s trdimi gorivi in težavah v zvezi s tem. Osrednji dobavitelj premoga je mariborska delovna organizacija Dom Smreka. V prvih treh mesecih letošnjega leta so dobavili dovolj premoga, od maja naprej pa je položaj bistveno slabši. Poglavitni vzrok za to je pomanjkanje železniških vagonov za prevoz premoga. Zato je Dom Smreka podpisala samoupravni sporazum z železnico. Poslej bodo plačevali višji prispevek za transport — 221 dinarjev za tono premoga. Drugi vzrok pa je štaba kvaliteta nakopanega premoga. V njem je namreč veliko jalovine, zato ga rudniki raje pošiljajo v termoelektrarne — bojijo se namreč reklamacij s strani potrošnikov.
Mnogi pa se sprašujejo, če ni osrednji vzrok za tovrstne težave pri preskrbi s premogom čakanje na novo ceno. Premog se je tako s prvim avgustom resnično podražil — in to kar občutno: od 40 do 50 odstotkov. Tovariš BOrc je poudaril, da v avgustu večjih sprememb v dobavi premoga ne bo, kar je dokaz za to, da čakanje na novo ceno ni med osrednjimi vzroki za težave. Zato se seznam čakajočih na premog ne krči —še malo bo potrebno potrpeti. Za zdaj torej položaj ni preveč rožnat. Vendar pa ostaja upanje, ki temelji na lanskih izkušnjah. Tudi lani so namreč v prvih mesecih dobili zelo malo premoga, ob koncu leta pa je bilo premoga 30 tisoč ton, to pa je številka, ki so jo načrtovali.
Na soboškem Petrolu smo dobili ugodnejše informacije. Tovarišica
kje si?
zajemati padavine, ki dosegajo letno v gorskem svetu tri do štiri tisoč milimetrov na kvadratni meter. — vse od Snežnika prek Tolminskega, Julijcev, Karavank, Kamniških Alp in do Pohorja.
Prvič je to pomembno zato, ker bodo dajale elektroenergijo in ne več povzročale rušilnih poplav, in drugič zato, da pridemo do potrebnih rezerv. Če je veljalo vrsto let, da znaša hidropotencial Slovenije samo 3,5 milijarde kilovatnih ur, so nekatere — delno tudi javne — razprave pokazale, da je znatno večji: 4,5 oziroma od 5 do 6 milijard kilovatnih ur. Po naših podatkih pa kaže, da znaša dejanski slovenski hidropotencial, če upoštevamo obstoječe hidrocentrale, programirane v toku Mure in Save, zajetje planinskih voda in male hidrocentrale, vsaj 12 milijard kilovatnih ur. To pomeni, da Slovenija do leta 2000 ne bi rabila nuklearne energije, ki je itak vse skupaj strahotno podražila, in je pametneje, da naša republika odstopi svojo udeležbo pri gradnji nuklearke na Hrvaškem Vojvodini, ki nima energetskih virov za prihodnost. Če in koliko pa jih že ima — predvsem nafto in plin — ni prav, da jih porablja izključno za elektroenergijo, marveč za mnogo bolj gospodar-neoblike.”
Naš sogovornik se je kasneje obširneje ustavljal pri nekaterih podrobnostih, ki zadevajo prav nuklearno energijo, se zadržal pri 15 scenarijih, kolikor so jih pripravili za reševanje problematike oskrbe s pitno vodo na posameznih območjih in komentiral naše razmišljanje o čedalje resnejših prizadevanjih Pomurja — in nekaj poskusih — izkoriščati geotermalno- energijo. ,,Je. že tako, da se lahko topla voda uporablja v večjih naseljih, saj so inštalacije izredno drage. Vprašanje je, če se to računsko izide, mislim ta čas, kajti nedvomno je vroča voda v Pomurju perspektiva,” je menil Jože Jan.
B. Žunec
Prihodnjič: ŠE IN ŠE ENERGIJE
Anica Cimerman, ki je upravnica te poslovne enote, napoveduje, da bo kurilnega olja letos verjetno dovolj. Prodaja poteka neprimerno bolje kot lani, saj so kurivo začeli razvažati že maja (lani šele jeseni) in so izpolnili že nad 50 odstotkov naročil. Za ugodnejše razmere sta predvsem dva vzroka: preusmerjanje občanov na trda goriva in manjša kupna moč prebivalstva, oziroma varčevanje — cena kurilnega olja postaja namreč za marsikateri žep nedosegljiva. Prodajo na drobno (na bencinskih servisih) bodo uvedli jeseni, ko bo za to že interes. Tovarišica Cimermanova je poudarila, da je kurilnega olja že od začetka leta dovolj in da se zato že poklicali interesente k nakupu. Odziv je bil pod pričakovanji, ker jih je večina vajena kupovati šele v zadnjem trenutku — jeseni:
Kot kaže se bomo letos Prekmurci lahko, greli. Kuriva bo, kot napovedujejo, dovolj, čeprav se še otepajo z nekaterimi težavami pri preskrbi s premogom. Tako nam bo .toplo vsem — ne glede na to, če smo zaljubljeni ali ne. _ .	_ , ,
Bojan Peček
Zelo uspešna druga izmena na Goričkem
Minulo soboto so brigadirji druge izmene končali z deli na republiški MDA Goričko 84. Znani so že tudi rezultati dela, ki so zelo dobri. Brigadirji štirih delovnih brigad (MDB Logaški bataljon iz 'Logatca, MDB Kokrški odred iz Zaječara oziroma. Tržiča, MDB Milka Šobar — Nataša iz Črnomlja in PDB Brata Šarh iz Podravja) so razširili 2 km ceste med Andrejci in Ivanovci. Opravili so 10.502 efektivni delovni uri, vrednost del pa je 3,74 milijona dinarjev. Štirinajst dni so bili na akciji tudi mladinci z Madžarske, ki so po svojih močeh pomagali pri graditvi ceste. Najpomembnejše pa je, da je postavljena norma v drugi izmeni presežena, in to kar precej: v poprečju so brigadirji izpolnili načrt 124,76-odstotno. Najuspešnejši so bili Logatčani (149,08 %), za njimi pa Črnomeljčani (143 %).
Sedaj so na Goričkem že brigadirji tretje izmene. Delovni načrt se ni spremenil, saj bodo delali na istem delovišču kot prejšnja izmena. Še naprej bodo namreč širili cesto, začeli pa bodo v Ivanovcih, kjer so brigadirji druge izmene nazadnje delali. V tretji izmeni republiške MDA Goričko 84 so znova štiri mladinske delovne brigade, brigadirji prihajajo iz Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, Dravograda, pionirska brigada pa iz Posavja.	Bojan Peček
Priložnost za vas
Zlata, harmonika
V Ljubečni pri Celju tudi letos pripravljajo tekmovanje harmonikarjev z diatoničnimi harmonikami za poka! ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE. Letošnje tekmovanje bo trajalo dva dni. Prvi dan se bodo harmonikarji pomeriti na Frankolovem v- predtekmovanju. Najboljših petindvajset in veterani se bodo .nato naslednji dan pomerili še v finalu na Ljubečni. Organizator — Kulturno umetniško društvo Ljubečna — je prejet že okrog petdeset prijav. Med' prijavljenimi so tudi harmonikarji na ,,frajtonaricah” iz Italije in Avstrije. Za! pa med njimi ni harmonikarjev iz Prekmurja. Ali to pomeni, da prebivalci tega območja ne znajo igrati na tako priljubljen instrument? Prav gotovo ne. To, najbrž pomeni, da glas o tej prireditvi še ni segel v vse kotičke Slovenije. Zato: harmonikarji, prijavile se za tekmovanje, ki. je največje v Sloveniji. Tekmovanje bo 25. in 26. avgusta. Prijave pošljite na naslov: KUD LJUBEČNA, Ljubečna 17, 63211 ŠKOFJA VAS.	mb
Čez osem dni bo nastopil veliki dan in radgonski sejem bo že 22. odprl vrata osrednji slovenski kmetijski prireditvi. V desetih sejemskih dneh (od 17. do 26. avgusta) se bo zgodilo veliko zanimivega za številne obiskovalce, za kar bodo poskrbeli prireditelji, delavci Pomurskega sejma, rekordno število razstavljalcev (950) in najuglednejši slovenski kmetijski strokovnjaki. Radgonski sejem pa ima tudi bogato kmetijsko zaledje, kar mu daje še posebno draž in pomembnost. Pred letošnjim sejmom smo zbrali nekaj mnenj in delček novosti, ki čakajo obiskovalce, in seveda to, kaj jih najbolj privablja na radgonsko sejmišče.
FRANC PETRIJAN, kmet iž Prosečke vasi: »Ja, nisem prav velik kmet, saj imam z gozdom vred 5 hektarov zemlje. Vendarle pa poskušam slediti vsem novostim v kmetijstvu, zato sem redni obiskovalec radgonskega kmetijskega sejma. Tam se da dosti videti, pa tudi
kupiti, čeprav sem pred dvema letoma, ko sem iskal traktor, ostal praznih rok. Pa nič zato. Tudi letos pojdem v Gornjo Radgono; kar nekaj bi mi manjkalo, če bi se izneveril sejmu. Mehanizacije sicer ne potrebujem, vendar sem prepričan, da mi zaradi tega na sejmu ne bo dolgčas. Tam je vedno kaj zanimivega, za nas kmete pa po napornem delu tudi dan, ki ga namenimo razvedrilu.«
IVAN KARLO, kmet iz Gra-bonoša: »Nas kmete najbolj zanima, kaj je novega v proizvodnji kmetijskih strojev, mene, ki imam -živino, pa tudi razstava goveda. Na sejmu si bom posebej pozorno ogledal cene, kljub temu, da letos ne nameravam kupiti ničesar.
Drugo leto nameravam kupiti kombajn za pšenico — prihodnje leto je bom posejal na S hektarih — in me seveda zanima, kakšna je kaj cena. Sicer pa sem že star obiskovalec sejma in vedno sem se vračal domov zadovoljen. Letos pa nam, kot kaže, tudi sejem enkrat ne bo zagodel, saj bomo kosili drugo košnjo šele po sejmu, tako da se ne bojim tradicionalnega sejemskega dežja.«
JANEZ ERJAVEC, tehnični direktor Pomurskega sejma: »Pred letošnjim sejmom smo vložili veliko naporov v razširitev in posodobitev razstavnih' površin. Tako smo pridobili L100 kvadratnih metrov zaprtega prostora in 5 tisoč odprtih kvadratov za razstavljalce kme-
tijske mehanizacije. Ob tem pa še dodatnih 10 tisoč kvadratnih metrov, ki-jih namenjamo različnim vzorčnim nasadom, posodobili pa smo tudi del telefonije s kabelskim sistemom, povečali del sanitarij ter zgradili precej začasnih objektov za razstavo živine. Delaje bilo torej precej," tudi stroškov, vendar pričakujemo, da bo vse to prispevalo k še večji uspešnosti našega sejma,«
FRANC ERNIŠA, kmet iz Domanjševec: »Sejem je seveda v redu, zato pa zadnje čase tega ne morem, tega trditi za odkup telic in prašičev. Pri nas na Goričkem to že resno vznemirja živinorejce in sprašujem se, kako dolgo bo še tako. Mogoče bo kakšno posvetova-
nje na Sejmu odgovorilo tudi na to vprašanje. Na radgonskem sejmu sem. stari obiskovalec, pred dvema letoma sem tam kupil elevator za silos, letos pa bom podrobneje pogledal sejalnike 'za pšenico. Če ne bodo predragi, bom enega odpeljal.«
GUSTIKA ŠPANBAUER, direktorica tozd Grozd G. Radgona: »N aših okoli 70 delavcev se bo potrudilo, da obiskovalci ne bodo lačni'in žejni. Načrte imamo velike, saj bi naj na sejmu iztržili kar naš celotni mesečni prihodek, čeprav so tudi stroški veliki. Cene bodo le
za 'malenkost višje kot v naših gostinskih obratih, ob pestri ponudbi jedil iz prejšnjih let pa bomo letos dodali še dve junčji specialiteti: ocvrtega kunca in kunca na lovski način. Pri tem gre za sodelovanje.s poslpvno enoto Merxa iz Zreč. Med glasbenimi večeri pa naj napovem Čudežna polja. Alfija Nipiča. Tatjano Dremelj. Vladimi-ra Savčiča-Čobija ..,«
Vlado Paveo
STRAN 6
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
kmetijska panorama
ŽETEV SE JE KONČALA
VRŠIČKANJE
Tudi v Pomurju se je žetev v glavnem končala. Pridelovalci sicer pravijo, da se v prve dni avgusta spravilo že dolgo ni zavleklo, vendar je za to v največji meri krivo vreme, saj je letos pšenica dozorevala dobra dva tedna pozneje kot običajno. Napovedi o dobrih pridelkih so se uresničile in čeprav letos v Pomurju ne moremo govoriti o rekordnih pridelkih, pa so le-ti vseeno nad poprečjem zadnjih let, ponekod pa le malo pod rekordnimi. Denimo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kjer so morali letos pospraviti pšenico s 1.530 hektarjev njiv, po podatkih, ki pa še niso dokončni, so dosegli poprečni pridelek 5,7 tone po hektarju, to .pa je le za 1 dekatono pod rekordnim predlanskim poprečjem. Gotovo pa bi bili v tej delovni organizaciji letošnji pridelki rekordni, če 500 hektarjev pšeničnih posevkov ne bi prizadela spomladanska suša, ko je med 20. majem in 20. junijem padlo le ne-
ERNEST FERKO, DOLNJI SLA VEČI
Sem skladiščnik v Dolnjih Slavečih in vsak dan peljem pšenico v Mursko Soboto. Na poti sem že dva tedna, vse od začetka žetve. Na Goričkem kmetje nimajo tako velikih površin pšenice, zato se ne izplača, da bi vsak posebej vozil pšenico v Mursko Soboto.
Pšenico v vrečah pripeljejo v skladišče, jaz pa vsako dopoldne peljem v Intes od 4 do 5 ton pšenice. Zamenjali jo bomo za koruzo, ki jo dobivamo od meseca marca naprej. Hektarski donos pšenice je letos zelo dober, od 5 do 6,5 tone na hektar. Na manjših in bolje obdelanih površinah je še večji. Zaradi hribovitega sveta je težavnejše spravilo žit. Žeti moramo le z majhnimi kombajni, vendar ima to tudi dobro stran — zrnje ima manj primesi.
Jaz vozim pšenico za tiste kmete, ki jo pridelujejo le na nekaj arih, kdor ima posejane en hektar in več, jo seveda odpelje sam.
kaj več kot 14 milimetrov padavin.
Rekordne pridelke pa so zabeležili v Kmetijski zadrugi Ljutomer Križevci, kjer so na 228 hektarjih družbenih površin naželi 1.350 ton suhega zrnja ali poprečno 5921 kilogramov po hektarju. Tako visoki pridelki pa seveda izredno zadovoljujejo, saj je od 70 do 80 odstotkov vseh površin, na katerih so imeli pšenico, bilo melioriranih in na njih takšnih pridelkov niso pričakovali. Sicer pa so s pridelki zadovoljni tudi v radgonski in lendavski občini, kjer je družbeni sektor prav, tako v glavnem že končal žetev, zadnje, snope pa pospravljajo tudi kmetje.
Pomurski pridelovalci so imeli letos zasejanih s krušnimi žiti okrog 16 tisoč hektarjev polj, ob tako dobrih pridelkih pa bi morali dati na trg tudi precej tržnih viškov. Plan odkupa tako ne bi smel
IVAN ROŽANC. HRAST-JE-MOTA
Naša kmetija se ukvarja tako s poljedelstvom kot živinorejo. Letos smo poželi pšenico z 2 hektarjev in s pridelkom smo zadovoljni, saj je je bilo na enem hektarju približno 6 ton. Od 9 do 16 ton pšenice bom oddal in jo zamenjal za koruzo. Ker redim tudi živino, potrebujem veliko koruze. Tudi sam imam zasejano koruzo na 2 hektarjih. ' Sladkorno peso imamo na 80 arih in mislim, da je to donosnejša kultura kot pšenica. Res je. da je več fizičnega dela, vendar kmetje premalo poznajo tehnologijo v zvezi s pridelovanjem sladkorne pese. Za sladkorno peso mora biti primerno pripravljena njiva, pomembno pa je tudi, da se spomladi dobro preredči. Letos se splača oddati veliko, medtem ko je bilo prejšnja leta ravno obratno. Še posebej je ugodna zamenjava pšenice za koruzo. Sam krmim 15 glav govedi z doma pridelano krmo in za to še kako potrebujem koruzo. Verjetno je z drugimi živinorejci podobno, saj si močnih krmil ne bomo mogli privoščiti.
biti sprašljiv, saj je družbeni sektor oddal več pridelka, kot so načrtovali, zatajiti pa ne bi smeli tudi kmetje. Cena pšenice je bila letos ugodna, tisti, ki bodo želeli pšenico zamenjati za koruzo, pa bodo lahko izkoristili tudi to ugodnost.
ERNEST KOVAČ, DO-
MANJ ŠEVCI
Vsega skupaj imamo II hektarjev obdelovalne zemlje, od tega sem na 1,8 hektarjih
JOŽE ŠOŠTAREC, SODI-ŠINCI
Ker je bila lani zelo slaba cena pšenice in tudi slab pridelek, sem v jeseni zasejal pšenico le na 1.5 hektarja. Prejšnja leta sem zmeraj imel pšenico na 2,2 hektarja. Letos imam prvič posejano sorto balkan in s pridelkom sem zelo zadovoljen. Tudi koruzo imam posejano na 3,5 hektarja. Za drugo leto se še nisem odločil, če bomo sejali pšenico ali sladkorno peso. Verjetno oboje, le na manjših površinah. Veliko je odvisno od cene, če bo tudi drugo leto realna cena za pšenico, se bom rajši odločil za njo, kajti pri sladkorni pesi je vseeno potrebno več fizičnega dela. Težava je v tem, ker letos ne vemo za cene v prihodnjem letu, letina pa je odvisna tudi od vremena. Kmet zmeraj tvega, za karkoli se odloči.
V Intesu so doslej pomurskim kmetom že izdali 3 tisoč ton koruze, . po končanem odkupu pšenice pa bo zamenjava ponovno stekla.
Bernarda Peček Ludvik Kovač
zasejal pšenico sorte balkan. Enako sorto sem sejal že lani in sem z njo zadovoljen, saj je letos pridelek bogat. Nekaj površin sem zasejal tudi s sorto nizija, to pa zaradi divjadi, ki je kljub temu naredila veliko škode.
Večino oddane pšenice bom zamenjal za koruzo ter moko L 7 tone koruze sem že dobil. Tudi sam sem zasejal koruzo na 1.6 hektarja, oves pa na 50 arih. Tudi nekaj rži imam, ki jp bom prav tako zamenjal za moko. Če bo cena tudi drugo leto ustrezna, bom jeseni zasejal pšenico na 2,5 hektarjih. Verjetno bom ostal kar pri sorti balkan. saj je ta pšenica letos najboljše obrodila.
Upam, da bosta cena in pridelek tudi drugo leto tako dobra kot letos.
IZ STARIH ZAPISKOV O VREMENU IN ŽETVI
BILO JE TISTEGA LETA...
»...in snežiti je začelo 8. novembra proti večeru ter je čez noč zapadlo do 50 cm snega, ki je pokril vso repo in tudi zelje ... Spomladi je bilo toliko gosenic, da so požrle vse cvetje in listje. Bila pa je leta 1908 dobra vinska letina ...«
Sušno je bilo leta 1917, ko'od aprila (od Jurjevega) naprej ni bilo dežja vse do 13. septembra, vendar je bilo tudi tega premalo. Malo dežja je bilo oktobra, izdatno pa je začelo deževati šele okoli 10. novembra. Sušilo se je drevje, vinogradi pa so obrodili izredno sladko grozdje.
Leta 1918 je 5. junija slana močno prizadela predvsem fižol, koruzi in krompirju pa ni mogla do živega, saj je bil pridelek obilen. Tudi leta 1921 je bila močna suša. Dežja ni bilo od košnje sena vse do 23. oktobra, ko ga je bilo toliko, daje premočil brazdo. Leto 1926je bilo izredno deževno, zato ni bilo ne krompirja, koruze in ne ajde. Tudi vina je bilo malo, ven-darje bilo dobro. Leto 1931 je bilo bolj suho, bila pa je tega leta dobra sadna in vinska letina, seje pa vse, kar je zraslo, slabo prodajalo. Leto 1933 je bilo sušno, 1937 pa deževno. Krompir je v glavnem segnil na njivah, tudi koruza ni bila najboljša, podobno rž. Zima 1939/40 je bila huda; na polju je poginilo veliko jerebic in zajcev. Se hujša pa je bila zima 1941/42 — minus 33 stopinj Celzija, snežilo pa je še 29. aprila 1942.
VINSKE TRTE
Vršičkanje ali prikrajševanje vseh mladik na trsu se začne, ko je končana intenzivna rast mladik. Čas vršičkanja je odvisen od ekoloških pogojev, predvsem vlažnosti zraka in zemljišča. V sušnih letih in na območjih z malo padavin se mladike prej in bolj prikrajšujejo, zato da se zmanjša izhlapevanje vode, v vlažnih letih in na območjih z več padavinami pa je potrebno vršičkati kasneje in manj izrazito. V naših razmerah se vršička od sredine avgusta naprej.
Mladike se prikrajšajo tako, da ostane na mladiki od 10 do 16 listov, odvisno od ekoloških razmer, sorte, vzgojne oblike, medvrstne razdalje itd. Pri visokih vzgojnih oblikah In velikih medvrstnih razdaljah vršičkanje ni tako pomembno (razen pri bujnih sortah), pri nižjih vzgojnih oblikah in manjših medvrstnih razdaljah pa je ta ukrep obvezen. Z vršičkanjem se odstranijo nedozoreli vrhovi mladik, katerih vegetacijski vrh lahko počasi raste dalje. Na mladikah ostanejo samo dobro razviti listi, izboljša se osvetlitev, zračnost (manj ugodni pogoji za sivo grozdno plesen), hitrejše je dozorevanje grozdja in mladik. Z vršičkanjem se izboljša tudi prehod traktorjev in agregatov pri obdelavi in zaščiti vinograda. Prezgodnje vršičkanje zavleče dozorevanje grozdja, požene tudi več zalistnikov, v grozdnih jagodah pa je deloma tudi manjši odstotek sladkorja. Zaradi tega velja, da namizne sorte vršičkamo prej, ker bodo imele debelejše jagode, kasneje pa vršičkamo vinske sorte, pri katerih se zahteva večji odstotek sladkorja v jagodah.
Vršičkamo lahko s škarjami ali srpom, v večjih plantažnih nasadih pa je vršičkanje lahko mehanizirano.
E. Novak, dipl. ing. agr.
Leta 1940je deževalo vse od aprila do novembra. Debela snežna odeja je bila tudi leta 1945. Snegje obležal do marca, nato pa (1946) vse do konca junija ni bilo dežja. Za Petrovo ga je bilo malenkost, nato pa je suša trajala do 14. avgusta. Tudileto 1947je bilo sušno, prav tako je bilo leta 1948 prvo deževje šele maja, leta 1950 pa je bila spet velika suša.
ŽETEV JE DOLOČALO VREME
»Leta 1908 je bila velika suša. Takšna, daje stari ljudje niso pomnili. Dežja ni bilo ves mesec maj, junija in julija pa je bilo nekaj rosic. Šele 7. in 8. avgusta je deževalo, vendar veliko premalo. Živina je bila poceni, ker ni bilo krme. Mnogo soje ljudje poklali doma.« Tako stoji zapisano. Daje vreme resnično določalo žetev, izvemo iz podatka o žetvi leta 1908. Rž so poželi okoli 26. junija, pšenito pa v prvih dneh julija. Podobna rana žetev je bila tudi leta 1931, ko'so rž poželi zadnje dni junija in v prvih dneh julija, pšenico pa tam do 7. julija.
Po podatkih od leta 1905 do 1946 sta bili tako rani žetvi samo v
že omenjenih letih.
Bilo pa je veliko več poznih žetev. Tako na primer 1923,33,38, 41,42,43.44. Leta 1933, ko je bila na'splošno suša, so pšenico poželi šele proti koncu julija, podobno leta 1944. Treba je omeniti, da stare sorte pšenice, ki sojih takrat sejali, niso bile tako rane kot današnje, zato je bila letošnja žetev resnično pozna.
Drugače pa so bile žetve vsa ostala leta od 1905 do 46 »normalne«. Rž so poželi najkasneje do 7. ali 8. julija, pšenico pa tam do 17. oziroma 18. julija.
Da ne bi bilo nesporazuma: podatki veljajo za Mursko polje, določneje za Grlavo, kajti v različnih zemljah j e'tudi različen čas zorenja.	Juš Makovec
LTl 1 Ljubečna-Cel je
hlevit
tlak za hleve
telefon (063) 33-421, 31-865
Tibor Titan, dipl. ing.
SPODBUDNI DOSEŽKI V ŽIVINOREJI
Ob dnevu kmetijskih proizvajalcev Kmetijske zadruge Panonka, ki so ga pripravili v Murski Soboti ob koncu meseca junija, so prikazali tudi rezultate, ki so jih rejci v zadnjih desetih letih zabeležili v živinorejski proizvodnji. Najboljše rejce predstavljamo tudi bralcem našega časopisa.
Štefan DOMJAN, Šalamenci 17, je za celo	KZ PA-
NONKE od leta 1979 do 1983 TMP oddal skupaj 175.806 lit. mleka.
Redi skupaj 25 goved, od tega 7 krav m 3 breje plemenske telice.
Poleg reje plemenskih telic letno proda še 3 do 5 telic. Kmetija je specializirana za prirejo mleka in rejo plemenske živine.
Skupaj poseduje 10 ha obdelovalne zemlje, qd tega 8,50 ha njiv in 1,50 ha travnikov. Na njivskih površinah pridelujejo.
Koruzo na 3,50 ha,
pšenico na 0,50 ha,
k”“JSSn.	svetu prideta dovolj osnovne
krme, potrebne beljakovinske in rudninsko-vitaminske koncentrate dokupuje. V 150 m3 silosih silira 100 m3 koruzein 50 m trave P^ega odkosa. Letno porabi še 3.500 kg otrobov m 2-000 kg<31J"atl™
Za obdelavo zemlje in za spravilo krme ima 2 ‘raktorja IM
ZETOR 4712, potrebne priključke, samonakladalno pnko	g J
Ima sodobno urejen novozgrajen goveji	g L
zgradil s pomočjo kredita KZ PANONKE.
Alojz OMAR, Rankovci P"do^
območju TZO Murska Sobota. V>■	letu 1983 je oddal
htrov mleka ah v povprečju letno 35-026 m‘ ,	■ 24eOved od tega
42.250 litrov ali na kravo 5281 litrov mleka. Red skupaj 4 goved od g
8 krav, 7 telic za pleme. Poleg tega se ukvarja tud! s prašičerejo,
10 plem. svinj. .	. živinorejo Poleg prireje mleka redi
Kmetija se je specializirala zai živm rjo	^P ° preko 3
plemensko živino za lastno'obnovo in P' “mJenskih sv£j odda preko plem. telice in nekaj pitanih goved. Od p
120 tekačev težkih 25 kg.	lastni osnovni doma pridelani
Celotna živinorejska Pnl š) _	Rastlinska proizvodnja sloni na
Di2HPUJ<? Potreb,ne d katerega ima 2 ha'v najemu. Od tega ima 10 ha obdelovalne zemlje, od kamrega m	j ideluje 2 h
2 ha travnih pašnikov. Poleg koruze za siiazo f j pšenice in 0,50 ha sladkorne pese.
VESTNIK, 9. AVGUST 1984_________________________________________
Prvi odkos trave silira, druga dva pa kosi oziroma ima na travnatem svetu vpeljano pašno-košno rabo. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je vpeljan zeleni trak. Ima 150 m3 silosov.
Kmetijaje v celoti mehanizirana, ima 2 traktorja, linijo za spravilo koruze in eno za seno. Obrano koruzo v glavnem tudi silira.
. Sodoben hlev na odplakovanje je zgrajen s kreditom PANONKE, prav tako hlev za vzrejo pujskov.
Zoltan CIGUT, Vučja Gomila 114, pridobi največ mleka v TZO Martjanci. V petletnem obdobju je TMP oddal 158.360 litrov mleka ali v povprečju letno 31.627 litrov. Leta 1983 je oddal 19.359 litrov ali na kravo 2.420 litrov.
Redi skupaj 59 goved, od tega 8 krav, 12 plemenskih telic (brejih), 18 ostalih telic in 21 kosov ostalega.
Kmetija je specializirana na prirejo plemenskih telic za lastne potrebe in za prodajo ter za prirejo mleka. Z dokupom telet ženskega spola vzredi letno in proda preko 10 plemenskih telic in nekaj pitanih goved.	/
Skupaj z najeto zemljo obdeluje preko 20 ha kmetijskih zemljišč. Korzuo prideluje na 12,80 ha, deteljno trav, mešanico na 4,50 ha.
pšenico na 0.70 ha, pesa na 0,70 ha, pašnik ima na 3,00 ha.
Prvi odkos trave silira, druga dva pa suši. Ima vpeljano travno-košno rabo travinja. Silira tudj koruzo, tako celo rastlino, kakor tudi posebej storže. Pridelovanje in spravilo koruze ter sena ima mehanizirano (dve liniji).
Zgradil je sodobne hleve s kreditom KZ na odplakovanje. Pri pridelovanju krme ima velike uspehe, saj je prvi uvedel namakanje travnatega sveta.
KAREL HARI, KRIŽEVCI 24, je največji pridelovalec mleka v TZO Petrovci. V petletnem obdobju je oddal 129.228 litrov mleka ali v povprečju letno 25.846 litrov. Leta 1983 je oddal 31.727 litrov mleka in kravo 3.966 litrov.
Redi skupaj 20 goved, od tega 8 krav in pelemenske telice, redi tudi 8 plemenskih svinj za prirejo pujskov.-Kmetija je usmerjena za prirejo mleka in plemenskih telic, za lastno obnovo in za prodajo. Letno proda 3 — 5 plemenskih telic, poleg tega preko 130 pujskov za pitanje.
Osnovne krme za živinorejsko prirejo pridela dqvolj. Skupaj poseduje 8.60 ha obdelovalne zemlje, od tega 3 ha travnatega sveta. Ima
vpeljano travnokošno rabo travnikov, prvi odkos trave pa silira skupaj z landsberško mešanico, pridelano na njivah. Na njivah v glavnem prideluje koruzo za siliranje in za zrno, poleg tega pa le 0,80 ha pšenice in ječmena. Za siliranje ima ima 150 m3 silosov. Ima linijo za spravilo koruzne sikaže in sena.
MARIJA ŠURER, DOMAJINCI 32 , pridobiva največ mleka v TZO Cankova. V preteklem obdobju je oddala TMP skupaj 110.729 litrov tržnega viška mleka, v povprečju to letno znese 22.146 litrov. V letu 1983 je oddala 21.508 litrov, kar na kravo znese 3.073 litrov. Redi skupaj 29 glav goved,od tega 7 krav in 4 plemenske telice. Kmetijaje specializirana na rejo plem. živine za obnovo in za prodajo. Letno proda 4 in več plemenskih telic.
Osnovno krmo pridela doma, poseduje 9,5 ha obdelovalne zemlje, od tega 2 ha travnikov. V najemu ima 2 ha travnikov. Na njivskih površinah v glavnem prideluje koruzo, 1 ha pšenice in 0,30 ha pese ter 0.30 ha soje. Koruzo silira v 200 m3 površine silosa, prav tako silira pesne rezance.
ZOLTAN LEPOŠA, RATKOVCI17, pridobi največ mleka v TZO Prosenjakovci. V petletnem obdobju je skupaj oddal 106.289 litrov mleka, ali v povprečju letno 22.146 litrov. Leta 1983 je oddal 21.084 litrov, ali na kravo 2.696 litrov.
Redi skupaj 26 glav goveje živine, od tega 8 krav. Poleg prireje mleka in reje plemenske živine se ukvarja tudi s pitanjem goved, saj letno spita 6 do 8 goved. Poseduje 9,5 ha obdelovalne svoje zemlje, poleg tega ima v najemu še 3,4 ha. V glavnem prideluje koruzo za siliranje in za zrno, prideluje še 1,5 ha pšenice in dovolj sena oziroma zelene krme s travnatega sveta. Ima linijo za spravilo koruzne silaže in sena.
PAVEL GUTMAN, BOGOJINA 81, v TZO Beltinci ima največjo prirejo mleka. V zadnjem petletnem obdobju je TMP oddal skupaj 61.307 litrov mleka ali v povprečju letno 15.839 litrov. V letu 1983 je oddal 19.199 litrov, kar na kravo znese 2.640 litrov.
Redi skupaj 25 goved, od tega 6 krav, letno spita še 10 goved za zakol.
Skupaj poseduje 9 ha obdelovalne zemlje, od tega 2 ha travnikov. Na teh površinah pridela dovolj krme za to prirejo mleka in pitanih goved.
(Nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 7
Problem komunalnega,,giganta^
Zakaj čistilna naprava in kanalizacija v Beltincih ne delujeta
Pri zbiranju podatkov in dokumentacije o tem, zakaj beltinska čistilna naprava ne deluje, se nam je zastavila kopica vprašanj, na katera je težko najti odgovor, kljub temu da smo o tem spraševali vse, ki so bili tako ali drugače udeleženi in odgovorni pri gradnji tega objekta. Toda, če smo odgovor našli, presodite sami, dragi bralci. K temu uvodu dodajmo le to, da smo prišli do »subjektivnih in objektivnih« dejavnikov in »subjektivne in objektivne« odgovornosti, kot je že v navadi v našem učinkovitem sistemu ugotavljanja odgovornosti in kjer je to možno zaradi odsotnosti in sodelovanja »zainteresiranih« — v tem primeru vaščanov Beltinec, kijih ideologija sodelovanja ne bo zganila, ker pač nimajo navade, da bi prenašali svoje interese na svoje predstavnike, ki naj bi jih izvajali, če so pa to storili, pa ti predstavniki niso izpolnjevali nalog, tako kot so jim bile naložene, in jim za svoje odločitve ni bilo potrebno polagati računov.
VAŽNO JE, DA NAPRAVA JE!
Problem delovanja komunalnega giganta, vsaj po vloženih sredstvih na mikro nivoju in pripravah na poskusno obratovanje in stroških vzdrževanja v času rednega obratovanja, ga lahko primerjamo z Obrovcem ali Fenijem na makro nivoju, je tako še zmeraj vprašljiv. Nihče se ne zavzame, da bi objekt, kije požrl 13.887.656,00 dinarjev, in to za gradnjo čistilne naprave in dveh kolektorjev pri kanalizaciji. začel s svojim rednim obratovanjem, čeprav je bil zgrajen pred štirimi leti.
Do zamisli, da zgradijo čistilno napravo, so v Beltincih prišli, leta 1977, ko seje začela gradnja nekaterih družbenih objektov, predvsem šole. Predvidena je bila tudi gradnja nekaterih industrijskih objektov. »Pred začetkom gradnje smo ustanovili gradbeni odbor, ki je akcijo vodil. Sprejetje bil tudi samoprispevek za gradnjo kanalizacije. Pri izboru projekta nam je pomagal Projektivni biro, ki je projekte idejno pripravil. Strokovno pa nam je od vsega začetka, predvsem pomagal ing. Flegar,« pravi Franc Sobočan, predsednik sveta KS v tistem obdobju. Avgust Farkaš, poznejši predsednik sveta KS, nam je zadevo takole pojasnil: »Gradnjo kanalizacije je zahtevala gradnja nove, šole, .ki bi morala imeti svojo kanalizacijo. Tako smo se na zboru občanov odločili za gradnjo kanalizacije za naselje. Po gradnji čistilne naprave in kanalizacije smo zaprosili za tehnični prevzem, ki ni uspel, ker ni bilo določenih podatkov. Ugotovljeno je bilo, da so napake na sami čistilni napravi, ni bilo predloženega atesta za vodotesnost kanalov in bile so še nekatere druge pomanjkljivosti. Napake so odpravljali in začeli smo se dogovarjati s cestno-komunalno skupnostjo in komunalnim podjetjem Sobota TOZD Komunala za prevzem čistilne naprave. Toda to nam ni uspelo. Vzrok za tako počasno reševanje tega problema gre iskati v visokih stroških obratovanja, saj so le-ti pred dvema letoma znašali po izračunih letno 130 starih milijonov. Tega pa KS ne bi mogla pokrivati, ker razen samoprispevka nima nobenih sredstev. Vprašanje je, če bi za obratovanje zadostovala zbrana kanalščina, tudi če bi bil priključen ves levi breg Črnca. Če bo čistilna naprava delala, ne bo samo KS, ampak tudi koga drugega bolela glava pri pokrivanju stroškov obratovanja in vzdrževanja, saj vemo, kako je s čistilnimi napravami.«
ZAKAJ NI ODLOČBE ZA POSKUSNO OBRATOVANJE?
Sanitarna inšpektorja sta pri tehničnem pregledu naštela pomanjkljivosti, zaradi katerih kanalizacija in čistilna naprava ne moreta začeti obratovati: »Zaradi sanitarno-tehničnih razlogov ni mogoče izdati odločbe za poskusno obratovanje čistilne naprave, ker zgrajena kanalizacija ni vodotesna, odplake bi zastaj ale v kanalu in s tem bi nastajalo anaerobne razpadanje odplak s smradnimi emisijami. Potrebno je izvesti sanacijo kanala in predložiti atest o vodotesnosti kanala,« (gl. zapisnik komisije za tehnični pregled z 28. 3. 1980). To potrjuje tudi izjava Mirka Šabjana, direktorja TOZD Komunala, ki pravi, da bodo vodotesnost natančno izmerili šele, ko bo čistilna naprava delovala, kajti vse vode iz kanalov, ki so sedaj polni, ni moč izčrpati, ker je neprečiščena. Ko bo začela čistilna naprava delovati, bo nastopil ta problem, ker kanalizacija ni vodotesna.
Razen vodotesnosti kanalizacije se pojavlja še problem napake na projektu čistilne naprave. »Ob pripravi čistilne naprav za obratovanje smo ugotovili. da manjka, oziroma ni bil zgrajen dovolj visoko jašek za povratno blato, da ni na njem ustreznega ventila, s katerim bi regulirali pretoke,« nam je o napaki povedal Mirko Sabjan. Pri Projektivnem biroju pravijo, da so bile res ugotovljene napake. ki jih je projektant priznal in svoj delež finančno pokril. Zatikalo naj bi se pri zbiranju sredstev za sanacijo, ki naj bi jih po mnenju nekaterih le zbrali in sedaj po štirih letih usposobili napravo za poskusno obratovanje.
KJE JE DROBNA KANALIZACIJSKA MREŽA?
»Krajevna skupnost je kot investitor predlagala cestno-ko-munalni skupnosti, naj prevzame čistilno napravo. Skupnost je naročila pregled pri TOZD Komunala, ki bi moral prevzeti napravo v upravljanje, ker naprava ni imela uporabnega dovoljenja. Komunala je pregledala objekte in naročila odpravo napak. V lanskem letu smo zagotovili tudi 70 starih milijonov za trimesečno poskusno obratovanje. Toda do odprave napak še do danes ni prišlo. Skupnost ima problem, ker naprava ne deluje in še ni prevzet kanal, ki poteka z Jugovega in katerega gradnjo je finansirala skupnost. Prišlo bo namreč do prvih vselitev, mi pa kanala ne more
mo prevzeti, zato bodo nastali problemi. Stanovalci Jugovega povsem upravičeno postavljajo pred nas zahtevo, da kanalizacija deluje, ker so plačali za to ustrezne prispevke. Skupnost je še prispevala 250 starih milijonov sredstev KS za gradnjo naprave in glavnih kolektorjev v obliki kredita, in sicer tako, da se ta sredstva vložijo v gradnjo drobne kanalizacijske mreže, vendar do tega v kraju ne prihaja,« pravi tajnik cestno-ko-munalne skupnosti Štefan Šeruga.
KOGA BO BOLELA GLAVA?
Še enkrat se dotaknimo problema vzdrževanja objekta. Kot
Bleščeča zunanjost — gnila notranjost. F. B. Žunec
smo že zapisali, naj bi leta 1980, koje bila naprava zgrajena, stalo obratovanje 130 starih milijonov. lansko leto septembra pa so znašali stroški za trimesečno poskusno obratovanje 70 starih milijonov, ki bodo sedaj ob podražitvah še višji, če ne že tako visoki, kot je bilo prejpo predračunu poskusno obratovanje -za celo leto. Kdo bo pokrival te stroške? Krajevna skupnost, razen samoprispevka nima drugih sredstev, cestno-komunalna skupnost verjetno tudi ne. ker z zbiranjem enoodstotne prispevne stopnje od dohodka OZD (mimogrede: ta stopnja je med najnižjimi v Sloveniji) ne bo zbrala dovolj za vzdrževanje vseh teh objektov in gradnjo novih v občini. Koga bo sedaj zabolela glava, ne vemo.
.Stanje, kakršno je sedaj, je pripeljalo do nesoglasij. In sicer je na eni strani odmiranje ruralnega okolja s svojim načinom dela in življenja in utiranje poti urbanizaciji okolja, ki poleg spremembe načina življenja in mišljenja zahteva spremembo materialne podstati. kar pa je
Plavajoči »plankton« za prehrano rib v strugi Črnca. Produkt človeškega črevesja. F. J. Votek
pogojeno z ekonomsko močjo okolja, to je ustrezno lastno razvito industrijo, ki bo sposobna opremiti okolje in ga vsestransko tudi ekološko zaščititi. Kot kaže naš primer, pa smo pod vplivom malomeščanske miselnosti in modne zaletavosti pod krinko ošabnosti, češ mi pa to imamo, ali pa bomo imeli prvi, in edini zavajamo in navajamo na sprejemanje demokratičnih odločitev tiste, ki se na to najmanj razumejo. Sicer pa, važno je. da plačujejo".
KAJ POMENI TA KAOS ZA NARAVNO IN ŽIVLJENJSKO OKOLJE BELTINEC?
Vse te peripetije in iskanje krivcev, denarja in zavlačevanja zaradi neenotnosti znotraj KS pa škodujejo okolju, posebej je ogrožena pitna voda. Še enkrat lahko ugotovimo, kako malo nam je mar za predpise, ki bi jih morali spoštovati in jih pod krinko »političnih« problemov, ki pa nimajo strokovne osnove, spretno zanemarjamo, namesto
da bi politične probleme reševali z uresničitvijo in disciplino pri izvedbi vseh dogovorov. Dokaz za to so tudi vodnogospodarske smernice, ki so bile izdane ob lokacijskem dovoljenju za čistilno napravo in kanalizacijo; v katerih piše: »Dokler ne bo preskrba prebivalstva prizadetega dela Prekmurja dokončno zagotovljena z regionalnim vodovodom pitne vode, je potrebno ohraniti v od vodniku Črnec-—Dobel kakovostno stanje, ki dopušča uporabo potočne vode, kot doslej, za preskrbo prebivalstva in napajanje živine. Pri projektiranju čistilne napraveje potrebno zagotoviti pri biološki stopnji čiščenja najmanj 98-odstotni učinek.« Nadalje piše: »Šolski objekt, ki se gradi v Beltincih, se lahko preda uporabi šele, ko bosta Zgrajena in sposobna za delo pripadajoči kanal, zbiralnik in čistilna naprava biološke stopnje. «(gl. vodnogospodarske smernice — priloga k lokacijski odločbi Lj. 3. 11. 1977) Osnovni namen regulacije Črnca, ki ga je izvajalo Vodno gospodarstvo, je bil. dase omogoči ureditev kanalizacije in gradnja čistilne naprave za naselje Beltinci. Zaradi tega bi naj Črnec šteli za komunalni objekt. Verjetno zaradi tega ni bila investitor vzdrževalnih del Območna vodna skupnost Mura Murska Sobota, ampak KS Beltinci, ki naj bi vzdrževala ta objekt. Najvažnejša naloga vodnega gospodarstva zadeva predvsem obstoj človeka. Veda je pač snov, ki jo uporablja človek za pitje in za nego, zdravja, žal se tega pri nas še sploh ne zavedamo. Normalno bi bilo, da tudi potok Črnec vzdržuje vodno gospodarstvo, ne pa da si ga podajajo iz rok v roke različni upravljalci že štiri leta. In čeje to bil nekdaj potok s čisto vodo, v kateri so žene prale perilo in so živele v njem posebne vrste rib, je danes ta potok povsem nepretočen in njegova struga polna fekalij, kot temu pravijo strokovnjaki, ali po domače povedano polne dreka, ki ga delavec KS iz struge meče na Pobrežje, kjer se suši in smrdi. Se zmeraj ni opravljen_ tehnični prevzem regulacije Črnca, ker ni sanitarnega soglasja. Zakaj ga ni? »Sanitarno soglasje zahteva, da se ne smejo izpuščati nobene odplake direktno v Črnec, ampak morajo skozi čistilno napravo. ker pa do danes ni bila odpravljena glavna ovira, to je iztok odplak v Črnec, še ni izdano uporabno dovoljenje,« pravijo na Vodnem gospodarstvu. Pa .tudi njihova naloga ni, da bi to pomanjkljivost odpravili. saj je po. teoriji Območne
vodne skupnosti to komunalni objekt, ki ga upravlja KS. In kako sanirati Črnec in s tem zajetje pitne vode za naselje in ostali dolinski del ter Lendavo. Strokovnjaki na Vodnem gospodarstvu pravijo, da je to možno z delovanjem čistilne naprave in preprečitvijo ostalim onesnaževalcem, da spuščajo odplake v potok.
ALI GROZI EKOLOŠKA KATASTROFA?
Predsednik komiteja za urbanizem Rudi Horvat pravi, da problemi, ki so nastali v Beltincih. niso tako enostavni, kot se zdijo na prvi pogled. »V Beltincih se postavlja problem finansiranja delovanja naprave. Problem je še v nezgrajenem omrežju. Postavlja se tudi problem zadovoljivega čiščenja, saj je pri nas še precej odprtih tehnoloških vprašanj okrog delovanja čistilnih naprav. V Beltincih je še poseben problem zaradi odtekanja vse te odpadne vode. Ostaja upravičen sum, da vse te odpadne vode iz šole, trgovine. Zvezde in ostalih objektov ter individualnih hiš, ki so priključene na kanalizacijo, odtekajo v obcestno kanalizacijo. ki se steka v potok Črnec, in zato je onesnaženje toliko večje. Toda to lahko pripelje do katastrofe, kaj hitro se lahko zgodi, da kanalizacija, kije namenjena meteornim vodam, obremenitve ne bo vzdržala in bodo Beltinci plavali v fekalijah (dreku po domače). Zato naprava mora delovati.«
In kje so sedaj strokovna zagotovila iz poročila k idejnemu projektu predvideni čistilni napravi v Beltincih, v katerem tov. Franc Flegar, ki je poročilo sestavil, predlaga, da se osvoji tip čistilne naprave, ki ga uporablja Kanalizacija Ljubljana« in ki še zmeraj pravi, da problema zaradi čistilne naprave ni, in da bo delovala, samo majhne napake projektanta je treba do konca odpraviti:
Človeku se ob tem poraja vprašanje, kako dolgo se bomo še izogibali konkretni odgovornosti, tako strokovnjaki kot politiki. Eni trdijo, da je napaka majhna in da so pokrili svoj del materialne obveze za sanacijo, ne briga pajih le-ta sama, ki traja že štiri leta. Še zmeraj je glavno, da pokasiram in grem, če sem kaj zajebo pa bom plačal, saj to takrat tako ali tako ne bo noben izdatek, ker inflacija naredi svoje, sicer pa je vprašanje, če bo sploh treba plačati. Ih še politiki,-ki se zmeraj, ko kaj ne deluje, sklicujejo na svojo nestrokovnost, ko pa je stvari treba propagirati, imajo največji vpliv na sprejem odločitev, za katere odgovarjamo vsi. Pa tudi predati funkcijo brez izpolnjenih obveznosti ni problem.
In za konec, kot se za vsak malomeščanski milje (okolje na meji urbanega in ruralnega je ponavadi v vakuumu), spodobi, je važno da napravo imamo, če bo delovala ali ne, pa ni pomembno. Prijetno je tudi obujanje spominov na pranje perila v Črncu, nepomembno pa je, da pijejo nezdravo vodo in bodo v .kratkem lahko začeli gojiti ali intenzivno pitati podgane na obrežju Črnca. S tem pa lahko računamo še na eno pridobitev — to pa so kužne bolezni.
Janez Votek
Beljakovinski koncentrati z dodatki celuloze na obrežju — za prehrano drobnih živali, ki lahko postanejo velike. F. B. Žunec
Komunalni »gigant« na katerem se napake odpravljajo. F. B. Žunec
»Arhitektonski spomenik« , ki si ga ogleda tudi kak obiskovalec z razvitim čutom in razumevanjem »sodobne arhitekture«, ki se lahko pohvali s svojo funkcionalnostjo. F. B. Žunec
STRAN 8
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
■KEN
naši kraji in ljudje
KRAP IN POL — Takšnega krapa, kot gaje pred dnevi ujel v gramozni jami v Satahovcih Tomaž Flisar, član ribiškega društva Gornja Radgona, temeljna enota Tišina, bi marsikdo z veseljem potegnil na suho. Tehtal je kar 12 kg (dolžina 80 cm).
Fant, ki se vsestransko udejstvuje in je tri leta član omenjenega društva, je že pred dvema letoma ujel 7-kiIogram-skega krapa.
V tretje gre rado ...
Andrej Zrim
Prijetno s prazničnim
Radgonsko društvo upokojencev je ob dnevu upokojencev’26. julija opravilo enodnevni izlet. Ogledali so si proizvodnjo steklarskih izdelkov v Slov. Bistrici in Rogaški Slatini. Po ogledu zdraviliškega kraja so pot nadaljevali v Kumrovec, Čatež in Brežice. Z zanimanjem so si ogledali dolenjski ■muzej. V.gradu in v grajski dvorani so preizkusili akustičnost in skupno zapeli ,,En hribček bom kupil. .
Kljub nekoliko deževnemu vremenu je bilo med izletniki dobro razpoloženje; za to so skrbeli organizatorji, pa tudi najmlajša spremljevalka —-izletnica, stara pet let, ki je med vožnjo zapela več pesmic. Tako so upokojenci prijetno združili s prazničnim.
J. K.
— HRAŠENSKI VRH ------------------------------
GASILSKI JUBILEJ
Gasilsko društvo Hrašenski. vrh v občinski gasilski zvezi Gornja Radgona je slavilo 30 let obstoja. Društvo se na pobočju kapelskih vinogradov ponaša z lepo zgrajenim gasilskim domom,.s sodobno gasilsko opremo, pa tudi gasilcev je dovolj.
Ob slavju so najzaslužnejšim članom podelili republiška, občinska in društvena priznanja, društvo pa je prejelo srebrni znak Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik je bil akademik prof. dr. Bratko Kreft, ki je društvu zaželel še mnogo uspehov pri varovanju splošnega ljudskega premoženja. Tudi ta dan bo zapisan v kroniki društva.
Anton Domanjko
Starim zgradbam novo podobo
UTRIP ŽIVLJENJA NEDALEČ
OD MEJE
Krajevna skupnost Rogašovci je zadnja, ki se razprostira na skrajnem severozahodnem delu soboške občine, kjer ob meji z mednarodnim in maloobmejnim prehodom živijo pridni ljudje. Domačije so sredi poletja osamele, posebno dopoldne, kajti mnogo krajanov se je zaposlilo v okolici ali kje drugje, za ostale pa je ob lepem vremenu na poljih dela več kot dovolj. Pa se tu in tam le najde kdo, ki najprej potarna zaradi prepočasnega razvoja in nazadnje z majhno zadrego prizna, da so pri marsičem neučakani.
V vaseh rogašovske krajevne skupnosti se ljudje čutijo zapostavljene pri komunalni urejenosti, pogosto pa potarnajo tudi zaradi trgovin in preskrbe. Težave imajo predvsem s cestami, čeprav v njihovo posodabljanje in gradnjo vlagajo največ denarja od krajevnega samoprisoevka. Rešitev pa vseeno imajo, čeprav je malo predolgo skoraj preveč puščajo ob strani. Imajo kamnolome. V enem, novejšem, bi rabili le pridne roke in drobilec. Kamenin za utrjevanje cest bi bilo več kot dovolj. Na to zlasti opozarjajo starejši od Jurija do Serdice, ki so iz njih žgali črno in belo apno. Zdaj so namesto apnenic, ki jih je prerasla trava, ostale le želje . . .
Gradijo novo poštno poslopje, še 40 domačij bo dobilo telefone, sredi gradnje pa je tudi nova Potrošnikova trgovina v Rogašovcih. Zaradi preskrbe je bilo vedno precej pripomb. Malo pozno, pa vendar. V Nuskovi in pri Juriju gradijo novi mrliški vežici, čaka jih še gradnja vaško-gasilskčga doma v Sotini, prav ob strani pa nočejo pustiti dodatne transformatorske postaje. Poraba električne energije se tudi v tem goričkem predelu
nenehno povečuje. Sama varčnost več ni dovolj.
PRIJAZNOST IN SOŽITJE
Prijazni ljudje, sožitje. Sotina, vas z najvišjo nadmorsko višino v pokrajini, ki ji daje pravo podobo ozka soteska, čar naravne lepote. Mnoge od 107 domačij, ki so ostale, so raztresene predvsem po bregovih. Tam, kjer ni možnosti za sodobno kmetijstvo, .poljedelstvo, so začeli namenjati več pozornosti sadjarstvu, vinogradništvu in jagodičevju. Tam spodaj v dolini je Dajčev mlin z oljarno, pa še žago za sodobno obdelavo lesa imajo. Dodamo naj še to, da imajo vaško trgovino, v zbiralnici pa vsak dan zberejo okrog 600 litrov mleka.
Med vaščani vlada dobro sožitje. Večinoma se ukvarjajo s kmetijstvom, kljub temu, da jih je veliko zaposlenih; v okolici in oddaljenejših krajih. Kmetije so majhne, štiri so dvolastniške, tri pa napredno usmerjene. Pri Roga-novih se ukvarjajo predvsem z molznicami, pri Kranjčevih uvajajo travnopašni sistem, Rajmond Vouri pa namenja veliko pozornost govedoreji. Z dobrim gospodarjenjem se da marsikaj doseči.
Krajevna skupnost Lendava je največja v občini, sestavljata pa jo naselje Trimlini in mesto Lendava. Tokrat bo govora o nekaterih razvojnih programih mesta, ki seje stisnilo ob obronke lendavskih vinogradov in se po vojni razvilo in raztegnilo tako proti Dolgi vasi kot Centibi. Stari del mesta je postal čedalje bolj zapuščen, vsaj zunanjost zgradb, notranjost so namreč lastniki urejevali sami. Tako je danes v mestu še vedno nekaj zgradb, ki so nujno potrebne obnove. Gre za staro razpadajočo občinsko zgradbo, potrebno bo urediti tudi fasado sodišča, medtem ko so druge zgradbe dobile novo podobo. Zanimivo je, kot pravijo v krajevni skupnosti, da se v zadnjem času za obnovo fasad odločajo tudi zasebniki, to pa pomeni, da bo stari del mesta zares obnovljen in bo dajal novo podobo. Partizanska ulica, nekoč znana trgovska četrt malega mesta, postaja danes zanimiva tudi po številnih majhnih trgovinah in delavnicah zasebnikov. Lendava je dobila optika, zlatarja in še vrsto zanimivih dejavnosti.
Te dni vlada na krajevni skupnosti počitniško vzdušje, toda na območju krajevne skupnosti se vendarle dogaja marsikaj, kar velja zabeležiti. Pri osnovni šoli Jože Kramar-Juš urejujejo športna igrišča, v Mlinski ulici gradijo stanovanja v družbeni lasti, pri osnovni šoli Drago Lugarič bo kmalu zgrajen prizidek, ki bo omogočil enoizmenski pouk za vse otroke, v Tri-mlinih pa so pred dnevi odprli nov gasilsko-vaški dom, ki so ga zgradili s samoprispevkov občanov in sredstvi krajevne skupnosti.
Ena naj.večjih naložb krajevne skupnosti Lendava v tem letu pa je vsekakor gradnja letnega kopališča. Za to naložbo so se občani krajevne skupnosti odločili na referendumu pred štirimi leti. Iz doslej zbranega denarja je bilo urejeno veliko, ne pa vse, tako da je do
Mesto Lendava se je po vojni razvilo oziroma raztegnilo ob obronkih lendavskih goric od Dolge vasi pa tja do Čentibe. Oblikoval se je novi del mesta (na sliki), stari del pa je ostajal vedno bolj zapuščen. Šele v zadnjih letih obnavljajo fasade starih zgradb in tako spreminjajo podobo mesta. Jani D.
danes zgrajena le kopališka školjka, vse ostalo pa bo moralo počakati na drugo leto. Naložba namreč velja 16 milijonov dinarjev. Letno kopališče gradijo v neposredni bližini hotela Lipa in bo skupaj z bodočimi športnimi objekti zaokrožilo rekreacijski kompleks. V krajevni skupnosti upajo, da bo
naložba uresničena v prihodnjem letu.
Vso pozornost pa bodo tudi v prihodnje posvetili urejanju mesta, da bi bilo le-to bolj privlačno za goste, ki se v njem zadržujejo, in turiste, ki potujejo skozi.
Jani D.
— TRIMLINI ----------------------------------------
50 let gasilskega društva
V Trimlinih pri Lendavi so pred kratkim proslavili 50-letnico gasilskega društva, ki je tako rekoi ,,obdano” z industrijskimi obrati. Takoj po ustanovitvi jim je lendavsko gasilsko društvo odstopilo ročno brizgalno, od INE-Nafte so dobili rabljeno motorno brizgalno, sami pa so pred leti kupili novo.
Med nalogami društva velja izpostaviti dokončanje novega vaško-gasilskega doma in okolice ter tesnejše sodelovanje z INA-Nafto.
Joče Žerdin
RAJMONDOVI SO OPTIMISTI
Rajmond Vouri, domačin, se je z ženo Emilijo odločil za kmetovanje pred enajstimi leti, ko se je vrnil iz Avstrije. Takrat so k odločitvi zagotovo spodbujali ugodni krediti in možnosti za najem zemlje. Najela sta je nekaj čez osem hektarjev, zato je zdaj zanju in sina Mihaela kar dovolj dela, ob skrbnem gospodarjenju pa tudi dohodek ni slab. Pridelujejo
Kratka, vendar vabljiva soteska, je prava paša za oči
Rajmond Vouri je okusil delo v tujini. Doma pa je le doma. On, žena Emilija, sin Mihael in stroji zmorejo domala vse na kmetiji, ki jo je razširil z najemanjem zemlje.
največ žit. Letrto oddajo osem do deset ton pšenice, koruzo pa porabijo za silažo. Del zemlje letos prvič namenjajo makroposkusom. Tako imajo zasejani dve vrstj soje, grah in fižol. V sodobno urejenem hlevu je 40 glav govedi-pitancev. Nekaj krme zanje pridelajo doma. Kupiti je treba umetna krmila.
Tako je tam spodaj pod Solinskim bregom. Z vrha sega pogled tja daleč prek Mure, na avstrijsko Štajersko in Gradiščansko. Kako tudi ne, ko pa so mu strokovnjaki namerili 413 metrov. Z brega se vidi daleč, v daljavo, tam spodaj pa bi radu imeli še malo jasnejšo sliko o prihodnosti . . .
Bernarda Pintarič Janko Stolnik
Kamna za ceste je v rogašovski krajevni skupnosti več kot dovolj. Ob drobilcu in prevoznikih so potrebne le pridne roke. Škoda, da odlašajo ...
POSEZONSKA RAZPRODAJA vključno od 13. 8. do 27. 8.1984
PO ZNIŽANIH CENAH do 4(k
v vseh poslovalnicah s tekstilnim blagom v murski soboti in na podeželju
C V BLAGOVNICI SALONU MODE
NOVOSTI. MODI SAMOIZBIRI
OTROŠKI BLAGOVNICI TEKSTILU, V IZBIRI V G. RADGONI, NA CANKOVI PRI J UR JU, V BLAGOVNICI RAVENKI V BELTINCIH ITD. )
V RAZPRODAJO SO ZAJETE SLEDEČE VRSTE BLAGA« OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA KONFEKCIJA PLETENINE IN PERILO TER OSTANKI METRSKEGA BLAGA
TOZD IZBIRA IN TOZD PRESRBA veletrgovina
murskasobota
VESTNIK, 9. AVGUST 198«
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
SPANJE -
Kot običajno, je tudi zvečer 17. februarja 1932 Američanka Patricia McGier (sicer tajnica v nekem podjetju). malo potelovadila. spi-la_ škodelicomleka. ugasnila Ilič in zaspala za polna štiri leta. Zaman so bili vsi poskusi zdravnikov, da bi jo prebudili. »Spečo lepotico«, kot je Patricio imenoval ameriški tisk, so potem umetno hranili in ji vsak dan masirali mišice.
Tako kot je zaspala, se je sredi j unij a 1936 v bolnišnici tudi prebudila. Odprla je oči in prestrašena ugotovila, da ne leži v svoji sobi. Preplašeno je vzkliknila in privabila v svojo sobo najprej vso zdravniško osebje, potem zdravnike iz cele Amerike in reporterje vsega sveta. Patri-
trov.
Ulica svetega Ivana v Rimu je široka samo 48 centime-
XXX
Nekemu švicarskemu upokojencu, ki je izdeloval prepovedano alkoholno pijačo, so zaradi majhne pokojnine prisodili kazen 50 frankov. To pa pomeni, da bo sedaj sedemin-šestdesetletni obsojenec plačeval kazen natanko 1667 let.
drugje smo prebrali
Inženir Richard Schill (31) seje z družino selil s Havajev v Boston. Špediterji so naredili predračun — selitev bi stala 7500 dolarjev, kar se je Schillu zdelo preveč. Pa sta z ženo razstavila vse pohištvo in ostalo opremo na najmanjše koščke, naredila 131 paketov po 30 kilogramov in vse skupaj za 2100 dolarjev poslala po pošti.
X XX
Za barvanje znamenitega mostu »Zlata vrata« v San Franciscu, dolgega 1966 metrov, porabijo letno 400'tisoč litrov barve. Ko prebarvajo eno stran mostu, pričnejo na drugi strani in tako naprej.
XXX
»Res čuden občutek,« je dejal Hal Warden (trinajstletnik!) iz Nashvillea v ZDA, ko je vzel v roke pravkar rojeno hčerkico. Njegova 16-letna žena pa je radovednim reporterjem dejala: »Saj nismo nameravali, ampak tako je prišlo!«
V SREDIŠČU POZORNOSTI
— Moram priznati, da sem bila na sinočnji zabavi v središču pozornosti.
— Nič čudnega. Pri petinštiridesetih si se oblekla kot najstnica, kadila kot Turek, pepel stresala v vazo, kosti od piščanca si metala na tla. To pa še ni vse. Nalit kozarec si prevrnila, dva pa vrgla v steno ...
Ameriški psiholog dr. Hattaway se je potrudil, da bi sestavil statistični pregled, ki bi prikazoval, ob katerih urah je človekova delazmožnost na vrhuncu, kateri čas je nevaren za zakonska trenja in podobno. Važna posvetovanja naj bi po sodbi tega strokovnjaka bila šele okrog poldneva, ker je ob tem času pred obedom duh najbolj nrožen Za telesna dela pa so
Veliko smisla za šalo je po---kazal neki mlad švicarski zakonski par. Medtem ko sta si na matičnem uradu rekla »da«, so jima prijatelji z dvigalom postavili avtomobile na vrh hiše. »No. lepo«, sta oba hkrati vzkliknila, »nama avtomobilov vsaj nihče ne bo ukradel!« Ob veliko smeha so potem prijatelji spet pripeljali dvigalo ...
DOLGO ŠTIRI LETA
i
Štiri leta so Patricio McGier umetno hranili in ji masirali mišice
cia seje odlično počutila, le z nekoliko več napora je dvignila roke in noge so ji odrevenele. Kmalu so minile tudi te težave in Patricia je normalno zaživela. Nekaj časa je še prebila po različnih
klinikah, toda nobenemu zdravniku ni uspelo ugotoviti vzroka štiriletnega spanja. Tudi, ko je leta 1946 naravne smrti umrla, obdukcija ni odkrila njene skrivnosti.
ŠE NEPOZNAN
— Lizika, kdo je ta tip na moji postelji?!
— Kako naj vem, ko pa sva se prvič srečala pred dobro uro ...
NI ŠKODA?
—Milanček, zadnjič- ti pravim — pojdi in se okopaj!
— Kaj res želiš, da zlezem v kad in umažem tako čudovito čisto vodo?
IZ ZADREGE
— Kaj naj naredim, tri plave sem usekal?
— Daj še tri, pa boš imel vmes enega rdečega...
Papiga detektiv
Mikeu in Robbyju Madiso-nu iz teksaškega Houstona je šla klepetavost njune papige že pošteno na živce, zato so pogostokrat njeno kletko prekrili s črnim prtom, da bi zaspala. Nekoč pa, ko sta se Mike in Robby odpravila na obisk k znancem, tega nista storila.
Ko sta se lastnika papige pozno ponoči vrnila, sta imela kaj videti: stanovanje je bilo razmetano in tatovi so odnesli nakit, televizor, slike in dragocene antične skulpture. Škode za 20 tisoč dolarjev. Krajo sta lastnika stanovanja takoj prijavila policiji, toda preiskave so bile brezuspešne vse dotlej, dokler se ni oglasila papiga. Mike Madison je takole povedal: »Pet dni po kraji, je papiga nenadoma začela kričati: >čuj, Ron, pridi< ali pa >Robert, glej<. Takoj sem pomislil, da seje papiga tega naučila od tatov.«,
Policija je papigo »zaslišala«. posnela njene besede na magnetofon in iz kartoteke so kmalu potegnili imena in priimke dveh starih znancev, nekega Roberta in Ronnyja.
Od takrat Madisonova svoje klepetave papige ne pokrivata več tako pogosto.
KRITIČNI DNEVNI ČASI
najprikladnejše zgodnje jutranje ure. To velja posebno za športno udejstvovanje. Za reševanje miselnih in znanstvenih vprašanj priporoča čas okrog enajstih-dopoldne. ne prej. Poskusi so pokazali, da so ameriški študenti, ki sojim predložili teme za naloge ob enajstih, dosegli v tem času za 70 odstotkov boljše uspehe kakor sicer.
Med kuščarji in morskimi psi
Februarja 1964 je majhna tovorna ladja »Santa Maria« plula proti pristanišču Darwin na severu Avstralije. 5. februarja je bila ladja 350 milj od cilja. Že od ranega jutra je mirno plula po severnem delu Arafunskega morja pod pekočim soncem, ki je zaslepljevalo. V daljavi so se videli nejasni obrisi nenaseljenih otokov, na severnem delu neba je plaval bel oblaček. Tik pred poldnevom je oblaček potemnel in ...
Krmar William Pitt se je vedno težje boril z valovi, visokimi od 4 do 5 metrov, ki so ladjo premetavali kot orehovo lupinico. Sekundo preden je val preplavil palubo je potnik James lan vzel ženi šestmesečnega otroka iz naročja. V naslednjem trenutku je val zbil mater na tla, če se ne bi krčevito oprijemala ograje, bi jo odnesel v morje.
»Če naletimo na podvodno čer. ne bomo mogli rešiti, otroka!« je kričal James. Prvi mornar Spadrow je začel spuščati čoln v morje. Ko se je čoln dotaknil razburkane površine morja, so hitro poskakali v njega. Nekaj sekund pozneje se je ladja razbila in potonila. Pet mornarjev je bilo v vodi. Otok je bil oddaljen sto metrov, vsi so nagonsko plavali proti njemu. Nekaj metrov pred njimi je poskakoval gumijasti čoln.
Ko je bil čoln kakšnih trideset metrov od obale, je naletel na podvodno čer in se preluknjal. Mati je z levo roko močno privila otroka k sebi, z desno je zaplavala. Na srečo je bilo morje tod plitko
Dr. Hattaway je prepričan, da zobobola«. Raziskovalec je tudi sestavil nekakšen umik, ki naj bi
bi se lahko ognili mnogi zakonskim in drugim nevšečnostim, če bi zakonci natančneje premislili čas. kije tako občutljiv za njihovo medsebojno življenje. To je čas med 14. in 15. uro popoldan in med 18. in 19. uro zvečer. Osemnajsto uro. ki je najbolj kritična točka celega dne. imenuje psiholog »uro
in se je hitro postavila na noge. Od izčrpanosti je ko-
ma jokal. Nehal je le takrat, maj premagovala zadnje me- ko je od utrujenosti naspal.
tre, mož jo je prijel in jo
izvlekel na obalo.
Tudi drugi brodolomci so hitro priplavali do otočka. Orkan je divjal, sedaj so bili vsaj na varnem. Želeli so si le, da bi valovi prinesli razbitine ladje čim bliže otočku, saj je bila na ladji hrana, šotor, orožje in še marsikaj koristnega.
Spustila se je noč, orkan se je umiril. Nihče ni spal, razen malega Martina. Vsi so se razveselili vzhoda sonca in novega dne, a ne za dolgo. Edina živa bitja na otočku so bili kuščarji, nikjer trave, samo golo kamenje — stotine kilometrov od civilizacije,
»Sigurno smo na enem od otočkov v arhipelagu »Wessel«,reče James. -
»Če je to točno, potem je najbližje otok Alhoe, naseljen z domačini. Če se ne motim je na otoku meteorološka postaja. in to pomeni, da imajo radio.«-
»Koliko je oddaljen?« »Okrog trideset milj!«
Neprijetna tišina. Kako nepremagljiva oddaljenost, če ni čolna. »Naredimo splav!« Pitt ga obžalujoče pogleda: »... tu je polno morskih psov. Nimamo možnosti. da na splavu prepluje-mo trideset milj — živi.«
Začelo je deževati. Deževje je tod dolgo in močno. Na otoku pitne vode ni bilo, zato jim je služila deževnica. Mati in otrok sta sedela ves čas pod premočenim šotorom. Mali
ga ljudje upoštevali pri svoji dejavnosti. V skladu z njim predpisuje počitek od 13. do 14. ure popoldne. Od 14. do 15. ure se ne bi smeli lotevati nobenih važnih opravil. Tudi od 17. do 19. ure je najbolje, če ostanemo sami s seboj.
Martin je skoraj nepreneho-
Prve štiri dni so izpraznili tistih nekaj konzerv, ki so jih našli na naplavljenih ostankih ladje. Potem so jim bili glavna hrana kuščarji, ki so jiji ujeli. Petega dne so na vzhodnem delu otočka odkrili malo kolonijo školjk. Potešili so si najhujšo lakoto, nato so morali s školjkami varčevati. Mali Martin jih na začetku ni maral, vendar je lakota opravila svoje. Verjetno je bil prvi otrok na svetu, ki je petkrat na dan jedel školjke, ki mu jih je mati prej zmeraj malo prežvečila.
Devetnajst dni trpljenja. Izgubili so upanje, da jih bo kdo našel. Sklenili so popraviti čoln in oditi po pomoč.
»Bolje, da poskušamo in tvegamo, kot da tu umremo od lakote«, je rekel James.
Naslednji dan je bil čpln gotov. Dolg je bil tri metre, imel je zakrpano jadro. Nosil -je le dva človeka. Odločiti so se hoteli z metanjem kocke, vendar sta Pitt in Spadrow, najbolj izkušena mornarja, prostovoljno sprejela težko nalogo.
Takoj, ko sta se oddaljila od otoka, so ju obkrožili morski psi, dolgi dva do tri metre. Zaletavali so se v čoln, da bi ga prevrnili. Veter je bil slab, zato sta morala izmenoma veslati, vsak dve uri. Tisti, ki ni veslal, je z dolgo palico odbijal morske pse. Če je bil napad nevaren, sta se branila z orožjem, imela pa sta le petnajst nabojev. Ubila sta jih nekaj, to pa morskih psov ni prav nič odgnalo. Vsakokrat sta izkušena Pitt in Spadrow v zadnjem hipu uspela zadržati ravnotežje na čolnu in se rešiti.
To je trajalo tri dni. Minilo je že precej časa odkar sta porabila zadnji naboj. Ko sta bila oddaljena kilometer od otoka Alhoe. so ju opazili domačini in ju rešili. Hrabra mornarja sta obvestila vaškega glavarja o nesrečnih brodolomcih, popila sta malo vode in onemogla zaspala.
Iz meteorološke postaje so preko radia poslali poročilo v Darwin. Čez nekaj ur seje ob otočku spustil hidroavion. Reševalci so prepeljali brodolomce do letala in čez deset minut so poleteli v Darwin. Po tolikšnem času je mali Martin spet pil toplo mleko in sladko zaspal.
V bolnišnici so brodolomci s strokovno zdravstveno nego hitro okrevali. Snoznali so. da so imeli v veliki nesreči srečo — preživeli so. Mali Martin, ki je imel takrat le šest mesecev, ni -vedel, kaj je vse preživel. Vse so mu povedali šele takrat, ko je dovolj odrasel.
MALO DRUGAČE JE BILO
— Miro, Miro... in ti moraš zaradi tistega pretepa na veselici v Marikinlh pasikah pred sodnika za prekrške. Sicer pa si tistega robustneža precej zdelal.
— Saj ni res. On me je krepko udaril, jaz sem mu drago za milo vrnil, potem pa se je vmešala moja žena.
— Je tudi ona kaj dobila?
— Ne. Večino tistega, kar je dobil za tem, je bilo od nje. Precej dobro se namreč spozna na karate...
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN 10
| za vsakopcv nekaj
vroči poletni dnevi
—.................—» 
PIVO UGAŠA
ŽEJO
Žeja postane lepa, če je pri roki dobro pivo. To ni samo reklama, temveč tudi resnica. Dokazuje jo tako neučakanec, ki vrček takoj izprazni na dušek, kot tudi poznavalec, ki ve, da mora iz soda natočeno pivo — in edino zaradi odprtega piva je žeja res lepa — počakati sedem do osem minut, preden ga zaužije.
Pivo je postalo iz plebejske pijače prejšnjih stoletij enakovredno vsem drugim gasilcem žeje. Na najboljših sprejemih ponudijo poleg šampanjcev tudi pivo iz soda. Da pivo redi, je res le toliko, kolikor redi vsaka pijača. Za mineralno vodo, kavo in čajem ima pivo še najmanj kalorij.
Pivo moramo shranjevati hladno. Na mizo pride ohlajeno na 8 do 10 stopinj Celzija; pri tej temperaturi je najokusnejše in se lepo peni. Pretoplo pivo je neužitno, premrzlo iz hladilnika pa nima lepe pene in dobrega okusa. Temno pivo serviramo za stopinjo ali dve toplejše.
Doma hranimo pivo običajno v steklenicah, ker si užitka'iz soda ne moremo privoščiti. Steklenice s pivom shranimo na hladnem in temnem mestu. Svetloba pivu škodi.
Jugoslovanski pravilnik o kakovosti alkoholnih in brezalkoholnih pijač določa za pivo naslednje:
— pivo mora biti bistro in brez usedline,
— imeti mora vonj, karakterističen za pivo in ne sme vsebovati tujih vonjav, ■
— vsebovati mora najmanj 0,3 odstotke ogljikovega dioksida,
— neposredno po točenju v čaše, visoke 10 do 11 centimetrov in široke 4 do 5 centimetrov, mora pivo imeti peno 3 do 4 centimetre in pri temperaturi 10 do 15 stopinj Celzija mora pena ostati najmanj 3 minute,
— pivo v steklenicah ne sme biti razstavljeno na mizah, v izložbah in vitrinah,
— prepovedano je točiti pivo, ki je ostalo v sodu od prejšnjega dne, če ni bilo hranjeno pod pritiskom ogljikovega dioksida,
- — prepovedano je točiti pivo, ki je zbrano iz ostankov, ki so ostali pri poljenju piva v čaše.
Odstotek ekstrakta v osnovni sladovini je odločilen za jakost piva, vendar ga ne smemo zamenjati z ostotkom alkohola. Jakost ekstrakta, ki je označena na etiketah, je tri do štirikrat višja kot količina alkohola.
Pri nas v. Sloveniji izdelujejo pivovarne piva s kvasom spodnjega vrenja, kar pomeni, da se kvas med fermentacijo zadržuje na dnu posode. To so piva plzenskega, dortmunskega in miinchenskega tipa.
Posebno poglavje pri pivu so kozarci.
Največji sovražnik pivske pene je maščoba. Že najmanjši sledovi maščobe v kozarcu lahko peno razkrojijo. Zato je treba kozarce za pivo po vsaki uporabi dobro oprati s toplo vodo. Potem pa jih je treba obvezno oplakniti še v hladni vodi, nakar jih neobrisane postavimo na zračno podlago, da se odcedijo.
Maščoba lahko pride na kozarce S kratačo ali z vodo, če v pomivalnem koritu za kozarce peremo tudi posodo, potem z ustnicami gostov, s šminko, s prsti natakarjev, ki pri pobiranju primejo kozarce z notranje strani, z mastno paro v kuhinji ali z brisanjem s krpami, ki so videti čiste, so pa na njih sledovi masti.
MREŽNA PEČENKA
Za štiri osebe potrebujemo: 60 dekagramov svinjskega kareja brez kosti, sol, pol limone, nekaj vejic peteršilja, kumino, poper, majaronček, 1 žličko gorčice, česen, svinjsko pečico, 4 paradižnike, 20 dekagramov majoneze, 1 žlico kisle smetane.
Priprava: Meso nasolimo, namažemo z dišavami in začimbami, ki smo jih našteli. Vse skupaj zavijemo v svinjsko pečico (mrežico). Tako pripravljeno naj stoji v hladilniku nekaj ur, nato pečemo v pečici pri 220—250 stopinj Celzija približno 60 minut. Pečenkoser-viramo na leseni deski, obložimo jo s kislimi gobicami, vejicami peteršilja, pečenim krompirčkom in polovicami paradižnika, ki smo ga napolnili z majonezo, tej pa dodali kislo smetano.
Poskusite!
aktualno v tem času
DELOVANJE HLADILNIKA
Vse tekočine se uparijo, če jih segrevamo. Ce pare ohladimo, se zgostijo v tekočino in oddajajo sprejeto toploto spet nazaj okolici. Po tem načelu delujejo hladilniki in zamrzovalne skrinje.
V hladilniku kroži tekočina, imenujemo jo hladilna tekočina. V uparilniku se upari in pri tem odtegne okolici toploto, z drugimi besedami: ohladi hladilnik. Kompresorska črpalka potem to toploto nasesa in spet stiska v tekočino. Tekočina sprejeto toploto v kondenzatorju spet odda. Kondenzator ima večinoma obliko radiatorja in leži na zadnji strani hladilnika. Hladilnika ali zamrzovalne skrinje zaradi tega ne smemo postaviti tik ob steno. Praviloma skrbijo prezračevalna rešetka in odstojni vijaki za zadosten vmesni prostor, tako da zrak lahko kroži.
Večina hladilnikov ima iz elektromotorja in črpalke sestavljeno kompresorsko enoto, ki vzdržuje obtok hladilne tekočine. Starejši hladilni sistem je absorpcijski in nima kompresorja, ampak grelec. Pri kompresorskem hladilniku slišimo teči kompresor, ko aparat hladi. Absorpcijski sistemi pa delajo tiho. Napaja jih tok iz električnega omrežja, lahko pa deluje tudi na plin ali olje, če električnega toka ni na voljo.
. Ko je nastavljena temperatura dosežena, termostat izklopi hladilnik in ga spet vklopi, ko temperatura spet naraste. Če pride v hladilnem sistemu do okvare, nam jo mora odpraviti strokovni servis. Nestrokovnjak lahko kvečjemu zamenja pregorelo žarnico za razsvetljavo in popravi slabo tesneča vrata.
Prekomerno nabiranje ledu na zamrzovalnem prekatu cesto nastane zaradi tega, ker se vrata na zapirajo pravilno, ker je tesnilo v vratih poškodovano ali ker hranimo tekočine v odprtih posodah. Tedaj nam je treba samo bolje nastaviti tečaje vrat, zamenjati tesnilo na vratih ali zapreti posode v hladilniku.
Hladilnik, ki nima avtomatičnega odtajevanja, moramo enkrat tedensko izklopiti. Ledeno oblogo pustimo, da se odtaja, ne smemo je odpraskati. Preden aparat spet vklopimo, ga znotraj do-
recept za vas
dobra osušimo, da ne bo hladilna tekočina vsrkala vlage iz staljenega ledu.
Imamo hladilnike z različnimi hladilnimi močmi za različne namene. Če želimo živila samo ohladiti in ohraniti na hladnem, torej ne zamrzniti, zadostuje navaden aparat. Za shranjevanje globoko zamrznjenih živil ali za zamrzovanje svežih pa potrebujemo hladilnik z zamrzovalnim prekatom. Pri zamrzovalnih omarah in skrinjah je najnižja dosegljiva temperatura označena z eno, d verna, tremi ali štirimi zvezdicami. Ena zvezdica pomeni okoli — 6 stopinj Celzija najnižje temperature, tri zvezdice do —25 stopinj Celzija. Zamrzovalne skrinje in hladilniki z zamrzovalnim prekatom ali
NAREDI SAM — Marsikdo, ki zelenjavo kupuje na tržnici,razmišlja, da bi si uredil kako vrtno gredo in postal vrtičkar. Seveda pa je treba za vrt dobro skrbeti. Manj bo težav s plevelom, greda bo lepše urejena, če si svoj vrt uredite na tak ali podoben način, kot ga kaže naša slika. Torej si posamezne grede ogradite z betonskimi ploščami, ki jih vstavite v betonske sohe. Možnosti je veliko in ker ste to sposobni narediti, kaže naš predlog uresničiti, seveda če imate cement. Plošče lahko zabetonirate na ravnih tleh, na katera dajte plastično folijo. Le-to premažite z odpadnim oljem, nanjo pa dajte ustrezne okvirje, na primer višine 8 do 10 centimetrov. Bo šlo? Morda še to: v beton vstavite nekaj kosov betonskega železa.
PRED KONCEM DOPUSTA
— Potrpi še malo, dragi, kmalu bo konec dopusta, potem pa boš lahko spet počival...
IZ PREVIDNOSTI
~ Preden bomo nadaljevali z branjem oporoke, gospi-dicna Marika, eno vprašanje: bi se poročili z mano?
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: prestol, radirka, ilinden, jok, IRA, A, trn, TT, lasi, Erik, TN, Liz, nad, Jernej, Idi Amin, cestica, ar, oral.
naredi sam
Škatla za pribor
Škatla (kot je kaže naša slika) izdelana iz desk za oblaganje sten, vam omogoča, da imate vedno pri roki ves drobni pribor, ki ga potrebujete za čiščenje hiše: sredstvo za umivanje oken, gumijas,te rokavice, gobo, pralni prašek, krpo za brisanje prahu in različne druge potrebščine. Takšna škatla je zlasti koristna. če živimo v nadstropni hiši, ker nam ni treba hoditi v pritličje, če kaj potrebujemo v nadstropju. Njeni dve pomembni prednosti sta v tem, da je lahko (les ne sme biti predebel, škatla pa tudi ne prevelika) in da visoko nameščen ročaj omogoča, da jo dvignemo s tal. ne da bi se morali preveč skloniti. Poleg tega nam pribora, ki je bil v škatli, po uporabi ni treba vnovič razmeščati po policah. Najboljše je, da ves pribor ostane v njej, pripravljen za prihodnjo uporabo.
Material: deske za oblaganje širine 10 centimetrov (okvir, pregrada in nosilec
napravo za globoko zamrzovanje, ki dosežejo —35 stopinj Celzija, imajo štiri zvezdice.
Pa še ukrepi pri okvarah: ni napetosti — v vtičnici ni toka; hlad ilnik ne dela ali dela samo s prekinitvami — v vtiču ali priključnem kabluje slab stik; notranja razsvetljava ne sveti — žarnica je pregorela ali pa je žarnica v redu, pač pa je pokvarjeno stikalo v vratih; čeprav notranja luč gori, hladilni sistem ne dela — termostat hladilnega sistema ne dela; ivje se nabira po vsem hladilniku — kondenzatorje umazan ali pa zrak slabo kroži; vedno se močno orosi, prehitro in prekomerno nastaja ivje — vrata se ne zapirajo pravilno ali pa hladilnik stoji poševno.
držaja), palica premera 2,8 centimetra (držaj) lak za barvanje čolnov.
Izdelava: iz desk izrežemo dele okvirja škatle in pregrado. in to po merah, zapisanih na risbi. Iz deske izžagamo tudi dva kosa dimenzij 40 krat 6,5 centimetrov. En konec desk zaoblimo z žago in zatem z lesno pilo. Nato s svedrom zvrtamo luknjo premera okoli 2,8 centimetra za vstavitev palice, namenjene za držaj. Deščice med seboj zlepimo in .zbijemo, nato namestimo notranjo pregrado. Dno iz vezane plošče tudi prilepimo in pribijemo. Na sredini z vijaki pritrdimo dva nosilca za držaj.
Odžagamo del palice, dolg 25 centimetrov, oba konca
premažemo z lepilom in ju vstavimo v luknji v na nosilcih.
Celo škatlo zbrusimo s finim brusnim papirjem in jo pobarvamo z lakom za čolne, ki jo bo ščitil pred vlago.
NOV KOMBI — V naši rubriki često objavimo novice iz avtomobilskega sveta. Tega ne delamo, ker bi vas želeli spodbujati k nakupu, saj vemo, da so denarnice plitve, ampak objavljamo slike avtov predvsem zaradi informiranja o novostih. To bomo storili tudi zdaj. Na avstrijskem tržišču se je pojavil nov kombi „subara 1000 4 W D VAN. Ima 997 kubični motor, katerega moč je 37 kW. Kombi je dolg 341 centimetrov, 143 centimetrov je širok, visok pa je 187 centimetrov. Ni kaj: tudi moderno je oblikovan. V Avstriji stane 124.000 šilingov. Torej je tudi cena taka, da odvrača od nakupa.
SERENADA
— Serenada gor, serenada dol. Pa prav boben ste morali izbrati!?
— Kaj morem, če se pa na druge instrumente ne spoznam.
MILO ZA DRAGO
— Le kaj imaš od tega dolgočasnega zijanja vtelevizijo?
— Nekaj več že kot ti od zoprenega klepetanja s kolegicami. Na televiziji vsaj tu in tam vidim kak prijeten obraz ...
sestavil Marko Napast	profesorica zgodovine	lanena tkanina	antična plošča za računanje	hrib nad Reko	organ voha	hrvaški pevec zabavne glasbe	snežinka
cekin, dukat							
mesto v Bolgariji							
drugi moz Jackie Kennedy							
dekagram	■				glasbena nota Čapkova drama		
osebni zaimek			obdelano deblo del elek. napeljave				
jadranski otok				mrčes v laseh gora v Švici			stebrnik, stebrni svetnik
prid, korist, zanimanje							
gora nad. Sankt Moritzom					konec polotoka paket, zavitek		
avtomobilska oznaka Avstrije		pustno pecivo risatelj Svensson					
uničevalka železa				melišče Hans Richter			
skupna gospodarstva v SZ							
mineral, vrsta glinenca							
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN 11
kronika
MDA GORIČKO 84
V BRIGADIRSKEM ŽIVLJENJU
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZA-'KT1*V	11	1 J
in a niso padla raketa
MELINCI — Traktorist Janez Koštric, 34 let, iz Melinec se je peljal skozi domačo vas. Pri trgovini se je s stranske ulice pripeljal KOLESAR Martin Mesarič, 38 let, iz Melinec, zato je prišlo do trčenja. Kolesar se je hudo poškodoval.
LOMANOSE — Janez Repo-lust, 75 let, iz Spodnje Bačkove se je peljal s kolesom iz Radgone proti Lomanošem. Ne da bi nakazal spremembo smeri vožnje, je nenadoma zavil na levo v gozd, zato je prišlo do nesreče. Za njim se je namreč pripeljal z osebnim avtom Alojz Babošek, 54 let, iz Lomanoš, ki je trčil v kolesarja. Poškodba je huda.
RADMOŽANCI — V sredo, 1. avgusta, ob 10.30 uri se je na lokalni cesti pri Radmožancih zgodila huda prometna nesreča. Julijana Biro, 78 let, iz Radmoža-nec se je peš vračala s polja. Na preglednem in ravnem delu ceste
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek (2. avgusta) so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 129 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. Lastnike je zamenjalo 80 pujskov, cena pa seje gibala med 6.000 in 8.000 dinarji za par.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA NA SREDNJI DRUŽBOSLOVNI IN EKONOMSKI ŠOLI V MURSKI SOBOTI
Titova 4
MURSKA SOBOTA
objavlja
prosta dela in naloge snažilke
za nedoločen čas.
Pogoj: končana osnovna šola in 3-mesečno poskusno delo Prijave za opravljanje razpisanih del in nalog z dokazili o izpolnjevanju pogojev (spričevalo o končani osnovni šoli) je treba poslati v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja pri Srednji družboslovni in ekonomski šoli v M. Soboti.
Kandidati naj se pred potekom roka za prijavo oglasijo v ravnateljstvu šole.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po poteku roka za prijave.
Nastop dela takoj po opravljenem izboru.
kakih 100 metrov pred Radmožan-ci je prečkala cesto. V tem hipu pa se je pripeljal z osebnim avtom Stefan Maučec, 38 let, iz Mostja, ki kljub zaviranju ni uspel pravočasno ustaviti; Birovo je zadel in je obležala mrtva.
ROGASOVCl — Prav tako v sredo, 1. avgusta, se je zgodila huda prometna nesreča v Rogašov-cih. Ob 14.40 uri sta se na lokalni cesti srečala traktorista Franc Marič, 50 let, Viktor Marič, 63 let, oba iz Rogašovec. Franc Marič je zapeljal na levi breg ceste 120 centimetrov visoko, žal pa se je nato traktor prevrnil in voznika pokopal pod seboj, le-ta je takoj umrl.
VEŠČICA — Benjamin Ščap, 21 let, iz Murske Sobote, se je 4. avgusta peljal skozi Veščico pri Murski Soboti. Tokrat pa je pripeljal v križišče s prednostno cesto osebni avto, ki ga je vozil Jože Komarici, 39 let, iz Murske Sobo
te. Ta naj bi zapeljal v križišče, ne da bi se prepričal, če je pot prosta. Motorist Ščap je preprečil trčenje, saj .je zapeljal v levo v jarek, žal pa se je nekajkrat prevrnil in poškodoval. Gmotna škoda pa znaša 80.000 dinarjev.
MARTJANCI — Vzrok za nesrečo v Martjancih pa je prekratka varnostna razdalja. Jože Gomboši, 41 let, iz Murske Sobote, je v nedeljo, 5. avgusta, ob 19.50 uri v Martjancih pri motelu Čarda ustavil osebnj avto pred'znakom stop. Za njim vozeča Greta Zamuda, 43 let, iz Radelj ob Dravi se je z osebnim avtom zaradi .prekratke varnostne razdalje zaletela v Gom-bošev avto. Gmotna škoda znaša 90.000 dinarjev.
NUŠKO VA — Hudo se. je poškodoval 59-letni Viljem Sar-kanj iz Nuskove. 30. julija ob 19.30 uri, ko je nameraval po lestvi s podstrešja gospodarske zgradbe, mu je spodrsnilo in je padel v globino 3 metrov.
PETANJCI — V sredo, 1. avgusta, okrog 14.30 uri se je v Muri pri petanjskem mlinu med drugimi kopal tudi 45-lčtni Alojz Kolman iz Petanjec. S prijateljem se je dogovoril, da bosta preplavala Muro. Po kakih 50 metrih plavanja se je Kolman utopil. Vodni tok ga je odnesel in ga do ponedeljka še niso našli, čeprav so delavci UNZ, gasilci in drugi, preiskali Muro vse do mostu pri Murskem Središču.
LENDAVA — Pogini rib v Le-davi pri Lendavi so zelo pogosti. Kaže, da v potok nekdo spušča strupene snovi. 1. avgusta je spet poginilo okrog 200 kilogramov rib, •zato so vzeli vzorce vode in rib za analizo, da bi tako dokončno (?) dognali, odkod izvira zastrupitev.
ŽIBERCI — V sredo, 1. avgusta, je Anton Petek iz Žepovec izstrelil, v nevihtne oblake več raket, s čimer naj bi preprečil točo. Kaže pa, da eno izmed raket eksplozija ni povsem razbila, saj je njen večji del padel na podstrešje stanovanjske hiše Eda Podboja v Žibercih. Zavladal je pravi preplah, vendar se je vse srečno končalo.
Š. S.
Kot vedno doslej, je bilo tudi tokrat prijetno na obisku pri brigadirjih na Goričkem. Mladi ljudje, polni življenjskega elana in dobre volje brez posebnih težav premagujejo vsakdanje skrbi in izpolnjujejo delovne načrte.
V drugi izmeni, ki seje medtem že končala, so bile naslednje brigade: MDB Logaški bataljon iz Logatca, MDB Kokrški odred iz Tržiča in Zaječara, MDB Milka Šobar-Nataša iz Črnomlja in PDB Bratov Šarh iz Podravja.
22-letni Predrag Arandjelovič iz Zaječara in 24-letni Rok Živ-kovič.iz Tržiča sta nam zaupala, da sodelovanje med brigadirji pobratenih mest poteka brezhibno in da tako krepijo bratstvo in enotnost. Pohvalila sta bivalne razmere v brigadirskem naselju. Predrag pa je izpostavil dobro sodelovanje z vaščani. Ko je nastajal ta prispevek, so brigadirji namreč širili cesto med Andrejci in Ivanovci. Obiskali smo eno od domačij, ki je v neposredni bližini delovišča. Anica
1. Anica Lazar: »Brigadirji naj le še pridejo k nam. Vedno jih bomo z veseljem sprejeli!«.
JE„NEKAJ VEC”
2. Zaječar in Tržič sta pobratena. Mladinci to lepo dokazujejo — med njimi ni razlik, sodelujejo tako na delovišču kot v naselju.
Lazar iz Ivanovec je le potrdila tisto, o čemer je pripovedoval Predrag. »Z mladimi se vsi vaščani odlično razumemo.,Na njih smo se že močno navezali, posebej pa to velja za otroke (mimogrede: na delovišču, med brigadirji, je pridno kopal tudi mali, komaj osemletni Jani). Že zdaj nam'je žal. daje konec izmene in se bodo poslovili. Sicer pa so letos prvič pri nas in vedno jih bomo veseli. Včasih jim nudimo okrepčilo, oni pa nam pomagajo, če je treba. Obnašajo se zelo dostojno, pridni so in delavni.«
Lepo je bilo slišati te besede — neposredne, žive in spontane. Ob njih je kar težko razumeti krizo v mladinskem prostovoljnem delu, ki se pojavlja v zadnjem obdobju. Gotovo pa je, da mladinske delovne akcije morajo živeti še naprej, ker so jih ljudje sprejeli, postale njih sestavni del, jih vzljubili. Dokler bo tako, bo tudi brigadirsko delo našlo svojo potrditev.
Ob koncu smo obiskali še delovišče pionirske delovne brigade. Mladi iz obdravskih mest po
svoje prispevajo k izpolnjevanju delovnih načrtov. , Najmlajša brigadirka, 10-letna Nataša Stanič iz Osijeka, nam je zaupala. da zaradi bolezni sicer ne more delati na trasi, vendar je vseeno vsak dan na delovišču ter tu in tam priskoči na pomoč.
Kratek, a prisrčen obisk med mladimi na Goričkem, je še enkrat izpričal že večkrat potrjeno dejstvo: mladinskega prostovoljnega dela ne gre ocenjevati zgolj s stališča ekonomske uspešnosti, pač pa so tu še mnogo pomembnejša merila, ki jih ni moč izraziti z denarjem. Gre predvsem za moralne vrednote, mladina dobiva prek MDA mnoge življenjske izkušnje, delovne navade in posluh za življenje v organizirani skupini, kjer ni najpomembnejši interes posameznika, pač pa vse skupnosti. Tega pa je v času zaslužkarstva, dobičkaželjnosti in pehanja za osebnimi dobrinami vse manj. Žal tudi pri nas, v Jugoslaviji.
Besedilo: Bojan Peček Foto: Silva Ebry
Peter Novak	OD BENETK DO SICILIJE
3
Dal nama je ključ stanovanja na ulici F. Pacelli. kar je približno 15 minut od Vatikana. Zmeraj, ko sva ga pozneje srečevala, naju je napak pozdravil. Namesto dober večer je zavpil lahko noč, namesto nasvidenje pa dober dan. Ugotovil sem, da je bil tudi ta eden od tistih, ki so se med okupacijo motali nekje po Sloveniji. In tako se v človeku, ki ni preveč vešč v znanju jezika, pojavi neko zadovoljstvo. ko vidi, da tudi drugi vsekajo krepko mimo. Tako se ti povrne samozavest in zaupanje vase, kar je na taki poti če kako pomembno.
V Andrejevem stanovanju, skoraj v centru Rima, sva se imenitno počutila. Ni nama bilo potrebno razmišljati o šotoru in spalnih vrečah, pa tudi ne, kaj bova kosila ali večerjala. Tako sva se predala Rimu. Majski dnevi v mestu so bili sila prijetni. Zjutraj še škrlatno nebo se je prevesilo popoldan v ažurno modro. Tudi sonce je postajalo vse močnejše. Bila je sreda, to je dan, ko papež sprejema romarje, ki pridejo v Rim. Mednje sva sodila tudi midva in mislila sva si, da ne smeva zamuditi priložnosti srečanja z modernim papežem. Že zgodaj so se zgrinjale na trg pred Baziliko sv. Petra in Pavla množice romarjev. Trg je bil zagrajen z lesenimi pregradami. Vstop nanj so kontrolirali kara-binjeri. Od majskih dogodkov 1981 morajo tudi papeža varovati pred plačanci, ki mu strežejo po življenju. Če hočeš priti v prve vrste romarjev v bližino papeža, moraš imeti za to posebno dovoljenje in biti prijavljen v skupini, ali pa moraš biti tako spreten, da se prikradeš do tja. Prvega nisva imela, a sva se vseeno znašla v prvih vrstah. Med množicami romarjev, sva na lepem zagledala tudi Tomislavov prapor na čelu manjše skupine. Ti naši hrvaški bratje pa so prihajali naravnost iz
Buenos Airesa, za nameček pa so delili brošurice z obrisi Velike Hrvatske. Tako človek spozna, da pridejo romarji na to sveto mesto z različnimi nameni. V navadi je. da papež spregovori v jezikih romarjev, ki so se zgrnili od vsepovsod. Verjetno mu tudi hrvaščina ne bi delala preglavic, če bi hotel pozdraviti te naše brate iz Buenos A iresa. Vendar se to ni zgodilo. Trobojnica s Tomislavovim praporjem se je žalostno povesila in se počasi navijala na leseno palico. Njeni okriljencipa so tokrat z dolgimi nosovi odšli poraženi od papeža. Od njih so ostali le reklamni lističi za Veliko Hrvatsko. Uspelo se nama je preriniti do prve vrste, kjer se je papež rokoval z romarji. Množica je drla naprej, kot biskajski valovi, ne vem kaj bi jo lahko zaustavilo. Tudi naju je zajel val, da si se potem moral prijemati za tuja ramena ljudi z. vseh koncev sveta. Papež se je naglo bližal, segal v roke in delil tolažbo in radost čakajočim. Bil sem prekratek za dva pednja. Zaman sem naskakoval množico. Še hip, pa bo mimo. Od razburjenja nisem vedel kaj bi, nato pa sem ubral drugo struno, najuspešnejšo. Saj so vendar okrog mene sami Germani in Romani. In takrat sem zavpil s slovanskim ponosom: Oče — Slovenija. In glej, papeževe oči so se dvignile, uzrle mojo desnico in naprezovanjer segla sva si v roke, jaz navaden nanonski potepuh in on veliki Slovan. Ta trenutek mi je ostal drag, zato ker je to prvi slovanski papež v 2000-letni zgodovini cerkve.
Rim je tudi edino mesto v katerem so močno vidna kulturno-znanstvena dogajanja, ki,segajo nekaj stoletij pred naše štetje, pa vse do moderne dobe. Najmočnejše zametke kulture je pustilo krščanstvo, še pred tem pa so mesto ovekovečili mogočni poganski templji rimskim bogovom in spomeniki velikim rimskim
državnikom in vojskovodjem. Na beneškem trgu ne moremo mimo Rimskega foruma, kjer najdemo ponosnega Cezarja in Marka Avrelija na visokem bronastem konju blizu mesta, kjer je zasedal slavni senat zgodnje rimske države in kjer so Brutovi pristaši zarili bodala v Cezarjevo telo. A vrelij je bil tudi cesar in stoični filozof, kar je res splet neobičajne kombinacije, imperator po funkciji, po filozofiji pa mož skromnosti.
Na koncu krožne ulice pridemo do Koloseja, ki je največji ohranjen in je služil pod različnimi vladavinami različnim namenom. Ne daleč od tod pa si je cesar Karakala postavil kopališče. ki se imenuje po njem. Ob cesti antične kraljice najdemo Sebastjanove katakombe, ogromna podzemna pokopališča. Ta cesta, ena najdaljših od ohranjenih iz rimske dobe, je znana po tem, da so po njej korakale rimske legije na vojne pohode, ali pa so se vračale kot zmagovalke. Ob tej cesti so se dali pokopavati veliki vladarji. češ. tu ne bomo nikoli pozabljeni. Med njimi je bila tudi kraljica Cecila Metela. katere grobnica še danes stoji ob tej dolgi cesti. Marsikateri obiskovalec pa se zgraža nad Viktorjem Emanuelom III., ki je na beneškem trgu z domovinskim oltarjem zakril forum s ciljem, da bi se ovekovečil na začetku tega stoletja in . s tem kruto posegel v antični del mesta.
Rim je živahno mesto, posebej v teh pomladnih dneh, ko prihaja po strugi Tibere topel sredozemski zrak in se meša z vonjem borovih vršičkov. Ob večerih je živahno pri fontanah, posebej pa še pri fontani di Trevi in fontani na trgu Navona, kjer je Boromini postavil spomenik štirim celinam, takrat še namreč Avstralija in Amerika nista bili znani. Simbolični prikaz s štirimi rekami: Nilom, Donavo, Renom in Tajo, na sredini pa Obelisk, ki
ponazarja moč rimske države. Na bregove rek pa je Boromini postavil modreca, ki se navidezno umika pred padajočim pročeljem baročne cerkve, katere graditelj pa je bil Bramante. Tu se kaže rivalstvo med velikimi. arhitekti tedanje dobe.
Napočila je mrzlična nedelja v znamenju nogometa. Rimski ljubitelji žoge so jo težko pričakovali. Z osvojeno točko v Genovi proti Sampdoriji, bi nogometaši Rome lahko postali prvaki. Že v ranih jutranjih urah je bilo zaznati, da se nekaj dogaja. Avtomobilske povorke oblečene v rdeče-rumena ogrinjala so kalile mir nedeljskega jutra. Od vsepovsod se je razlegalo vpitje: ROMA FORZA. Slavje pa je doseglo vrhunec popoldan, ko so Rimljani v Genovi res dosegli ugoden rezultat in po štiridesetih letih spet prinesli Rimu naslov prvaka Italije. Višek slavja nas je zajel v centru mesta; ker je bil promet paraliziran, smo morali pustiti avto kar na pločniku in pot nadaljevati peš. Ulice in trgi so bili dobesedno preplavljeni z rdeče-rumeno barvo. Z Rimom bi se ta dan lahko kosal le Rio de Janeiro. Veseljačenju ni bilo konca niti pozno v noč. V fontane so skakali kar oblečeni. In če bi sedaj videl ta cirkus Julius Cezar Gaj, bi gotovo mislil, da Rimljani slavijo zmago nad Galci. Tudi kipi velikih Rimljanov vzdolž foruma do Koloseja so kar naenkrat postali navijači rimskih nogometašev, saj so jim v rokah vihrale rdeče-rumene zastave. Veselje s ceste se je slišalo tudi v cerkev, ko smo v Lateranski baziliki slučajno naleteli na začetek maše. Resen duhovnik pa začne umirjeno: ,,Poglejte, žoga je zdaj njihov bog. Rim se vrača v pogansko dobo. Motimo za Je. ”
Rimljani so slavili, kot že dolgo ne. Zakaj pa ne, tako redki dogodki se morajo res dostojno proslaviti.
Jug naju je čedalje bolj mikal, zato sva se podala proti Campa-nji, na najbolj nemirna tla apeninskega polotoka. To je po svoje vznemirljiva dežela. Med gorovjem in morjem se dvigajo vulkanske vzpetine, širijo ravnine in štrli v morje apnenčasta ostroga polotoka Sorrento, ki je bogato porasel z orehi. Flegrej-ska polja sestavljajo s svojimi mrtvimi in živimi vulkanskimi odprtinami in stožci čudno pokrajino, kamor so starodavni-ki postavili vhod v pekel in sedež prerokinje kumske Šibile. Podzemske sile so še žive, kar dokazujejo vrelci vroče pare in žveplenih plinov. Ta zemlja je rodovitna in močno zaraščena z vinsko trto in v takem okolju se popotnik počuti najbolj domače.
Kot simbol Neaplja se dviga v ozadju edini še ne povsem ugasli ognjenik na evropskih tleh. V skoraj soparnem pomladnem dnevu sva se vzpenjala na Vezuv. In glej, kot v pesmi: sinje italijansko nebo nad nama, okrog se sramežljivo zeleni grmovje, pod nama Neapelj in v daljavi se blešče obrisi Gaetskega zaliva s Caprijem, kjer uživa zemeljski raj gospoda z Zahoda.
Vsa zaprašena, pomešana med skupine turistov z Zahoda se izogneva vstopnini, ki jo Italijani pobirajo za vsako figo, in se znajdeva na robu kraterja. Čudni občutki so naju obdajali, ko sva zrla čez 500 metrov široko žrelo, ki pa je globoko le nekaj čez sto metrov. Ker ognjenik že od 1944 ni bruhal je žrelo Zasuto z gruščem. V stenah kraterja pa se najdejo razpoke, ki so očitno povezane z osrčjem zemlje, saj se skoznje valita žveplena sopara in pepel. V nekaterih preperelih razpokah pa se najde vroča prst, katero iznajdljivi vodiči pridno izrabljajo v zabavo turistom. V to kašo vtakne jajce, navadno kokošje jajce in glej, čez pet minut je jajce na trdo kuhano. Tej umetnosti pa se nemški upokojenci na veliko ču
dijo. Torej je preprosta energetska definicija vulkana naslednja: Vezuv še.daje toliko energije, da si lahko v petih minutah skuhaš jajce.	.
Na obronkih Vezuva, kakih devet kilometrov jugovzhodno stoje ostanki Pompejev, čudovitega rimskega mesta, ki ga je zasul izbruh 79. leta n. š. Mesto je edini dokument, ki nam daje dokaj natančno podobo antičnega sveta. Po ostankih stavb je soditi, da so imeli bogati Rimljani tu svoja letovišča, po ohranjenih napisih in javnih -lokalih pa se nam kaže kot starodavno, živahno trgovsko središče.
Pompejska hiša je imela notranje dvorišče, s katerega je bi! vhod v obednico, ob straneh pa so imeli spalnice. Streha je bila obrnjena navznoter in je imela v sredini kvadratno odprtino za svetlobo in odtok vode v spodnji ležeči vodnjak.
Zgradba Antiquarium, ki je muzej, hrani originalne odlitke žrtev lave, ki so bili v tistem trenutku pri različnih opravilih. Katastrofo je opazoval in tudi opisal pisatelj in zgodovinar Plinij. Verjetno je Plinij večkrat opazoval mesto pod Vezuvom, se še danes nudi obiskovalcu edinstven pogled, s foruma na mestne ostanke z Vezuvovim dimnikom v ozadju.
■ Takrat sta bili zasuti še mesti Herculaneum in Stabiane, ki pa nista izkopani v takem obsegu kot Pompeji. Izkopano mesto je obdano z ograjo in turist mora za ogled odšteti kar pet tisočakov, lir seveda. Ta ograja pa je tako visoka in nevarna, da se res ne da goljufati. Pred vhodom pa so na razpolago šarmantne kočije, ki te za lep denarček prepeličjo, čeravno v Neapelj. Na eni izmed teh lepih kočij je sedel starejši brkat možakar, počasi vlekel pipo in se sploh ni zmenil za dogajanje okrog sebe.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 12
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
Mercator-Sloga
Delavski svet MERCATOR — SLOGE, p. o. Gornja Radgona razpisuje:
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni reelekcija)
poslovodja II v PE Manufaktura,
Gornja Radgona
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da ima poslovodsko šolo ali srednjo komercialno šolo z delovnimi izkušnjami nad 5 let
— da ima sposobnost vodenja poslovne enote in
— da ima sposobnost komuniciranja s strankami.
Kandidat bo imenovan za dobo 4 let, po poteku te dobe je lahko na novo izbran
Kandidati naj naslovijo svoje prošnje z ustreznimi dokumenti v roku 15 dni po razpisu na naslov: Razpisna komisija MER-CATOR-SLOGE, p. o. Gornja Radgona, Partizanska 12 a.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od Doteka roka za prijavo.
DOBITKI TOMBOLE NK „RUDAR"
MURSKO SREDIŠČE
Številka	Številka	Številka	Številka	Številka	Številka
nagrade	karte	nagrade	karte	nagrade	karte
1.	32939	58.	30107	115.	48329
2.	48757	59.	37973	116.	58612
3.	10943	60.	51677	117.	55679
4.	47596	61. ’	25777	118.	11149
5.	58412	62.	18815	119.	15219
6.	54386	63.	64298	120.	21931
7.	10240	64.	09210	121.	43412
8.	60109	65.	21154	122.	26606
9.	16122	66.	30306	123.	25236
10.	45306	67.	40609	124.	03491
11.	08744	68.	62550	125.	68501
12.	68130*	69.	48017	126.	16735
13.	63777	70.	63935	127.	67984
14.	33608	71.	53908	128.	00129
15.	43000	72.	58332	129.	06133
16.	19109	73.	36211	130.	29952
17.	48190	74.	51015	131.	21439
18.	51237	75.	14790	132.	67799
19.	65928	76.	07897	133.	22175
20.	12806	77.	35272	134.	58955
21.	37376	78.	51416	135.	32736
22.	46859	79.	59095	136.	18901
23.	36603	80.	66758	137.	49231
24.	64356	81.	12167	138.	59413
25.	52065	82.	62914	139.	00906
26.	37218	83.	30788	140.	04700
27.	62970	84.	22503	141.	68142
28.	60794	85.	63744	142.	10729
29.	69986	86.	43373	143.	17990
30.	54277	87.	03991	144.	59287
31.	39890	88.	00863	145.	36325
32.	41675	89.	10917	146.	54936
33.	61284	90.	32904	147.	63399
34.	16258	91.	06839	148.	31979
35.	11451	92.	19765	149.	68636
36.	28306	93.	07451	' 150.	21209
37.	40772	94.	11228	151.	67816’
38.	65221	95.	25774	152.	53972
39.	17239	96.	36461	153.	69592
40.	19992	97.	00697’	154.	43477
41.	51309	98.	64768	155.	55051
42.	52670	99.	20682	156.	• 54998
43. •	29699	100.	69663	157.	16672
44.	58611	101.	29420	158.	04470
45.	20496	102.	52392	159.	23360
46.	29723	103.	10772	160.	62738
47.	06199	104.	33526	161.	18797
48.	46632	105.	43199	162.	32098
49.	46829	106.	55353	163.	53264
50.	14713	107.	331 78	164.	39558
51.	15350	108.	.20270	165.	68895
52.	40328	109.	45066	166.	16100
53.	09174	110.	16322	167.	33969
54.	20341	111.	10202	168.	39730
55.	64625	112.	31089	169.	44349
56.	58311	113.	69728	170.	45910
57.	34081	114.	67845		
Dobitke lahko dvignete v ponedeljek, sredo ali petek od 18. do 20. ure v prostorih NK »Rudar« v Murskem Središču.

ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p. o.
MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge -
4 pripravnikov
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoj: veterinarski ali kmetijski tehnik
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na gornji naslov v 8 dneh od dneva objave.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
Stanovanj ni.
CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota
objavlja
prosto delovno nalogo
VOZNIK AVTOBUSA
Pogoji: — voznik D kategorije
—	bivališče v M. Soboti ali bližnji okolici
in
prosto delovno nalogo
SPREVODNIK AVTOBUSA
Pogoji: — končana osemletka
—	bivališče Čepinci ali bližnja okolica
Prijave sprejema osem dni od dneva objave tajništvo TOZD Avtobusni promet Murska Sobota, Bakovska 29.
Razmišljate o novogradnji?
Morda tudi že gradite?
Bi radi obnovili ali popravili svojo hišo?
Celo iz stare lahko napravite novo ali bolj prijetno!
Mi vam bomo pomagali z naslednjimi našimi izdelki:
industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica
partizanska 3 telefon (061) 861-411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles
MERCATOR-UNIVERZAL LENDAVA
Razpisna komisija
razpisuje prosta dela in naloge
vodje oddelka
za obmejno gospodarsko sodelovanje z LR Madžarsko
Pogoji:
— visoka izobrazba ekonomsko-komercialne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, — izpit za delavce v zunanji trgovini, — moralnopolitične kvalitete,
— aktivno znanje madžarskega jezika.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator-Univerzal Lendava, Partizanska 22. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu samoupravnega organa.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE MURSKA SOBOTA
Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev
prosta dela in naloge:
referent za nove gradnje
Pogoji:
— diplomirani ing. gradbeništva — smer visoke gradnje, — 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in kratkim opisom dosedanjega dela naj kandidat pošlje v roku 8 dni od objave na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4/I, Murska Sobota.
O rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od poteka razpisnega roka.
Gasilsko društvo Sebeborci priredi v soboto, 11. avgusta, ob 20. uri
veliko vrtno veselico
Zabaval vas bo ansambel Lojzeta Slaka s pevci.
Specialitete z žara!
Vabljeni!
inovak okna kombivak okna okna s polkni gibljiva polkna notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirane plošče
PRAVA KNJIGA ZA SODOBNE LJUDI - PR AVA KNJIG A ZAVAS


peter laurie ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV
poljudna enciklopedija
V knjigi boste med drugim našli:
praktične primere o možnostih uporabe hišnih računalnikov zanimive programe za računalnik ZX SPECTRUM program vodenja družinskega knjigovodstva slovarček ukazov za računalniški jezik BASIC
Knjiga vas popelje od prvega koraka pri izbiri in uporabi hišnega računalnika do vznemirljivih mej praktičnega oblikovanja, robotike I in umetne inteligence
SUPERNAGRADE
PET RAČUNALNIKOV ZX SPECTRUM...	1
bo žreb razdelil med prednaročnike
Vsak naročnik dobi brezplačno knjigo BASIC ZA ZAČETNIKE i
192 strani velikega formata odlične barvne fotografije, risbe, skice
Naročilnica P V
Priimek in ime .
Naslov
Poklic
reg. št. os. izk.
zaposlen pri
naslov del. org.
Naročam knjigo ČUDOVITI SVET RAČUNALNIKOV po prednaročniški ceni 1850 (velja do izida)
Datum
IA
prednaročniška cena 1850 din cena po izidu 2600 din
rojen
izdana od
Račun bom poravnal(a):
□ v enkratnem znesku
□ v rednih mesečnih obrokih (največ 4, najmanjši obrok 500 din)
Podpis .
Naročilnico pošljite na naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, 61000 Ljubljana, Kopitarjeva 2
ijo tudi vse knjigarne in
:i založbe
Cankarjeva založba \
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN 13
šport
5. MEDNARODNO SREČANJE INVALIDOV V MURSKI SOBOTI
DOMAČINI ZMAGALI 3,5:2,5
r K
Že petič so se v Murski Soboti v soboto in nedeljo srečali člani društva za rekreacijo in šport invalidov iz pomurskega središča ter društva Vasakarat iz Szombathelya na Madžarskem. Srečanje na športnih igriščih v Murski Soboti je minilo v prijetnem razpoloženju, v tekmovalnem delu, ki ga sicer udeleženci niso postavljali v ospredje, pa so bili nekoliko uspešnejši gostitelji. Sicer pa je potrebno pri takšnih srečanjih bolj negovati prijateljstvo, medsebojno spoznavanje in kdaj pa kdaj tudi občudovati voljo in hotenja invalidnih oseb za športne aktivnosti. Gostje iz društva Vasakarat, kar v prostem prevodu pomeni železna volja, z naslovom društva tako zelo nazorno prikazujejo pomen in vsebino društva za rekreacijo in šport invalidnih oseb, športni dosežki na dvodnevnem srečanju v Murski Soboti pa so bili naslednji:
sedeča odbojka — zmaga gostov 2:3 (na Mursko Soboto so nastopili: Weindorfer, Gomboc, Nemec, Kardinar, Gutman in Kuplen); namizni tenis — 6:3 zmaga doma-
činov (posamično: Kerec — Mak-rai 2:1, Ciman — Pongrac 2:1, Nemec — Dominek 0:2, Ciman — Makrai 0:2, Kerec — Dominek 2:0, Nemec — Pongrac 0:2, Ciman — Dominek 2:0, Nemec — Makrai 2:1 in Kerec — Pongrac 2:0);
kegljanje na visečem kegljišču — ženske zmaga domačink 120:102, (Židanek, Varga, Pajek, Gutman in Šeruga)) ter moški — zmaga gostov 130:135 (Kos, Sluga, Erdelji, Peterka in Weindorfer): met krog-
le: 1. Weindorfer 10,38 m, 2. Belšak (oba Murska Sobota) 10,09, 3. Šali (Vasakarat, Szombathely) 9.05;
met kopja: zmaga Murske Sobote 116:78 (Nemec 34 točke, Weindorfer in Belšak 28, Gomboc 26 točk)in
šah: Murska Sobota — Vasakarat 2:2 (posamično: Vevč — Laszlo 0:1, Gomboc — Pongrac 1:0, Za-vec — Toth 1:0 in Šavel — Herceg 0:1.	Tonček Gider
DORICA MS uspešnana Bledu
Ob prazniku občine Radovljica so bile pri Bledu zanimive konjske dirke, kjer so imeli precej uspeha tudi ljutomerski kasači. V glavni točki sporeda, za veliko nagrado občine Radovljica, je zmagala Dorica KS z voznikom Markom Slavičem ml. iz Ključa-rovec, v isti • konkurenci je četrto mesto pripadlo Limi II, na vajetih Lojzeta Jureša iz Ljutomera. Med kasači starimi od 3 do 12 let pa je Alka z voznikom Markom Slavičem ml. iz Ključarovec zmagala, v isti dirki pa je bila Psina II z voznikom Tonetom Slavičem četrta. Med dveletnimi kasači je Abartka (Jureš, Ljutomer) osvojila drugo, Armida (M. Slavič ml. Ljutomer) pa solidno tretje mesto.	.
KRATKE VESTI
POREČ — Z državno reprezentanco je tukaj na pripravah tudi Jože Vrbanič (Pomurje) — 18-letni rokoborec grško-rimskega sloga v kategoriji do 60 kg, ki bo 18. avgusta v Lodžu na Poljskem sodeloval na evropskem prvenstvu za mlade rokoborske naraščajnike.
MURSKA SOBOTA — Na letnih pripravah za novo sezono se v srednješolskem centru pripravljajo namiznoteniški igralci Sobote (19), Doboja (12) in Čakovca (4). Mladi vadijo dvakrat dnevno, zadnji teden priprav pa so odigrali tudi več prijateljskih srečanj.
GORNJA RADGONA — Pomurje je ta čas zelo privlačno za mnoge športne ekipe, ki rade prihajajo na priprave. Od 5. do 15. avgusta bodo v G. Radgoni na pripravah mladi namiznoteniški igralci Olimpije iz Ljubljane, ki jih bo najverjetneje vodil bivši članski trener Fric Usenik.
‘g
MURSKA SOBOTA — V avgustu bosta na pripravah v pomurskem središču tudi dve odbojkarski ekipi. Od 17. avgusta dalje se bodo v Murski Soboti pripravljale igralke Kopra in od 20. avgusta dalje še igralke Obilica. Zanimivo ob tem pa je, da bodo igralke Mladosti — novega odbojkarskega kluba v Murski Soboti — od 21. avgusta dalje na 10-dnevnih pripravah pri Blatnem jezeru na Madžarskem.	tg
TIŠINA — Za novo sezono se pod vodstvom trenerja Alojza Perše že pripravljajo nogometaši Tišine, ki se potegujejo za prvo mesto. V prijateljskih tekmah se bodo srečali z Bakovci, Radgono in Nafto, moštvo pa sta okrepila Domjan (Radgona) in Cipot (Predanovci).
FK
PRIJATELJSKI NOGOMET
BAKOVCI—OLIMPIJA 0R9
Ljubljančani, ki so bili v Po-murjuna 10-dnevnih pripravah, so v prijateljskem srečanju huda porazili domačine. Gostje, ki se pripravljajo za start v II. zvezni nogometni ligi zahod, so prikazali lepo igro, opaziti pa je bilo, da so dosedanjim pripravam namenili precej pozornosti. Strelci zadetkov: Voljč 2 ter Hudarin, Vujno-vič, Komočar, Pišek, Plemeniti, Pate in Židan. Tekmo je pred blizu 200 gledalci vodil Žekš iz Murske Sobote.
tg
SLOBODA - MURA 5:1
Prvo prijateljsko nogometno tekmo med pripravami na novo
sezono v slovenski nogometni ligi so odigrali tudi Sobočani. V Varaždinu je bila Mura hudo poražena. V moštvu Sobočanov sta od standardne ekipe nastopila samo Mertuk in Hauko, sicer pa so dobili priložnost predvsem mladi igralci. Edini zadetek za Muro je dosegel Mertuk. V nedeljo pa je Mura izgubila še prijateljsko tekmo proti Trnju s 6:1.
tg
NAFTA-ČENTIBA6:2
Lendavčani, ki se marljivo pripravljajo za začetek temovanja v slovenski območni ligi, vzhod, so prepričljivo premagali ekipo Čentibe. Strelci zadetkov — za Nafto: Banotai 3, Marton 2 in
Ivanič ter za Čentibo: Žalek 2 zadetka.	tg
TURNIŠČE-VARTEKS 0.-6
V prijateljski tekmi je bivši drugoligaš Varteks iz Varaždina premagal Turnišče. Strelci golov: Bečirbegovič 2, Kanešič, Srša, Mavriček in Limov po enega. Sodil je Bukovec iz Lendave. fm
PRVI RENKOVCI
Nogometni klub Lipa je pripravil nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva.. Rezultati — Renkovci:Nedelica 5:1, Lipa : Odranci 1:1 (po streljanju 11 metrovk zmagala Lipa) in Renkovci: Lipa 2:0. Vrstni red: 1. Renkovci, 2. Lipa, 3. Odranci in 4. Nedelica.	fm
Kolesarjem točke v Kranju
Po ulicah Kranja je na tradicionalni kolesarski dirki sodelovalo 200 kolesarjev, med njimi pa so bili tudi Pomurci. Najbolje sta se odrezala Šooš ih Cigut, oba sta v svojih kategorijah osvojila 4. mesti in 12 točk za slovensko prvenstvo. Škraban in Kopun pa sta bila uvrščena na 12. mesti in sta dobila za takšen dosežek 4 točke, medtem ko je Čeh dobil za 13. mesto 3 točke. Titan in Botjak pa sta pripeljala na cilj v glavnini, a. sta ostala tokrat brez točk.
tg
Mura pred Noršinci
Na tekmovanju z malokalibrsko puško v Andrejcih je med 15 ekipami zmagala Mura pred Noršinci in Panonijo. Med posamezniki je zmagal Balaško (Noršinci).	tg
MEDNARODNI TURNIR V MURSKI SOBOTI
V SOBOTO MURA: FERING
Na igrišču Mure v Murski Soboti bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. avgusta, mednarodni nogometni turnir ob 60-letnici nogometa v pomurskem središču. Na turnirju bodo sodelovala štiri moštva med njimi tudi iz Avstrije in z Madžarske. Spored turnirja v Murski Soboti je takle:
sobota, 11. avgusta, ob 15.00 Sloboda— Kbrmend (Madžarska) in ob 17.00 Mura—Fering (Avstrija) ter
nedelja, 12. avgusta, ob 15.00 tekma poraženih ekip v soboto in ob 17.00 tekma zmagovalnih ekip iz sobotnega dela turnirja za prvo mesto.
tg
Športna srečanja za delavce na tujem
N okviru 9. srečanja slovenskih društev Zahodne Evrope, ki bo 12. avgusta v Moravskih Toplicah, organizatorji pripravljajo tudi tekmovanja v treh športnih panogah: v nedeljo od 9. ure dalje tekmovanje v šahu (hotel Diana v Murski Soboti), kegljanje (restavracija Vikend v Radencih) in namizni tenis (srednješolski center v Murski Soboti). tg

Mura izpadla iz druge zvezne lige
Nogometaši Mure so tudi v sezoni 1973/74 nastopali v za-hodni skupini druge zvezne lige, že četrto leto zapored. Žal pa niso igrali tako uspešno kot prejšnja sezono, ko so osvojili šesto mesto.
V moštvu je prišlo tudi do sprememb v igralskem kadru. Odšli so Satler. Pintarič in Kološa, prišli pa Ivkovič (Osijek), Vlaškalič (Sombor) in ponovno se je vrnil Lazič. Trener Stevo Pozder in tehnični vodja Rudi Merica sta imela na razpolago premajhen izbor kakovostnih igralcev. Že v prvem kolu tekmovanja je Mura doživela katastrofo v Osijeku, kjer je izgubila z 0:10. V nadaljevanju je sicer igrala uspešneje, vendar pa se je pokazalo, da se moštvo ne more uspešno kosati z ostalimi tekmeci, in po jesenskem delu je Mura pristala na zadnjem mestu z 10 točkami in že za štiri
LET NOGOMETA O V V POMURJU
točke zaostajala za predzadnjim moštvom. Zelo uspešno pa je štartala lendavska Nafta v slovenski nogometni ligi pod vodstvom trenerja Ladislava Tere-ka. Nafta je po jesenskem delu tekmovanja osvojila drugo mesto.
V vzhodni conski nogometni ligi pa je tokrat imelo Pomurje štiri predstavnike: Bakovce, Beltince,, Rakičan in Tehnostroj iz Ljutomera. kise je kot pomurski prvak drugič uvrstil v višje tekmovanje.
Velik uspeh so dosegli nogometaši Bakovec, ki so s 15 točkami osvojili naslov jesenskega prvaka.
Za leto 1973 je še značilno, da je bila na pripravah v Murski Soboti Vojvodina iz Novega Sada, član prve zvezne lige, ki je v prijateljski tekmi premagala Mura z 2:1. S to tekmo se je poslovil od sojenja zvezni sodnik Kučan iz Murske Sobote. Tega leta je Mura igrala tudi v finalu pokala Slovenije z Mariborom in izgubila z 0:2 in 1:4. Na izrednem občnem zboru pa se je nogometni klub Beltinci preimenoval v Beltinko. katere ime nosi še danes. V letu 1973 je
bilo v Pomurju registriranih 28 klubov s 1.000 nogometaši. V spomladanskem delu tekmovanja je Mura štartala nekoliko okrepljena (Turčik, Kukanja. Gavrilovič II) in se otresla zadnjega mesta, vendar je na koncu tekmovanja osvojila predzadnje mesto s 23 točkami in skupaj z-ljubljanskim Mercatorjem, ki je bil s točko manj zadnji, izpadla iz druge zvezne lige. Prav tako so slabše tekmovala ostala pomurska moštva v slovenski in conski ligi. TakojeNaftas23 točkami zasedla deseto mesto v slovenski ligi, ki je tokrat štela štirinajst članov.
V vzhodni conski nogometni ligi je bilo najbolje uvrščeno moštvo Bakovec na petem mestu s 23 točkami. Beltinka je s točko manj zasedla sedmo mesto, Rakičan z 20 točkami deseto, Tehnostrb/ pa z 18 točkami enajsto mesto. Rakičan in Tehnostroj sta izpadla iz lige. V pomurski nogometni ligi je tekmovanje potekalo v dveh skupinah. V vzhodni skupini je zmagalo moštvo Petišovec z 28
točkami pred Olimpijo in Turniščem po 26, Mladostjo 22. Panonijo 19, Kobiljem 17, Graničarjem in Dobrovnikom po 13, Pincami 9 in Bogojino 7 točk. V zahodni skupini pa je zmagalo moštvo Tišine z 31 točkami pred Gradom 26, Vrelcem 21, Puconci 19, Dokležovjem in Apačami po 17. Veržejem 16, Čardo 12. Puščo 11 in Borejci 10 točk. Zmagovalca skupin Petišovci in Tišina sta odigrala sklepni tekmi za naslov pomurskega prvaka. Uspešnejši so bili nogometaši Tišine, ki so doma zmagali z 2:0, v Peti-šovcih pa izgubili z 0:1 in tako postali novi član VCNL. V občinski nogometni ligi pa je naslov prvaka osvojilo moštvo Odranec s 26 točkami pred Hotizo in Gančani po 23 točk, (na-
Teniško prvenstvo Radenske
Na teniških igriščih v Radencih bo v soboto, 11., in v nedeljo, 12. avgusta, odprto prvenstvo Radenske v tenisu. V soboto se bo prvenstvo začelo ob 9. uri, prijave pa zbirajo organizatorji v hotelu Radin v Radencih — zamudnikom pa bodo omogočili sodelovanje tudi v soboto tik pred začetkom žrebanja.
Najboljši igralci bodo dobili priznanja in praktične nagrade, igrali pa bodo na dva dobljena niza.	tg
Nogometaši Lipe — člana pomurske nogometne lige. Stojijo od leve: Sobočan, J. Zadravec. Dogar (trerter), Žerdan, U. Zadravec, Režonja, Ferenčak in Tivadar. Čepijo: V. Zadravec, Horvat, Hoschstadter, J. Zver. Zver. Tkalec in Koren.	Foto: Feri Maučec
daljevanje)
3. POMURSKI PADALSKI POKAL
Aeroklub v Murski Soboti bo ob sodelovanju vaškega odbora in gasilcev v Kraščih pripravil dvodnevno tekmovanje za 3. pomurski padalski pokal. V soboto, 11. avgusta, od 10. ure dalje bo v Murski Soboti (točneje na športnem letališču v Rakičanu) tekmovanje v skokih na cilj. V nedeljo, 12, avgusta, od 12. ure dalje pa bo v Kraščih zanimivo tekmovanje v skokih v vodo. Organizatorji pričakujejo tekmovalce iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.	tg
SREČANJE V SOBOŠKEM KOPALIŠČU
V soboto od 8. ure dalje bo zelo živahno na soboškem kopališču. Občani soboških krajevnih skupnosti bodo v športno-rekreativnem dnevu preizkušali svoje moči v vlečenju vrvi, v odbojki in malem nogometu. Nastopali bodo posamezniki za ulice, bloke in društva, ki se bodo lahko prijavili tudi tik pred začetkom tekmovanj. Finalna srečanja bodo v soboto 11. avgusta okrog 13. ure na soboškem kopališču.	tg
POMORCA V MAKEDONIJI
Na državnem šahovskem prvenstvu za mladince in mladinke v Mavrovem v Makedoniji je Cigan po devetih kolih zbral 4,5 točke ob eni prekinjeni partiji. Čavudžičeva pa je manj uspešna inje doslej zbrala le 2.5 točke.	1	tg
Nogometno moštvo Beltinke iz Beltinec član VCNL. Stojijo z leve: Forjan, Krauthaker, Pintarič, Šebjan, Sreš, Šeruga in Bavčar. Čepijo: Semen, Horvat II, Horvat L Rous in Zlatar.
Nogometno moštvo Rakičana — član VCNL. Stojijo z leve: Erniša, Flisar, Živkovič, Potočnik, Sedonja, Opeč, Lončar, Sinic, Ajlec, Horvat in Bolkovič. Čepijo: Jenko ml., Emberšič, Sečko, Bagari, Jenko st. in Drvarič (trener).
POMOREC V LOS ANGELESU
Na olimpijskih igrah v Los Angelesu imamo tudi Pomurci svojega udeleženca. Janez DRVARIČ, 36, profesor telesne vzgoje doma iz Radenec je namreč na olimpiadi.pomočnik trenerja moške košarkarske reprezentance.	-t-
STRAN 14
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
VESTNIK
URADNE OBJAVE
Leto XIX
Murska Sobota, dne 9. avgusta 1984
Št.: 25
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota
216.	Ugotovitve in stališča o oceni gospodarskih gibanj, skupne in splošne porabe ter uresničevanje resolucije občine M. Sobota v I. polletju 1984
217.	Ugotovitve, stališča in usmeritve o delovanju hišne samouprave v občini M. Sobota
218.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer
219.	Odredba o povečanju cene odvoza smeti, stanarin in kanalščin
220.	Sklep o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini
Murska Sobota
221.	Sklep o povečanju cen stanarin in najemnin v občini Murska Sobota
222.	Sklep o osnovah in merilih za prispevek za celodnevno in dnevno oskrbo invalidov po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
223.	Sklep o imenovanju ulic in cest v mestu Ljutomer
224.	Popravek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči
225.	Popravek odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Selišči
OIHAIV Io VEoTlMIK, 9. AVGUST 1984
216
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 19. julija 1984 sprejela.
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O OCENI GOSPODARSKIH GIBANJ, SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA VI. POLLETJU 1984
Zbori občinske skupščine so na seji, dne 19. julija 1984 razpravljali o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije občine M. Sobota v I, polletju 1984 in ugotovili:
V I. polletju 1984 bo po oceni v gospodarstvu občine porasel celotni prihodek za 65 %, porabljena sredstva 57 %, amortizacija po minimalni stopnji 33 %, dohodek 67 %, družbeni proizvod 45, poslovni sklad za 60 % in izplačila za investicije za 37 % glede na enako obdobje lanskega leta. Po predvidevanjih bodo ob polletju poslovale z izgubo Mesna industrija, Opekama Puconci, in SOBOTA TOZD Gradbeništvo v skupni višini okoli 112 milijonov dinarjev, kar je za 10 % več kot je znašala izguba gospodarstva v I. polletju 1983.
V prvih petih mesecih letos je izvoz blaga v primerjavi z enakim obdobjem lani v globalu manjši za 3,6 %, predvsem zaradi manjšega izvoza blaga na klirinško področje. Izvoz blaga na konvertibilno področje pa narašča za 13,5 %.
Dokaj ugodna je rast industrijske proizvodnje, kije v petih mesecih letos napram lanskemu enakemu obdobju porasla v povprečju za 8 %, predvsem zaradi obsega proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji.
Ocenjena nominalna gibanja so na dokaj visokem nivoju predvsem zaradi naraščanja cen. Ob vedno bolj prisotnih problemih in težavah, s katerimi se srečujejo OZD pri poslovanju, realna gibanja ob polletju po predvidevanjih ne bodo tako ugodna. Resolucijsko načrtovanih gibanj ne dosegamo pri rasti družbenega proizvoda, izvoza in produktivnosti dela, nad načrtovanimi pa sta rast industrijske proizvodnje in zaposlenosti. Nadaljuje se tudi upadanje realnih osebnih dohodkov.
Skupna in splošna poraba se gibljeta v sklad z rastjo dohodka in usmeritvami resolucije.
Na podlagi ugotovitev iz ocene in razprav so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča:
1.	V vseh sredinah je potrebno krepiti samoupravne družbenoekonomske odnose ter se preko delegatskega sistema aktivneje vključevati v razreševanje ključnih nalog.
2.	Dosledno je treba izvajati vsa že predhodno sprejeta stališča in priporočila skupščine občine Murska Sobota.
3.	Organizacije združenega dela morajo nadaljevati z zmanjševanjem materialnih troškov in odpravljati razkorak med rastjo celotnega prihodka in porabljenimi sredstvi, kije še vedno precejšen.
4.	V OZD, kjer prihaja do manjšega obsega izvoza blaga in storitev je potrebno takoj analizirati vzroke zmanjšanja ter ppdvzeti vse potrebne aktivnosti za ponovno oživitev izvoza.
5.	Ponovno je potrebno preveriti izvajanje sanacijskih programov v OZD, ki poslujejo z izgubo ter sprejeti in izvajati dodatne ukrepe za
odpravo motenj v poslovanju. Sanacijske programe OZD morajo verificirati tudi tiste organizacije, ki so poslovno in dohodkovno povezane ter s sredstvi sodelovati pri izvajanju programov.
6.	Vse OZD morajo sproti spremljati in ugotoviti svoj likvidnostni položaj, zlasti zaradi sprejetih zakonov v letošnjem letu, ki urejujejo to področje.
7.	Vse OZD in skupnosti morajo izvajati politiko cen v skladu s sprejeto projekcijo cen za leto 1984 in se zavzemati za odpravo nesorazmerij med cenami surovin in končnih proizvodov.
8.	Zaradi močnega zaostajanja gospodarske infrastrukture za gospodarskim in družbenim razvojem občine je pbtrebno v bodoče nameniti več sredstev za vzdrževanje in izgradnjo tovrstnih objektov zlasti cestnega in komunalnega omrežja.
9.	Nadaljevati je treba s sprotnim usklajevanjem rasti skupne in splošne porabe z rastjo dohodka. Gibanje odhodkov skupne porabe v posameznih časovnih obdobjih mora biti v večji meri usklajeno z gibanji prihodkov.
10.	Sredstva za osebne dohodke je potrebno razporejati na osnovi izboljšanih delovnih in poslovnih rezultatov ter v odvisnosti od povečanja rasti kvalitete kazalcev gospodatjenja z večjim uresničevanjem načela delitve po delu.
11.	Pri izvajanju zastavljenih nalog na področju gospodarskega in družbenega razvoja, zlasti glede uresničevanja programa gospodarske stabilizacije, je treba zaostriti odgovornost poslovodnih, strokovnih in upravnih delavcev. Dosledno je potrebno izvajati dogovor o kadrovski politiki in oceniti uspešnost delovanja tovrstnih kadrov ob reelekciji.
Številka: 30-5/84-3
V M. Soboti, 26/7-1984	„
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota
Martin Horvat
217
Na podlagi 165. in 176. člena Statuta'občine M. Sobota (Uradne ■ objave, št. 12/80, 36/81 in 11/84) je Skupščine občine M. Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 31. maja 1984 ter družbenopolitičnega zbora dne 30. maja 1984 in Skupščine Skupnosti socialnega varstva na seji, dne 26. junija 1984 sprejela
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN USMERITVE o delovanju hišne samouprave v občini M. Sobota
Zbori občinske skupščine in Skupščine SIS za socialno varstvo so v mesecu decembru 1983 razpravljali O stanju, problematiki in delovanju hišne samouprave v občini M. Sobota. Poročilo je bilo dano v javno razpravo. Na osnovi predlogov in mnenj iz. javne razprave so zbori občinske skupščine in skupščine SIS za socialno varstvo sprejeli na- -slednje
I.	UGOTOVITVE
1.	Po uveljavitvi določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu je bilo na območju občine M. Sobota in v okviru dela Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota ustanovljenih do decembra 1983 — .107 skupnosti stanovalcev, kot osnovnih celic delovanja hišne *
samouprave. Vse skupnosti imajo kot svoj izvršilni organ izvoljen hišni svet, ki naj bi skrbel za realizacijo programov dela sprejetih na skupnosti stanovalcev za tekoče leto. Sama zasnova dela hišne samouprave je v skladu z določili zakona ustrezno zastavljena, vendar se v delovanju hišne samouprave, predvsem v udeleževanju stanovalcev na sestankih zborov stanovalcev in hišnih svetov, pojavljajo velike težave. Stanovalci v posameznih stanovanjskih objektih predvsem v tistih, ki imajo 30 in več stanovanj ne izkazujejo nobenega interesa za delo v hišni smoupravi tako, da poglavitno breme odgovornosti ostane največkrat na posameznikih. Zavedati se moramo, da ravno v takšnih blokih živi veliko število prebivalcev v mestu M. Sobota, da so ti stanovanjski objekti v centru samega mesta in kot takšni tudi dajejo izgled mestu v pozitivnem ali negativnem smislu. Neprimeren odnos do hišne samoupave se izkazuje tudi v odnosu do samega stanovanjskega objekta. Čeprav imajo nekateri bloki delovanje hišne samouprave vzorno urejeno, pa ocena v celoti ni zadovoljiva. Z odzivom stanovalcev oz. njihovo udeležbo na sestankih je večkrat vprašljiva tudi zakonitost sprejetih sklepov saj se ti sprejemajo tudi, če zbor stanovalcev ni sklepčen.
2.	Zaradi nezainteresiranosti stahovalcevza delo v hišni samoupravi opravljajo večino nalog predsedniki hišnih svetov in njihovi namestniki, ki pa se poskušajo funkcije za katero so bili izvoljeni, čimprej znebiti saj dejansko ugotavljajo, da so pri delu, ki bi ga naj opravljali vsi stanovalci osamljeni, brez ustrezne pomoči. Enako se pojavljajo problemi pri izvolitvi novih članov hišnih svetov, ker predlagani kandidati kategorično odklanjajo izvolitev v hišni svet ali pa se sestankov ob takšnih priložnostih sploh ne udeležijo.
3.	Odnos stanovalcev do stanovanj v katerih prebivajo in stanovanjskega objekta kot celote je prevečkrat neustrezen ali celo nekulturen. kar se posebej opaža v odnosu do skupnih prostorov kot so: stopnišče, kleti, kolesarnice, smetišča in okolice stanovanjskih blokov, ki z neurejenim videzom kvarijo izgled mesta kot celote. Kakor je že navedeno v 1. točki tvorijo stanovanjski oz. blokovski komplesi center mesta, zato je nujno potrebno, da se neposrednemu zunanjemu in notranjemu videzu stanovanjskih blokov v ulicah Titova, Lendavska, Staneta Rozmana. Vrtna. Kocljeva. Kidričeva in Stara ulica posveti ustrezna pozornost ter organizirajo akcije urejevanja okolice tako z neposrednim vplivom na skupnosti stanovalcev, kakor tudi z delom DO Sobota TOZD Komunala.
4.	Kot vzrok za trenutno stanje oz. neugoden odziv do dela v organih hišne samouprave so, bile ugotovljene tudi stanovanjske razmere v nekaterih stanovanjskih objektih. Nekvalitetna izvedba stanovanj, visoke cene centralnega ogrevanja, ki ni zadovoljivo, povzročajo nezadovoljstvo med stanovalci. Poseben problem predstavlja enocevni sistem ogrevanja stanovanj v kompleksu Lendavska-sever oz. v blokih Lendavska 17,19,25 in 23, kjer se skozi nekvalitetno ogrevanje stanovanj odraža nezadovoljstvo stanovalcev v celotnem kompleksu, obenem pa kalorimetri za odčitavanje porabljene energije ne delujejo v smislu 'svojega namena.
Podobni primeri so v stanovanjskih objektih, kjer se zaradi slabe toplotne izolacije fasad pojavlja nlesnivost oz. neprimernost bivalnih prostorov ter s tem zmanjšana uporabnost. Takšna stanovanja so v Naselju XIV. divizije, stanovanjski objekti v ulici Staneta Rozmana ter provizoriji v Gregorčičevi in Razlagovi ulici (stari), ki nimajo urejenih osnovnih sanitarnih prostorov v stanovanjih ampak so le-ti skupni.
Enaka ocena je tudi v ostalih funkcionalnih površinah stanovanjskih objektov, kjer se polaga premalo pozornosti urejenim otroškim igriščem, parkiriščem in podobno.
5.	Hišne svete in skupnosti stanovalcev, kjer je hišna samouprava vzorno urejena, bi bilo potrebno s pomočjo sredstev javnega obveščanja predstavljat^irši javnosti in jo seznaniti z njihovim načinom dela in pridobljenimi izkušnjami.
Enak pristop bi naj bil tudi do hišnih svetov in skupnosti stanovalcev. ki odstopajo v negativnem smislu.
Zbori občinske skupščine in Skupščina SIS za socialno varstvo na osnovi ugotovitev izjavne razprave sprejemajo naslednja
11.	STALIŠČA IN USMERITVE:
IV organiziranje sestankov skupnosti stanovalcev v stanovanjskih objektih, kjer je udeležba na sestankih slaba, se morajo v akcijo vključiti razen hišnega sveta in strokovne službe Samoupravne stanovanjske skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti, ter organizacije združenega dela, ki so lastnice stanovanj. Tako izveden pristop bo omogočil uspešnejše in učinkovitejše delo skupnosti stanovalcev in njihovih organov.
Nosilci naloge: Skupnosti stanovalcev, Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota, družbenopolitične organizacije, KS in kadrovske službe v organizacijah združenega dela.
Rok za izvedbo: stalna naloga po posameznih primerih. Začetek maj 1984.
2.	a) Izobraževanje članov hišnih svetov glede izvajanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu, finančnega poslovanja hišnih svetov in pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti.
b)	Izobraževanje 23 enot civilne zaščite v stanovanjskih blokih, ki so prejele osnovno zaščitno opremo.
c)	Izobraževanje in usposabljanje stanovalcev na področju preventivnega preprečevanja požarov in uporabe osnovnih gasilskih sredstev.
Nosilci naloge:
a)	Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota
b)	Občinski štab CZ
c)	Občinska gasilska zveza M. Sobota, skupnosti stanovalcev in Samoupravna stanovanjska skupnost občine M. Sobota.
Rok za izvedbo: Stalna naloga. Začetek avgust 1984.
3.	Zaostriti je potrebno odgovornost stanovalcev do stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lasti in proti kršilcem dosledno uveljavljati sankcije, kijih določajo predpisi, predvsem odlok o hišnem redu in odlok o javnem redu in miru. O posameznih ugotovljenih primerih uničevanja družbene lastnine je potrebno opozaijati javnost v sredstvih javnega obveščanja.	.......
Nosilci naloge:
Skupnosti stanovalcev, Krajevne skupnosti, in družbenopolitične organizacije, Samoupravna stanovanjska skupnost, komisije za oglede družbenih stanovanj, enota za vzdrževanje stanovanjskega fonda, predstavniki vlagateljev, sredstva javnega obveščanja. Rok za izvedbo: Trajna naloga. Začetek TAKOJ!
4.	Na pomanjkljivosti ugotovljene na stanovnjenjskih objektih, ki neposredno vplivajo na stanovanjske razmere in so posledica nekvalitetnega dela izvajalcev oz. niso povzročene z nepravilno uporabo stanovanja, je potrebno opozoriti izvajalce, ter napake v najkrajšem času odpraviti.
Nosilci naloge:
Skupnosti stanovalcev, strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti.
Rok za izvedbo: Stalna naloga.
5.	Urejevanje okolic stanovanjskih blokov, predvsem ureditev usteznih površin za otroška igrišča in parkirišča, je problem širše družbenopolitične skupnosti kot celote in organizacij združenega dela, ki se ukvaijajo z urbanističnim urejanjem mesta. Zato je potrebno, da se pristopi k reševanju obstoječe problematike kompleksno za celotno mesto M. Sobota.
Skupnosti stanovalcev morajo na podalgi skupnih akcij stanovalcev urejevati in ustrezno vzdrževati videz obstoječih zelenic in parkovnih nasadov predvsem pa preprečevati uničevanje in onesnaževanje.
V dogovoru z Delovno organizacijo Sobota, TOZD Komunala naj skupnosti stanovalcev obstoječe zelenice zasadijo z okrasnim drevjem in grmičevjem ter jih vzdržujejo v skladu z navodili vrtnarjev, ter tako prispevajo k lepšemu videzu mesta.
Nosilci naloge:
Krajevna skupnost in Družbenopolitične organizacije v občini M. Sobota, Zavod za ekonomiko in urbanizem, skupnosti stanovalcev, Samoupravna stanovanjska skupnost, DO Sobota-TOZD Komunala.
Rok za izvedbo: Stalna naloga. Začetek junij 1984.
Hišni sveti. Samoupravna stanovanjska skupnost in drugi nosilci nalog morajo pri izvajanju svojih nalog dati posebni povdarek izboljšanju medsebojnih odnosov stanovalcev.
Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota mora širšo javnost, družbenopolitične organizacije in skupnosti, ter samoupravne organe v letnih poročilih obveščati o izvajanju sprejetih stališč in usmeritev.
Številka: 36-6/84-1
V Murski Soboti, dne 26. junija 1984
Predsednica
Skupščine skupnosti socialnega varstva Ivanka KOREN, L r.
Predsednik
skupščine občine Murska Sobota
Martin Horvat 1. r.
218
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS št 18/77), Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 24/82) ih 212. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je izvršni svet skupščine občine Ljutomer dne 26. 7. 1984 sprejel
ODREDBO O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODREDBE O PRISTOJBINAH ZA FINANCIRANJE VETERINARSKO HIGIENSKE SLUŽBE NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
l.člen
Drugi člen odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih
STRAN 16 VESTNIK, 9. AVGUST 1984
skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 24/82) se spremeni in se glasi:
Pristojbina za žival znaša:
— za govedi	65,00
— za teleta in žrebeta do 120 kg	32,00
— za prašiče nad 50 kg, ovce in koze	27,00
— za pujske do 50 kg	8,50
— za brojlerje	0,20
— za nesnice (matična jata)	0,70
— za panje čebel	6,50
— za pse	150,00
— za mačke	70,00
2.	člen
Stroške za poslovanje veterinarsko-higienske službe plačujejo lastniki živali s pristojbino, ki jo plačujejo ob izdaji zdravstvenih spričeval, za pse in mačke pa ob cepljenju proti steklini.
3.	člen
Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 22/83) z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati.
4.	člen
Ta odredba začene veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka. 332-1/82
Datum: 26. 7. 1984
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer: KOSI Anton, 1. r.
219
Na podlagi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Ur. list SFRJ št. 32/84) dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 in 316. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na svoji seji, dne 20. 7. 1984 sprejel
ODREDBO
o povečanju cene odvoza smeti, stanarin in kanalščin
1.	člen
Cene za odvoz smeti znašajo:
— za kanto v Lendavi	35,00 din
— za kanto izven Lendave	38,50 din
“— prenos kante	7,00 din
— odvoz smeti s traktorjem	915.00 din
i— kontejnerski odvoz smeti	650,00 din
— odvoz fekalij po cisterni
.(3000 litrov)	963,00 din
Cene veljajo od 1. 8. 1984.
2.	člen
Cena stanarine se poviša za 30 % od 1. 9. 1984.
3.	člen
Cena kanalščine se poviša za 20 % od 1. 10. 1984.
4.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin
Štev.: 38—2/81—3
Datum: 27. 7. 1984
Predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Lendava: Ludvik JEREBIC
Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost z dne 20/6—1984 in zahtevka TOZD KOMUNALA Murska Sobota z dne 4/6—1984 je Izvršni svet skupščine občinelMurska Sobota na svoji seji, dne 26/6—1984 sprejel
SKLEP
O CENAH NEKATERIH KOMUNALNIH STORITEV V OBČINI MURSKA SOBOTA
1. člen
Določijo se cena za vodo, kanalščino in odvoz smeti z veljavnostjo
od 1. julija 1984 dalje, kot sledi: 1. VODA	m3	din
števnina		11.85
— družbeno ali etažno stanovanje — ostali vodomeri	kom/mesec	19,00
0 3/4. 1.5/4	kom/mesec	76,00
0 50	kom/mesec	208,00
0 80	kom/mesec	394,00
2. KANALŠČINA Osnova za obračun je količina porabljene vode iz mestnega vodovoda ali količina načrpane vode v lastnem vodnjaku. Če se količina vode ne meri, se uporabi normativ upravljalca kanalizacije		4,20
— gospodinjstva	m3	
— ostali uporabniki Če se odpadna voda onesnaži	m3	7,10
bolj kot je določeno, se določijo indeksne točke. Indeksne točke se obračunavajo po ceni 1.35 din/m3 odpadne vode. Kanal JET (vozilo za čiščenje		
kanalizacije) Odvoz fekalij	ura	2.345,00
— cisterna 2.8 m3	odvoz	676,50
— cisterna 5 m3 3. ODVOZ SMETI	odvoz	1.092,00
— odvoz smeti od stanovanj, ki so v upravljanju samoupravne		
stanovanjske skupnosti, drugih organizacij, etažnih lastnikov.		
stanovanj v Naselju 14. divizije	m2	1,72
— odvoz smeti od individualnih hiš	m2	1,20
— odvoz smeti od trgovin	m2	4,57
— odvoz smeti od delovnih organizacij — odvoz smeti od obrtnikov	m2	3,93
(osnova za obračun je površina poslovnih prostorov) — odlaganje smeti, odpadkov na odla-	m2	2,40
gališču	m3	185,00
— pokrivanje odpadkov na odlagališču — odvoz odpadkov s kesoni	m3	286,00
a) s kesoni prostorn. m3	m3	439,00
b) s kesoni prostorn. 4 m3	m3	386,00
c) s kesoni prostorn. 5 m3	m3	329,00
d) s kesoni prostorn. 7 in 8 m3	m3	266.00
— nastavitev praznega kesona v M. Soboti (izven M. Sobote se zaračuna nastavitev	kom	343.00
po ceni, ki velja za ustrezen kamion) — če je keson last podjetja »Sobota* TOZD Komunala so cene višje za 20 %.		
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 7. 1984 dalje.
Številka: 38-13/83-3
M. Sobota, 26. 6. 1984
Predsednik izvršnega sveta Pavel PONGRAC, 1. r.
220.
Na osnovi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Ur. list SRS, št. 15/84), sklepa skupščine
221
Na osnovi 9. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ. št. 23/84), dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Ur. list SRS, pt. 15/84) in predloga Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota št.
363/84—MA z dne 7/6—1984 je Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota na seji, dne 26/6—1984 sprejel
SKLEP
o povečanju cen stanarin in najemnin v občini Murska Sobota
1.	člen
Cene stanarin in prispevek etažnih lastnikov se povečajo za 25 % s 1. septembrom 1984.
Najemnine za poslovne prostore se povečajo za 32 % .od 1. julija 1984 dalje.
2.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1.7. 1984 dalje.
Številka: 38—13/84—3
M- Sobota, dne 26/6—1984
Predsednik izvršnega sveta Pavel PONGRAC, 1. r.
222
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 50. člena statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona, je skupščina občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 3L 5. 1984 sprejela
SKLEP
o osnovah in merilih za prispevek za celodnevno in dnevno oskrbo invalidov po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
1.	.
Zavezanec za prispevek k stroškom ?a celodnevno oziroma dnevno oskrbo invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (v nadaljnjem besedilu: invalid) je invalid sam.
2.
Invalid je dolžan k stroškom celodnevne oskrbe prispevati vse svoje dohodke in prejemke, zmanjšane za višino denarnega dodatka, določenega skladno z določili samoupravnega sporazuma o enotnih merilih za oblikovanje denarnega dodatkaoskrbovancem v socialnih zavodih v SR Sloveniji, vendar največ do višine oskrbnih stroškov.	’
3.
Invalid je dolžan k stroškom dnevne oskrbe v delavnicah za delo pod posebnimi pogoji, prispevati po dogovoru, ki ga sklene z občinsko skupnostjo socialnega skrbstva Gornja Radgona 35 % od svojih dohodkov in prejemkov, vendar ne več kot 4.645 din.
Pri določanju prispevka k stroškom oskrbe v delavnicah za delo pod posebnimi pogoji, pristojni organ upošteva določbe 9. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
4.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, uporablja pa se od 1. junija 1984 dalje.
ŠTEVILKA: 8/84
V Gornji Radgoni, dne 31.5. 1984
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA Marjan NEUVIRT, dipl. prav.
223
Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), 13. člena Pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 11/80) in 184. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83). je skupščina občine Ljutomer na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. 7. 1984 sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU ULIC IN CEST V MESTU LJUTOMER
L
Nova ulica, ki poteka zahodno od križišča Kolodvorske in Prešernove ulice vzporedno z železniško progo do delovne organizacij e KRKA TOZD Išis se imenuje ULICA RADA PUŠENJAKA.
2.
Nova ulica, ki poteka vzhodno od križišča s Kolodvorsko ulico pri glavni postaji do naselja Babinci, se imenuje BABINSKA CESTA.
.	, A
. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradni objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava. Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 015-1/82
Datum: 9/7—1984
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
224
Popravek
Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Selišči (Uradne objave, št. 21/84)
______v prvem členu se v 53. in 54. vrsti črta del besedila, ki glasi: »443 po njeni južni meji Se obme proti jugu po vzhodni meji pare, št.« in
— v 56. in 57. vrsti tega člena pa se črta del besedila, ki glasi: »proti jugu in preseka pot pare. št. 817 in po zahodni in južni«.
— v drugem odstavku 1. člena pa se v prvi vrsti zamenja beseda »severovzhodu« z besedo »severozahodu«.
Sekretar skupščine občine G. Radgona 'Feliks PETEK, 1. r.
225
Popravek
Odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Selišči (Uradne objave, št. 21/84)
V navedeni odločbi se vnesejo naslednji popravki:
— v 31. alinei se priimek LOVRENC pravilno glasi »LOVREC« — v 55. alinei se priimek STOLNIK pravilno glasi »STOTNIK« — v 74,'alinei se.pri Žalik Marini pravilno glasi ime »MARTINA« — v 58. alinei se parcelna številka 838 pravilno glasi »836« — v 76, alinei se parcelna številka 621/1 pravilno glasi »521/1 — — v alineah 63, pare. št. 19.66, pare. št. 56, 69, pare. št. 66 in 79, pare.
, št. 49 se parcelne številke bznačijoz zvezdico
Sekretar
skupščine občine Gornja Radgona Feliks PETEK, 1. r.
Radijski in televizijski spored od 1O. do 16. avgusta
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
! RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
’j RADIO
MURSKA SOBOTA - MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 10. avgusta (rubrika za mlade, Kam konec tedna), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
in
9.30-10.00
11.40—	01.00 Teletekst RTV Ljubljana. 9.50 Videostrani — Olimpijske novice (do 10.00), 11.55 Poročila, 12.00 OI LA 84: Olimpijski pregled 1, 13.30 Propagandna oddaja, 13.35 01 LA 84: Boks — polfinale, 2. del, 16.25 Propagandna oddaja, 16.30 OI LA 84: Vaterpolo — Jugoslavija: XY, skrajšan posnetek, 17.00 OI LA 84: Ateletika (200 Ž — polfinale in finale, 1500 Ž —polfinale, skok v daljino Ž — finale, 5000 polfinale, deseteroboj: kopje in 1500) Vmes vključitev v neposredni prenos Kajaka in kanuja na 500 m, 19.30 Tv dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne prezrite, 21.10 Le kaj- se je zgodilo s teto Alice, ameriški film, 22.50 Poročila, 22.55 Prro-pagandna oddaja, 23.00 OI LA 84: Olimpijska kronika 2, 23.30 OI LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos, 01.00 OI LA 84: Atletika, neposredni prenos, 01.00 Skok v višino ženske — finale, 01.20 100 z ovirami — polfinale, 01.404 x 400 M — polfinale, 02.10 4 x 400 Ž — polfinale, 02.30 Disk M — finale, 02.40 1500 M — po-flinale03.15 lOOzovirami — finale, 03.40 3000 finale, 04,10 3000 z ovirami — finale, 04.55 OI LA 84: Vaterpolo — Jugoslavija: XY, prenos, 05.55 OI LA 84: Košarka M — finale, posnetek (če ne igra YU) (do 07.30)
TV ZAGREB
4.55 OI Los Angeles 84, 11.40 Poročila, 11.45 TV koledar, 12.00 OI Los Angeles 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Derrick, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 22.05 Kultura srca, 23.00 OI Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
6.30 OI Los Angeles 84, 8.30 TV v šoli, 9.00 Poročila, 9.05 Eci, peci, pec, 9.30 OI Los Angeles 84, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinski magazin, 19.30 Avstrija danes, 19.35 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Sanjska dežela operete, 22.20 OI Los Angeles 84.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
10.00 Ponovitve: Telovadba; Potovanje za nasmeh; Pirxove dogodivščine; Cirkus. 16.30 Za otroke. 17.15 Okno, reportaže. 18.30 Telešport; olimpijske igre, pregled. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Evropejec, 4. del italijanske nadaljevanke. 21.30 Se pol ni res, kviz. 22.00 V očeh lisice, italijansko-špan-sko-francoski film. 23.35 TV dnevnik.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — aktualno v soboto, 11. avgusta (sobotna reportaža, iz društev, nasvet, listamo po predhodnikih Vestnika), 17.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
9.30—10.00
in
11.30-	01.00 Teletekst RTV Ljubljana, 9.50 Videostrani — Olimpijske novice (do 10.00), 11.45 Poročila, 11.50 OI LA 84: Olimpijski pregled 1, 13.20 Propagandna oddaja, 13.25 OI LA 84: Atletika. posnetek, vključitev v neposredni prenos kajak — kanu 100 m EVR, 16.50 Propagandna oddaja, 16.55 OI LA 84: Košarka (M), posnetek finalne tekme, 18.35 OI LA 84: Jahanje — dresura, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30Tvdnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 OI LA 84: Boks — finale, neposredni prenos EVR, vključevanje v neposredni prenos atletike — krogla, 400 x 100 Ž, 22.40 Poročila, 22.45 Animirani film, 22.55 Propagandna oddaja, 23.00 OI LA 84: Rokomet M — finale, neposredni prenos EVR. v odmoru .. . 00.55 OI LA 84: Atletika — finale, prenos, 01.00 Disk Ž —finale, 01.20 4 x 100 Ž — finale, 01.30 skok v višino M — finale, ol.50 4 x 100 m — finale, 02.20 4 x 400 Ž - finale, 02.50 4 x 400 M — finale, 03.00 Krogla M — finale, 03.20 1500 Z — finale, 03.55 1500M-finale.04.305000 - finale, 04.55 OI LA 84: Boks — finale 2. del, 05.55 OI LA 84: Olimpijski pregled 2 07.30 OI LA 84: Nogomet finale
TV ZAGREB
0.10 OI.Los Angeles 84, 11.40 Poročila, 11.45 TV koledar, 11.50 OI Los Angeles 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 OI Los Angeles 84, 22.40 Dnevnik, 23.00 OI Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
6.30 OI Los Angeles 84, 8 30 TV v šoli, 9.00 Poročila, 9 05 Avstrija v sliki, 9.30 OI Los Angeles 84, 13.00 Poročila 15.00 Počitniški spored, 16 35 Kremenčkovi, 17.00 Poročila, 17.05 Risanje, slikanje, oblikovanje, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.30 Cirkus, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.00 Šport, 20 15 Srce na nabodalu (Veseloigra), 22.00 OI Los Angeles 84.
8.30 Naš ekran. 8.55 Za otroke. 9.50 Ponovitve 15.00 Direndaj, pon. £50 Wi fotografije. 16.25 Za J stnike. 17.10 Kuharska knjiga. 17.30 Objektiv. 1830 Telešport; olimpiada, pregled. 20.00 TV dnevnik. 20.35 Samo brez panke, madžarska knmiv„ter 22.15 Narodna za orkes e . 22.20 Vročina, sovjetski turn. 23.45 TV dnevnik.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem rolu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (neposredni prenos 9. srečanja slovenskih društev Zahodne Evrope v Moravskih toplicah, kmetijska rubrika, humoris-tično-satirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
7.10	—00.00	Teletekst
RTV Ljubljana, 7.25 Propagandna oddaja, 7.30 OI LA 84: Nogomet finale, neposredni prenos v odmoru, 9.15 Propagandna oddaja, 9.20 OI LA 84: Boks, finale, posnetek 11.40 OI LA 84: Odbojka (M)—finale, posnetek, 13.40 OI LA 84: Olimpijski pregled 1, 15.10 Propagandna oddaja, 15.15 OI LA 84: Atletika, finale — posnetek, 19.15 Risanka, 19.24Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ž. Senečič—E. Tomičič: Gabrijel, nadaljevanka, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 Nadnacionalne družbe: Računalniki in pismenost, reportaža TV Zagreb, 21.35 Poročila, 21.40 Jazz na ekranu: Kvartet Andreja Amola, 22.05 OI LA 84: Ritmična gimnastika, posnetek (do 00.05)
TV ZAGREB
0.55 OI Los Angeles 84, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Gabriel, 21.05 Če. bi svet izgledal tako?, 21.45 Dnevnik, 22.05 OI Los Angeles 84.
TV AVSTRIJA
7.30	OI Los Angeles 84, 15.00 Veliki Apač (film), 16.25 Risanka, 17.05 Lutke. 17.15 Risanka, 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Narodna glasba, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Italijanska legenda, 21.15 OI Los Angeles
drugi program
9.	00 Matineja, 17.00 Ali
poznate melodijo, 17 45 Velikih 10. 18.30 Okay 19 30 Čas v sliki, 20.15 Hišni prijatelji so tudi ljudje (film) 21.45 Poročila, 21.50 Bogati
»in revni, 22.35 Rock festival
1984 v Zeltwegu.
TV MADŽARSKA
8.05 Filmi za cicibane. 8.25 Deček iz preteklosti, film. 9.45 Lutke. 10.50 Mednarodno čarovniško srečanje. 15.00 Spored prihodnjega tedna. 15.30 Glasbeni butik. 16.35 Malce muhasta dama, madžarski film. 17.50 Delta. 18.30 Telešport, olimpiada, pregled. 20.00 Teden. 21.00 Marco Polo. 7. del. 22.05 Gabor Mocsar, portret študia Szeged. 22.30 Poročila.
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 13. avgusta (šport, kronika, najbolj iskane plošče), 17.30 — Glasbeni utrinki, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
™LJANA TV LJUBLJANA
in
9.30-10.00
13.45-22.15 TELETEKST RTV LJUBLJANA, 9.50 Videostrani — Olimpijske novice (do 10.00), 14.00 OI LA 84: Jahanje, 14.40 Propagandna oddaja, 14.45 OI LA 84: Zaključek olimpijskih iger in maraton, posnetek, 18.45/19.00 Zgodbe iz Nepričave. otroška serija Tv Beograd, 19.15 Risanka, 19.24Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Jordan Plevneš: Eri-
gon, predstava Primorskega , dramskega gledališča
Nove Gorice, 22.00 dnevnik 2
IZ
Tv
Oddajniki II TV mreže:
19.00 Podium — oddaja za mlade, 19.30 Tv dnevnik,_ .20.00 Po poteh spoznavanj, 20.50 Poročila, 21.00 Dinastija, ameriška nadaljevanka, ‘21.50 Ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.35)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
13.45 Poročila, 13.50 TV koledar, 14.00 OI Los Angeles 84. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Svet danes, 21.50 En avtor, en film, 22.10 Dnev-' nik.
TV AVSTRIJA
6.30 OI Los Angeles 84, 8.30 TV v šoli. 9.00 Poročila, 9 05 Eci, peci, pec, 9.30 Nocoj na OI Los Angeles 84. 11 30 Veliki apač (film), 12 55 Risanka, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Pasje zgodbice, 17.55 -Spanček Zaspanček, 18.00 Ljudje in živali, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.15 Ceste San Francisca, 22.05 Šport.
drugi program
17.30 Vodne poti v svobodo, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, ^9- 5 Peklenski načrt (film), c L Cas v slikl- 21.45 Schilling, 22.05 Kaj si delal v vojni očka? (film)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 14. avgusta (Iz krajevnih skupnosti), 17.30 — Glasbeni utrinki, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
17.45-22.35 Teletekst. RTV Ljubljana, 18.00 Poročila, 18.05 Jeklenec, otroška serija Tv Zagreb. 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo, 18.55 Pisani svet: Zvok tišine — tišina zvoka, 19.15 risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik 1, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 H. Robbins: Park avenija 79, ameriška nadaljevanka, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Aktualno: Pet usodnih ur, 22.20 Tv dnevnik 2
Oddajniki II. Tv mreže:
17.30 Pustolovščina, otroška oddaja, 18.00 Tv dnevnik. 18.15 Francija skozi šanson, glasbena oddaja Tv Ljubljana, 18.45 40 let graničarskih enot JLA, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Top lista nadrealistov, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Liki revolucije, dokumentarna oddaja, 21.35 Poročila, 21.40 Jazz na ekranu, 22.15 Knjige in misli (do 22.45)
TVZAGREB
17.30 Avantura, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Francija skozi šanson, 18.45 40 let obmejnih enot, 19.05 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Teme, 20.50 Vztrajanje (film), 22.35 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 11.20 Šport v ponedeljek, 12.15 Avstrija v sliki, 12.40 Schilling, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka. 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Portret Georga Orwella, 21.15 Tobogan smrti (film).
drugi program
17.30 Usmeritev, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dallas, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Klub 2.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA JVMADŽARSKA
10.00 Ponovitve. 10.50 Hoho, bratec, madžarski film. 16.45 Fanfar; pop in klasična glasba. 17.15 Kapetan Tentes, pon. 5. dela. 17.45 Ta predsednik je čarovnik; študio Pecs. 18.30 Telešport; olimpiada, pre-ooin 20.00 TV dnevnik. 40.30 Evropejec, 5. del. 21.30 ^"c84, kulturni tednik. zz.JU Svetovnogospodarski magazin. 23.00 TV dnevnik
16.00 — Iz domačega glasbenega atftiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 15. avgusta (gostje v živo — pred kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni, iz delovnih kolektivov), 17.30 — Mirtu te zabavne glasbe, 18.00 — Najlepše zelje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
18.05—21.55 Teletekst RTV Ljubljana, 18.20 Poročila, 18.25 Ciciban, dober dan: Naš vrtec je ob meji, 18.45 Preko Atlantskega oceana, potopisna reportaža Tv Zagreb. 19.15 Risanka. 19.24Tvin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik 1. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Film tedna: Ožigosana, ameriški film (čb), 21.35 Propagandna oddaja, 21.40 Tv dnevnik 2
Oddajniki II. Tv mreže:
17.55 Tv dnevnik, 18.15 Camilla, moja sestra, evrovizijska otroška drama, 18.45 Narodna glasba s restivala Ohrid ’84, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Mostovi prijateljstva, zabavnoglasbena oddaja, 21.00 Poročila, 2E10 Ohridsko poletje 84 — oddaja resne glasbe (do 21.55)
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TVZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Moja sestra Camile (film), 18.45 Balkanski folklorni festival, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Smrt jaha na konju (film). 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
14.45 Ljubezen na Tirolskem (film), 16.25 Mojster Eder. 16.50 Pes slednik, 17.40 Čeladek, 17.45 Kje živijo kiti, 18.30 Lili Kraus, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 V Avstrijije vedno sezona, 21.45 Šport, 22.00 Red mora biti, (zabavna oddaja).
DRUGI PROGRAM
9.00 Matineja, 16.25 Ma-diganova ekspedicija, 17.15 Prizorišča svetovne literature, 18.00 James Last v Al-ggau, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Le Mans (film), 22.00 Kulturni žumal, 22.45 Svet sanj, 23.30 Sodbo bodo izrekle ženske (film).
10.00 Ponovitve. 11-05 Hoho, morje, madžarski film. 16.50 Pregovori. 17.40 Po sledeh 13. apostolov, nemška kriminalka. 18.50 Športni muzej; zgodovina tekmovanja s konjskimi vpregami. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Želeli ste, spored po želji gledalcev. 21.45 Umetnina tedna: Dezsd Czigany: Pogreb otroka. 21.55 Hišniki. 22.45 TV dnevnik.
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno » četrtek, 16. avgusta (kultura in prosveta), 17.30 — S pesmijo po Jugoslaviji, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.45—23.15 Teletekst RTV Ljubljana, 18.00 Poročila, 18.05 Trapollo HH 33: Veliki zmagovalec in njegovi sužnji (čb), 18.50 Želeli ste — poglejte, zabavno-poučna oddaja, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Lov za zakladom: Jugoslavija, kviz francoske Tv, 20.55 Pripa-gandna oddaja, 21.00 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka, 22.20 Tv dnevnik 2, 22.35 Retrospektiva domače Tv drame — Milan Pugelj: Splavljenci (čb)
Oddajniki II. TV mreže:
17.55 Tv dnevnik. 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje, 18.45 Orkester Johann Strauss iz Dunaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer: Hrvaška drama. Narodnega gledališča Ivan Zajc z Reke, 21.40 Poročila, 21.45 Triptih— oddaja iz kulture (do 22.25)
TV ZAGREB
18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Junaški rod, 18.45 Glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Zabavna oddaja, 22.05 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Ljubezen na Tirolskem (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Poročila, 15.00 Počitniški spored, 17.00 Poročila, 17.05 Eci, peci, pec, 17.30 Levo od pingvinov, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Končna postaja, 21.45 Številka SS ....
DRUGI PROGRAM
17.30 Vinogradništvo v Avstriji, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Vesoljska ladja Enterprise, 19.30 Dalli — dalli, 21.15 Čas v sliki, 21.45 Slehernik za slehernika.
10.05 Za otroke: Pionirske kronike; Čarovnik Oz, risanka. 16.35 Kapetan Ten-kes, pon. 6. dela madžarske avanturistične nadaljevanke. 17.00 Poštni predal 250; Maria Takacs. 18.30 Kratki filmi. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Krimi-naloge, nemški TV film. 21.35 Šestinšestdeset; aktualni razgovor. 22.25 Pišem se Zsigmond Szekely. 22.30 TV dnevnik.
TV KOPER	TV KOPER _	TV KOPER	TV KOPER	TV KOPER	TV KOPER	TVKOPER
i Nismo prejeli sporeda.	Nismo prejeli sporeda-	I Nismo prejeli sporeda.	Nismo prejeli sporeda.	Nismo prejeli sporeda.	Nismo prejeli sporeda.	Nismo prejeli sporeda.	j
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN 17
tedenski koledar
PETEK, 10. avgust — Lovrenc SOBOTA, 11. avgust — Klara NEDELJA, 12. avgust — Hilarija PONEDELJEK, 13. avgust — Liljana
TOREK, 14. avgust — Anastazija SREDA, 15. avgust — Marija ČETRTEK, 16. avgust — Rok
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
10.	avgusta ob 18. uri zahodno-nemški film: „MED JASTREBI” in ob 20. uri angleško-francoski film: LJUBIMEC LADY CHA-TTERLEY. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
12. avgusta ob 16. uri zahodno-nemški barvni film: MED JASTREBI ter ob 18. in 20. uri angleško-francoski film: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
LJUTOMER
11.	avgusta ob 20. uri ter 12. avgusta ob 18. in 20. uri francoski film: TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO;
15.	in 16. avgusta ob 20. uri vzhodnonemški film: ZAKLAD INDIJSKEGA REZERVATA.
GORNJA RADGONA
10.	avgusta ob 19. uri francoski film: ŽANDAR IN ŽANDARKE in ob 21. uri ameriški film: LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ;.
11.	avgusta ob 20. uri francoski film: SPET SEM SAMSKI;
12.	avgusta ob 18. uri francoski film: ŽANDAR IN ŽANDARKE in ob 20. uri ameriški film: LJUBEZEN NA PRVI UGRIZ;
15.	avgusta ob 20. uri italijanski film: STEVARDESA IN GANGSTERJI.
prodam
VINOGRAD s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem prodam, informacije: Precetinci št. 16, p. Bučkovci. In-434
DOBRO KMETIJO V OKOLICI LJUTOMERA, z vso ustrezno kmetijsko mehanizacijo in 3 ha zemlje prodam. Naslov v upravi lista. In-436
OPEL KADET L, starejši letnik, na novo registriran, prodam. Lovrenčič, Stara Nova vas 36, p. Križevci pri Ljutomeru. In-438 HIŠO V NOVEM NASELJU V IVANJKOVCIH PRI ORMOŽU, . v tretji fazi gradnje, prodam.
Stanko Polanec, Krčevina 6, 62275 Miklavž pri Ormožu, telefon 062-711-055. In-439
SVEŽO SVINJSKO MAST UDODNO PRODAM. Predanovci 19. M-3671
DVODELNO OMARO ZA SPALNICO prodam. Gomboc, Polana 13. M-3672
KOMPLETNO KUHINJSKO POHIŠTVO prodam. Murska Sobota, Staneta Rozmana 2, telefon 21-968. M-3673
NEMŠKE OVČARJE Z RODOVNIKOM PRODAM. Aleksander Cener, Vanča vas 58 c.
M-3674
ŠKODO 110 L, generalno obnovljeno, letnik 1974, registrirano do julija 1985, ugodno prodam.
Gjerkeš, Lipa 22. M-3676
TRAKTOR ZETOR 5711 C ter pluge in brane prodam. Satahovci 32. M-3677
AVTO KOMBI 850 KL, registriran do julija 1985, prodam. Selo 73. M-3678
DRVA (6 kub. m) in 8 arov gozda za posek (jelša), prodam. Berkovci 17. M-3679
TELICO, brejo osem mesecev in kravo, staro štiri leta,, prodam. Nedelica 10. M-3680
ZASTAVO 101, letnik 1974, pro-'dam. Tropovci 15. M-3681 ZASTAVO 101, letnik 1974, 1. registrirano 1977. leta, z rezervnimi deli in motorjem za zastavo 101 prodam. Dobrovnik 247, telefon 069 70-436. M-3682 KRAVO, brejo sedem mesecev, prodam. Smej, Beltinci, Gubčeva 18. M-3683
TELICO, staro 16 mesecev, brejo šest mesecev, prodam. Sukič, Marinje 51. M-3684
BAS KITARO ZNAMKE TAJFUNG, ojačevalec in zvočnik, 100 W, prodam ali zamenjam za avtomobil. Kardoš, Andrčjci 30. M-3685
ZASTAVO 101, neregistrirano, prodam. Nedelica 117, p. Turnišče. M-3686
PUHALNIK TAJFUN IN VISOKOTLAČNI BALIRKI FERGUSON IN KLAS — POBE-DA prodam. Kupšinci 62, telefon 23-883. M-3687
KRAVE srednjih let in dve telici po izbiri, visoko breji, prodam. Domajinci 26. M-3688
DVE TELICI, visoko breji, kontrola A, prodam. Pertoča 17. M-3689
KOSILNICO ROTAX, primerno za hribovite predele, prodam. Kol-taj, G. Petrovci 45. M-3690 DVA SODA (300 1) prodam. Andrejci 1. M-3691
STREŠNO OPEKO (biber) prodam. Informacije: Markišavci 36. M-3693
ZASTAVO 750 in otroško kolo prodam. Špiiak; M. Sobota, Ser-cerjevo naselje 5. M-3693
BREJO TELICO, kontrola A, prodam. Leopold Šinko, Gederov-ci 21. Mz3566
PRIKOLICO ZA ŽIVINO ter mopeda na 5 in 3 prestave prodam. Fokovci 1. M-3639
ORGLE YAMAHA — dvoma-nualne — in LESLE HAMMOND ugodno prodam. Ogled vsak petek in soboto po 19. uri v restavraciji-Moravskih toplic. M-3647 ZASTAVO 750 in OJAČEVALEC 2 x 75 z zvočniki 2 x 150 W ugodno prodam. Zvonko Lovren-čec, Filovci 103, p. Bogojina. M-3707
KOMPRESOR s 100-litrskim rezervoarjem, malo rabljen, ugodno prodam. Puževci 51. M-3708 MALE PUJSKE PRODAM. Železen, Puconci 51. M-3709 ZASTAVO 750, letnik 1974, ugodno prodam. Štefan Žekš, Temlinova 10/a, M. Sobota, telefon 22-091. M-3711
KRAVO, staro sedem let, brejo devet mesecev, po izbiri prodam. Hotiza 144. M-3714
TRAKTOR IMT 539-196, še neregistriran, prodam. Telefon 75-010. M-2715
ŠKROPILNICO KŽK ZA TRAKTOR, novo, 200 1, prodam. Renkovci 67. M-3715
KRAVE IN MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska ulica 2. M-3716
PRIKOLICO TEHNOSTROJ ZA TRAKTOR, enoosno, z zračnimi zavorami, registrirano, ugodno prodam. Zenkovci 62. M-3717 MEŠALEC ZA BETON, rabljen, prodam. Tišina 6 a. M-3719 OPEL KADET CITY, letnik 1978, registriran, prodam. Štefan Sukič, Strukovci 22, p. Bodonci. M-3720 TRI OKNA (175 x 155 cm) in dvoja vrata s podboji prodam. Horvat, Hotiza 203 (grede. M-3739 KRAVO s teletom prodam. Fujs Pečarovci 11. M-3740
ŠKODO 110 R KUPE, letnik 1976, registrirano do 15. XI. 1984, prodam. Jože Kolarič, Srednja Bistrica 46. M-3741
SVINJE ZA ZAKOL in bučno olje prodam. Rakičan, Cvetkova 36. M-3742
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Tešanovcih prodam. Informacije: Tišinska 2, telefon 22-385. M-3745 KOSO ZA TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Bobič, Križevci 156 v Prekm. M-3750 ZASTAVO 750, moped s štirimi prestavami in električni ročni stroj za skobljanje, prodam. Dankovci 26. M-2752
FIAT 750, letnik 1974, tudi po delih, prodam. Odranci 46. M-3755 KOMBI PEČ, italijansko, novo, prodam. Predanovci 50. M-3755 PUJSKE (od 20 do 30 kg) prodam. Telefon 24-381. M-3756
20 AROV VINOGRADA, 30 AROV MEŠANEGA GOZDA in 5 kub. m plohov (,,foslinov”), prodam. Naslov v upravi lista. M-3757
PUJSKE, velike in male, prodam. Franc Horvat, Tišina 31. M-3759" HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM V SELU PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3760
STAR HLEV (trd les za kurjavo) prodam. Rankovci 39. M-3761 RIPSOVO SEME PRODAM. Jože Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-3778
SOBNO KREDENCO, kavč, stole in peč na olje prodam. Murska Sobota, St. Rozmana 11. M-3738 KRAVO, z drugim teletom brejo, prodam. Toplak, Kobilščak 21. M-3762
MOPED AVTOMATIK in belo otroško posteljo z jogijem prodam. Grajska 14. M-3763
LADO 1200, letnik 1974, in dvobrazdni plug za steyr 18 prodam. Markišavci 8. M-3764 GRADBENO PARCELO, zastavo ■ 101, letnik 1977, starejšo zakonsko posteljo z jogijem in otroški sedež za- avto ugodno prodam. Nada Kumlenac, Puževci 43. M-3765 ŽAGAN IN POSUŠEN LES ZA OSTREŠJE in deske za ladijski pod prodam. Andrejek, Sebeborci 101. M-3766
DVE KRAVI in telico prodam. Naslov v upravi lista. MG767 POLONEZ 1500, 1. registracija 1981, prevoženih 25.000 km, in avtoprikolico Panonija, 500 kg, prodam. Vegova 13, telefon 23-895. M-3768
RODOVNIŠKE PSE PRITLIKA--VE PINČE-SRNICE PRODAM. Informacije po telefonu 062-34-142. M-OP
KRAVO PRODAM. Bodanec, Rankovci 50. M-EK
TRAKTOR PORSCHE, 14 KS, s kosilnico, transporter za seno in silažo ter voz z gumijastimi kolesi, vse v zelo dobrem stanju, naprč-daj. Murski Petrovci 15, p. Tišina. M-RK
GS 1,2, letnik 1977, registriran do avgusta 1985, ugodno prodam. Informacije po telefonu 22-758. RENAULT 4, letnik 1977, prodam. Jože Kokol, Beltinci, Raven-60. M-3722
GOLF JL, letnik 1979, prodam. Janez Flisar, M. Črnci 2 b, telefon 76-425. M-2769
. VINOGRAD, 400 trsov, 3. letnik, s kletjo (pri karavli), prodam. Cena 150.000. Telefon 75-684. Le-287
WARTBURG, letnik 1974, ugodno prodam. Bakovci, Mlinska 8. M-3380
POLONEZ, star dve leti, 10.000 km, svetlo zelen, plug za ferguson, dvobrazdni in voz z gumijastimi kolesi prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-3723
MALE PUJSKE PRODAM. Šalamenci 64. M-3724
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN ZEMLJO ali brez zemlje prodam. Naslov v upravi lista. M-3725
KADET, letnik 1966, prodam. Informacije: telefon 24-188 (zvečer). M-3726
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Jože Tomažič, Zagajski vrh 16, Gornja Radgona. M-3726 BAGER RADIČ 310 prodam ali zamenjam za novejši traktor aii poltovornjak. Franc Šlebinger, Ledinek 22, Spodnja Ščavnica. M-3727 BREJO TELICO, kontrola A, prodam. Lendvaj, Moščanci 72. M-3728
SALONITNE PLOŠČE, bele (ANHOVO), prodam. Naslov v upravi lista. M-3729
ZASTAVO 750 de lux PRODAM. Murska Sobota, Kroška 67. M-3730 126 P, letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu: 21-048 — do 14.30 ure. M-3731
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, rabljen, 50 1, z novo kadjo in stiskalnico, rabljeno, prodam. Škraban. Strukovci 25. Informacije v nedeljo od 10.—11. ure. M-3733
RENAULT 4, letnik 1975, registriran, prodam. Alojz Gider, Petanjci 68. M-OP
ZASTAVO 101 SUPER, letnik 1978, prodam. Ferenčak, Beltinci, Gregorčičeva 33 d. M-3735
ZASTAVO 101, garažirano, ohranjeno, prevoženih 44.000 km, prodam. Murska Sobota, Mladinska 10. M-3736
ZASTAVO 750, na novo registrirano, prodam. Krog, Brodarska 10. M-AS
STREŠNO OPEKO BIBER, ohranjeno, prodam. Ogled po 15. uri. Murska Sobota, Cankarjeva 34. M-EH
DVA HA ZEMLJIŠČA V BLIŽINI GORNJE RADGONE, od tega 40 arov vinograda, ostalo travnik, njiva in sadovnjak, primerno za gradnjo, prodam. Informacije v večernih urah po telefonu 74-556. M-K
KMETIJO, 8,8 ha, z vsemi kulturami, na lepi sončni legi, 15 km iz Maribora, prodam, Ludvik Najvirt, Grušovec 13, 62231 Pernica. M-OP
IZRUVAČ KROMPIRJA, enoredni, ugodno prodam. Žerdin. Lipa 3, p. Turnišče. M-OP ZDOMČI POZOR!
Stanovanjsko hišo z delavnico, primerno za obrt, prodam. Slobodan Bašič, Bakovci, Ob Muri 13. M-3771
PRALNI STROJ, hladilnik, šivalni stroj in preprogi ugodno prodam. Ivana Regenta 25, M. Sobota. Ogled v petek, 10. avgusta od 10,—12. ure. M-3773
ZASTAVO 101 SUPER, letnik 1978, prodam. Embreuš, Drago-tinci 26, p. Videm ob Ščavnici. M-3773
TELICO, brejo osem mesecev, kontrola A, in kravo, brejo šest mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-3774
MERCEDES 280 LS, letnik 1970, poceni prodam. Trninovec, Hotiza 20. M-3775
VEČJO NOVO STANOVANJSKO HIŠO PRI MURSKI SOBOTI ugodno prodam za gotovino. Možnost nakupa samo polovice hiše, približno 110 kv. m stan, površine. Naslov v upravi lista pod ,,430 SM”. M-3702 • LEVO LUČ ZA KADET C, kolesni ležaj SEMERING, ščetke in puše za zaganjač, peč na olje Emo-5, rebraste radiatorje (višina 60 sc — 31 členov, 110 cm — 14 členskih), športno kolo na pet prestav in železo za balkone (30 x 30) prodam. Broder, Gradišče 48 a. M-3670
ZASTAVO 101 de luxe, letnik 1978, prevoženih 61.000 km, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Renata Menhart, Murska Sobota, Lendavska 19, telefon 21-234. M-3703
HARMONIKO WELTMEISTER,. 120-basno, -4-glasno, prodam. Gornja Bistrica 23, telefon 22-310. M-3704
DVE KRAVI in telico prodam. Radovci 78. M-3694
TELICO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. G. Petrovci 43. M-3695
KRAVO s teletom prodam. Dokle-žovje 44/a. M-3696
PUJSKE, stare devet tednov, pro-, dam. Krog, Rožna 5. M-3697 r GOLF, letnik 1981, prodam. Informacije po telefonu 21-542 ali
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni nas je v 60. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
Cecilija Jeneš
roj. Verban s Tišine
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala osebju internega oddelka soboške bolnišnice in oddelka gastroki-rurgije Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Gregorčevi in dr. Savlovi ter patronažnim sestram za lajšanje bolečin in nego.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in godbi za žalostinke, gasilcem, govornikom KS, kolektiva OZD Mura in društva invalidnih upokojencev za pošlo-’ vilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: mož Leopold, hčerka Angela z možem Mirkom, vnuk Bojan, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo
Novak, Lendavska 23 a — v popoldanskem času. M-3698
BREJO SVINJO PRODAM. Žižki 70. M-3699
REGAL IN KAVČ PRODAM.
Ilič, Lendavska 6. M-3700
BREJO TELICO PRODAM.
Vinko Škrobar, Črnci 45, p. Apače. M-3701
ANSAMBEL ŠTIRJE KOVAČI, ki ga poznamo po številnih ploščah, kasetah in javnih nastopih
V NEDELJO, 12. avgusta, od 15. ure dalje nastopa v GOSTILNI JAKLIN V ČREN-ŠOVCIH
Postregli vam bodo z dobro kapljico in jedili. VSTOPNINE NI!
zaposlitve
ŽENSKO za varstvo otrok na domu iščemo. Naslov v upravi lista. M-3754
DELAVKO ZA DELO V ŠIVILJSTVU sprejmem. Delovni čas dopoldne. Nada Antolin, Murska Sobota. Lendavska 58. M-3 746
KUHARICO ZAPOSLIMO.
Naslov v upravi lista. M-3725
V SPOMIN
10. avgusta mineva žalostno leto, odkar nasje po krajši bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Karel Kous iz Adrijanec
Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih velikožalost in globoko rano.
Dom je prazen, a v naših mislih in srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
Pred 18 meseci smo se poslovili tudi od dragega strica
Aleksandra Kousa
iz Šalovec
Hvala vsem, ki se ju še spominjate, na njuna grobova prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: žena Sidonija, hčerka Emilija, vnukinja Lidija z možem Lacijem in malim Darjanom ter VSI, KI SMO JU IMELI RADI
ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni v 50. letu starosti mnogo prezgodaj zapusti^ naš dragi mož, oče, tast, dedek, sin in brat
Jožef Sep
invalidski upokojenec iz Dobrovnika
sobe
OPREMLJENO SOBO oddam dekletom. Lendavska 20. M-3712 SOBO v Murski Soboti ali bližnji okolici išče starejši moški. Naslov v upravi lista. M-3734
SOBO oddam dekletu. Naslov v upravi lista. M-3747
SOBO V LJUTOMERU ali bližnji okolici Ljutomera iščem. Naslov v upravi lista. In-447
razno
OBRTNIKOM VODIM KNJIGOVODSTVO. Telefon 23-408. M-3743
OBDELOVALNO ZEMLJO V OKOLICI MURSKE SOBOTE vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M-3758
ZEMLJO V RAZKRIŽJU (1,30 ha) oddam v najem. Telefon 062-701-578. M-3718
RAZNOVRSTNE ROLETE NAMEŠČAM NA VSE TIPE OKEN. Tone Arnuš, Žabjak 45, Ptuj, telefon 062 773-214. M-3544 ENOSOBNO STANOVANJE V CENTRU LJUBLJANE, s soglasjem. zamenjam za dvoinpol ali trisobno stanovanje v Murski Soboti. Ponudbe na upravo lista. M-3732
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 19/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože
Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Stefan Sobočan; Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gontčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvd 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 700,00 din, polletna 350,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.500,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 900,00 din, Takoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30^-01176. Cena posamezne številke 20,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali.
Iskrena zahvala dr. Vaššu za zdravniško pomoč, župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, gasilcem za poslovilne besede in vsem ostalim, ki ste prerani grob zasuli s cvetjem.
Žalujoči: žena Terezija, hčerki Marta in Šarika, zeta Milan in Rudolf, vnuk Jernej, mama, brat, sestra in ostalo sorodstvo
STRAN 18
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
ZAHVALA
27. julija nas je po krajši bolezni v 77. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in stari oče
Peter Koltaj
iz Andrejec 38
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom i^ znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, ga spospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence.
Prisrčna hvala g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred ter predsedniku KS za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Ema, hčerka Emica z možem Štefanom in vnuk Simon
V SPOMIN Spomin je največja bolečina . . .
26. julija je minilo šest let, odkar nam je usoda iztrgala dragega moža
Janeza Vratarica
iz Martjanec
Odšel si za vedno kot dober mož, poln upanja, meni pa sta ostali neizbrisna bolečina in žalost.
Vsem, ki se ga še spominjate, sočustvujete z menoj in obiskujete njegov tihi dom — iskrena hvala!
Neutolažljiva žena Gizela
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta
Antona Budje
iz Žiberec 12
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na nj egovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, nj egov grob prekrili z venci in cvetjem ter nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala GD Žiberci, govornikom, sosedom, pevcem in č. g. župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
V SPOMIN
9. avgusta mineva boleče leto, polno žalosti, odkar nasje zapustil naš dragi mož, oče in dedi
Ignac Denko
iz Bakovec
Tvoje življenje je za vedno ugasnilo. Ostala sta praznina in boleč spomin na tebe, toda v naših srcih še živiš in boš živel do konca naših dni.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI
Žalujoči: sin Branko ter hčerki Olga in Tončka z družinama
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
Franca Severja
upokojenega poslovodje Zelenjave iz M. Sobote
Vzela si si življenje mlado, nam zarezala si globoko rano.
ZAHVALA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da nasje v 28. letu starosti, nepričakovano in za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra in snaha
Jolanka Lorbek
roj. Banko iz Sebeborec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni prerani zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Hvala TO Potrošnik TOZD Preskrba, posebno PE Sebeborci in njenim sodelavcem.
Žalujoči: mož Valentin, sinova Srečko in Iztok, mama, sestra z družino, tašča in ostalo sorodstvo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom znancem in prijateljem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane vence in cvetje ter vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje.
Hvala tudi govornikoma tov. Rapplu in tov. Darinki iz TOZD M. I. ter kolektivu Zelenjave, NK Mura in tov. Janiju Horvatu za izrečene besede ob odprtem grobu.
Prisrčna hvala tudi duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, Prosečka vas, Polana, Ljubljana, 26. 7. 1984
Žalujoči: žena Kristina, sin Franc z družino, sestri in bratje ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 58. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož in oče
Anton Grmič
iz Petanjec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo družinam Gider, Flegar, Kolman in Šafarič, dr. Boharju. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Prisrčna hvala g. duhovnikom za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnikoma KS in društva diabetikov za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Petanjci, 24. julija 1984
Žalujoči: žena Marija, sin Erik in ostalo sorodstvo

Ne jokajte oh mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZhMhLk
Po težki bolezni nasje v 75. letu starosti zapustil dragi mož, oče, stari oče, in brat
Jože Režonja
iz Dolge vasi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem	sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih p	g - m izrekli sožalje,
darovali vence, cvetje in za maše-ter dragega po J	čtpfan °<^e	^tev'*u
pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g- duhov	u Grabarju za pogrebni obred, pevcem iz Velike Polane in Dolge vasi z	p žalostinke in pred-
stavniku KS Dolga vas za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Franc, Jože, Ivan in Štefan z družinami, hčerke Ana, Kristina in Marija z družinami, brat in sestri z družinami
Pregzodaj čas prišel je za oddih, dom je prazen, dom je tih, ker tebe dragi sinek in bratec ni, da bi skupaj še bili.
ZAHVALA
Bolečaje resnica, ko se zavedamo, da nasje tragično, tiho in brez slovesa, komaj v 17. letu starosti, zapustil naš ljubi sinek in bratec
Martin Mlinarič
iz Bratonec
Ob tej veliki, boleči in mnogo prerani smrti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, njegovim prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem, kolektivu OZD Mura M. Sobota TOZD Perilo TOZD Oblačila, delavcem TOZD Klavnica M. Sobota, Zdenki Horvat za poslovilne besede ob odprtem grobu in Andreju Cigutu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Bratonci, Ižakovci, Ljubljana. Novo mesto. Ingolstadt. Afrika, Turnišče, M. Sobota. 26. julija 1984
Globoko žalujoči: mama, oče, brat Zlatko, sestre Branko, Jožica in Sabina, dedek, babica, tete in strici z družinami ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
. ZAHVALA
21 .julija 1984 je po težki in dolgotrajni bolezni, v 49. letu starosti, mnogo prezgodaj zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, sin, brat in sorodnik
Janez Žužek
iz Ižakovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali v času njegove težke bolezni, posebno sosedu Rudiju za vso pomoč v najtežjih trenutkih, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje in za maše, ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje.
ose na zahvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka v Rakičanu, medicinskemu osebju p ju nega oddelka na Golniku, medicinskemu osebju torakalnega oddelka v Ljubljani in zdravstvenemu osebju iz Beltinec za obiske na domu.
Prisrčnazah vala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za -poslovilne besede ter govorniku in delovnemu kolektivu Potrošnika M. Sobota ter kolektivoma OZD Mura in Bliska M. Sobota.
Vsem še enkrat — prisrčna zahvala!
Globoko žalujoči: žena Katarina, hčerka Zdenka, sin Miran, mama, sestre, brat in ostalo sorodstvo
VESTNIK, 9. AVGUST 1984
STRAN 19
v besedi in sliki
a GASILSKIH DRUŠTEV
Na Rožičkem vrhu se čas ni ustavil
60 let GD Dokležovje
Ob praznovanju 60-letnice delovanja Gasilskega društva Dokležovje je bila v nedeljo slovesnost, kateri so prisostvovali številni gasilci iz okoliških krajev, domačini in gostje. Kroniko društva je prebral A loj z Balažiči v imenu občinske gasilske zveze Murska Sobota pa je spregovoril njen predsednik Ernest Eory. Pester kulturni program so pripravili učenci osnovne šole iz Dokležovja. Ob tej priliki so zaslužnim članom društva podelili priznanja. M ed drugimi so jih prejeli tudi še živeči ustanovni člani: Franc Klemenčič, Ivan Klemenčič, Štefan Klemenčič in Karel Brunec.
fm
NOV GASILSKI AVTO
V Tešanovcih bodo 12. avgusta svečano prevzeli gasilski avto znamke TAM. Stal jih je čez 90 starih milijonov, velik delež za sodobno vozilo pa so prispevali gasilci sami, saj so posekali in nrodal’ čez 80 kubičnih metrov lesa. Precej so prispevali tudi krajani, občinska gasilska zveza in krajevna skupnost Tešanovci.
Geza Grabar
»Na Rožički vrh bi morali priti v času trgatve, saj je tedaj pri nas bolj živahno kot zdaj v poletnih mesecih,« so me poučili domačini. To jim rade volje verjamem, saj so tam vsenaokoli vinogradi z žlahtno trto. Tedaj bi lahko prisluhnil pesmim bračev, ropotanju klopotcev, lahko bi pokusil sladek
GASILSKO-VAŠKI DOM V SKAKOVCIH — Eden najlepših vaških objektov, ki so ga krajani Skakovec zgradili v glavnem s prostovoljnim delom. Opravili so 4.150 prostovoljnih delovnih ur. Vložili so le372,000.000 dinarjev. Dom je ponos kraja in ga koristno uporabljajo za razne sestanke in prireditve.	Foto: F. M.
BOREJCI
Zmagali so Petanjčani
Vaščani Borejec so v nedeljo pripravili športno-rekreacijske igre, na katerih je sodelovalo devet vasi z območja krajevne skupnosti Tišina. Največ točk so na tej zanimivi prireditvi, ki so jo povezovali z zvoki, zbrali tekmovalci iz Petanjec, domačini so bili drugi, tretja pa Tišina.
Šeste igre KS bodo v Gradišču.
frku
most...
Nič ne tožim tudi čez sedanji obisk, saj sem se prepričal, da tudi na tem hribu žive prijazni in delovni ljudje. To bom skušal nekoliko utemeljiti. Ceste na primer,' Spominjam se, domačini pa še bolj, da so med goricami vodili ozki blatni kolovozi. Zdaj pa asfalt tu, asfalt tam ... No, ja. cesta proti Dragotincem še ni v celoti modernizirana. Vaščani si prizadevajo, da bi tudi to pot. dolgo kake tri kilometre, čimprej prevlekli z asfaltom, vendar je vprašanje. kdaj se bo to zgodilo. Bo to kmalu ali pa bodo morali čakati v nedogled?. N.a Rožičkem vrhu tli upanje o skorajšnji asfaltni cesti. O tem so prepričani predvsem zato, ker so na drugem koncu — pri Dragotincih — cesto že začeli širin. Morda zaradi mosta čez Ščavnico in predvidenih regulacijskih del ceste ne bodo v celoti modernizirali, vendar bo tukajšnjim občanom že veliko pomenilo, če se bo dolžina makadama vsaj za kilometer dva skrajšala. Predvsem pa bo pomembno. če bo usposobljen odsek', ki pelje skozi gozd, saj se zdaj, pravzaprav pozimi, avtobus ne more prebiti.
Mimo so tudi težki časi, ko na Rožičkem vrhu ni bilo vode. Ponjo so morali v dolino, ali pa so si pomagali z deževnico. Zdaj pa imajo vodovod z močnim pritiskom zdrave pitne vode. Enako je z elektriko, katere
napetost je dovolj močna za vse številnejše stroje in aparate. Pač posledica modernizacije gospodinjstev in kmečkih gospodarstev! Tudi počitniških hišic je na Rožičkem vrhu kar precej. Domačini so se nanje, prav tako pa na njihove stanovalce. ki prihajajo v glavnem ob koncu tedna, že dodobra navadili in niso v napoto. Ker se vključujejo v vsa prizadevanja krajanov Ro-žičkega vrha, imajo tako enako domovinsko pravico.
O aktivnih gasilcih na Rožičkem vrhu tokrat ne bom pisal, ampak bom rajši nekoliko predstavil »staroselca« Ludvika Divjaka, ki je menda na Rožičkem vrhu največji kmet. Da, tudi prave kmetije so na tem vrhu.
Tale brunarica bo še dolgo kljubovala času, saj je temeljito obnovljena.
Jože Divjak je eden iredkih kmetov na Rožičkem vrhu.
ne le polproletarci in pečit-ničarji. Divjakova družina šteje pet članov. 8-hektarsko posestvo bo verjetno prevzel sin. ki je zdaj pri vojakih. Pridelujejo predvsem žito, pšenico, redijo po deset glav živine, imajo vso kmetijsko mehanizacijo in nekako še gre. Ludvik je tudi čebelar; ima 15 panjev, v katerih letno »pridela« po 150 kilogramov medu. Naprednim
čebelarjem se bo zdela ta količina preskromna, toda povedati moram, da ta čebelar panjev ne prevaža na bogata medišča. Tu je sicer nekaj akacije, kar je seveda dobro, ni pa dobro, ker ne uspeva ajda. Ko bi, bi bilo (ajdovega) medu spet toliko, kot nekoč, ko seje »vse cedilo iz panjev«. Ne da kmetje ne bi hoteli sejati ajde, ampak-četudi jo posejejo. ni pričakovanega pridelka. Tako pa tudi ni ajdovega medu, kije menda najboljši.
Lepo je na Rožičkem vrhu. O kakih vihičarijah seveda ni več sledu, saj se tudi domačini niso uklonili občasnim novim naseljencem, pa so tudi oni zgradili ali obnovili svoje domove. Nedaleč od vaške trgovinice človek nehote postane pozoren tudi na brunarico, ki je menda edina na tem vrhu. Njen lastnik veliko da za prvotno stavbeništvo in jo je lepo obnovil. Zgled, ki ga kaže tudi drugod posnemati!
Tekst in foto: Š. SOBOČAN
Kanček sreče v njegovem
Prvi Slovenski bralni tabor
srcu...
Če je človek prisiljen, se marsikaj nauči sam od sebe. To je dokazal tudi RUDI GERGEK iz Prosečke vasi, sedaj pa doma v Pečarovcih. Srečna otroška leta mu je naenkrat prekinila paraliza nog. Že okrog 40 let ne more hoditi, vendar Rudi se ni vdal težki usodi. Če drugače ne gre, mu za hojo služijo roke. Pri tem je spreten kot le malokdo. Daleč se seveda ne more podati, po dvorišču pa se kaj rad ,,sprehodi”. Tudi na krajevni urad v Mačkov-cih se je že povzpel po stopnicah.
Hoja z rokami pa ni edina Rudijeva veščina. Ker ga je bolezen tako rekoč priklenila na dom, je veliko premišljeval, kako bi se kljub vsemu preživljal sam, da bi kaj zaslužil in pri hiši postoril tudi kaj koristnega. Pa se je najprej oprijel harmonike, ki so mu jo kupili domači. Da bi obiskoval glasbeno šolo, o tem kajpak ni bilo govora. Zato je poslušal, kako so drugi peli, si zapomnil melodijo in jo potem vadil in vadil . . . dokler ni tiste pesmi tudi zaigral. Ko je lahko poslušal melodije po radiu, je šlo še hitreje. Kmalu je postal pravi muzikant. Zvoki njegove harmonike so začeli razveseljevati zbrane družbe ob praznovanju rojstnih dnevov in tudi na gostije so ga vabili vse pogosteje. Večkrat je celo igral pri kakšni vaški bandi. To so bili zanj res lepi trenutki, saj je ob takih priložnostih pozabil na
LENDAVA
SPET ZASTRUPITEV RIB
Potok Ledava je vsako leto po nekajkrat zastrupljen. Zaman so pritožbe ribičev, zaman je ves trud, ko pa krivca nikoli ne najdejo. Tako je bilo tudi pred dnevi. Občani so opazili večjo količino zastrupljenih rib, vzeli so vzorce vode, napisali zapisnik, in to je tudi vse. Trajalo bo nekaj časa, da se
stvar preišče, morda bo do takrat nastala že nova zastrupitev rib, in tako je vsako leto. Ne samo ribiči, tudi občani se sprašujejo, kdaj bomo vendarle do narave odgovorneje ravnali, in ne nazadnje, kdaj bodo v delovnih organizacijah začele delovati čistilne naprave.	Jani D.
Kadar je igral v veselih družbah — ob praznovanju rojstnih dnevov in na gostijah — je znal Rudi biti pravi veseljak. Pozabil je na svoje negibne noge in kanček sreče se je preselil tudi v njegovo srce . . . (Foto: J. G.)
svoje negibne noge in se veselil skupaj z ostalimi. Kanček dobre volje se je tedaj preselil tudi v njegovo srce.
Z leti pa je vse manjkrat vzel v roke harmoniko. Na gostijah so začeli igrati ansambli z modernejšimi instrumenti. No, Rudi je bil pripravljen tudi na takšne čase. Prav tako sam od sebe se je učil izdelovati iz lesa razne pripomočke za kmečka gospodinjstva. Pogledal je, kako to delajo drugi in kmalu je tudi on znal ročno izdelati lesene
vile, grablje, škafe in še marsikaj drugega. Če bi računal material in čas, ki ga mora vložiti za ta ali oni izdelek, potem se mu seveda to ne bi splačalo. Vendar zanj je postalo pomembneje, da je znal postoriti nekaj koristnega in da ni bil tako osamljen. In danes preživi večino časa v majhni delavnici, ki so mu jo za silo uredili sorodniki v Pečarovcih. Harmonike pa vzame bolj redko v roke. Kadar je zares dobre volje . . .
JOŽE GRAJ
IZ PORABJA
Minuli teden je 24 otrok iz po-rabskih osnovnih šol za dober teden ponovno, kljub počitnicam, sedlo v , .šolske klopi” v pionirskem domu v Števanovcih. Začel se je namreč prvi Slovenski bralni tabor, katerega vodja je učiteljica Magdalena Bartakovič. Seveda nas je zanimalo, kakšni so bili nameni tabora in kako je do tega sploh orišlo. Na to vprašanje je odgovorila:
„Že spomladi smo začeli s pripravami na tabor. S pomočjo prosvetnih delavcev in knjižničarjev iz Monoštra in Sombatheya smo pripravili program tabora, ki se je začel 28. julija. Pri organizaciji nam je pomagala tudi Ljudska fronta. Osnovni namen tabora je, da bi učenci porabskih šol bolje spoznali slovenski jezik, torej svoj materni jezik, da bi se naučili brati in da bi se seznanili s slovensko književnostjo, predvsem mladinskimi pesniki in pisatelji.
Prav tem poudarkom smo prilagodili tudi dnevni red tabora: Po vstajanju, ki je za oba odreda (Čebelice in Partizan) istočasno, se pozneje delo razdeli. V glavnem imamo bralne vaje, otroci pišejo tudi spise ali pa rišejo vtise z izletov, na katerih smo bili prejšnji dan. Pri tem nam zelo pomagata tudi tov. Laci Kovač iz Bela Labrie, v strokovno pomoč pa nam je Igor Bratož, pisatelj, ki nam ga je poslala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Moram reči, da se otroci zelo trudijo in aktivno sodelujejo v vseh naših programih.
Kljub temu da je to naš prvi tabor, pa ši želimo, da bi vsako leto pripravili kaj podobnega, seveda drugje, tako da bi otroci spoznali tudi druge kraje.”
Dušan Loparnik
Mentorica Magda Bartakovič svetuje in ocenjuje izdelke svojih varovancev na prvem Slovenskem bralnem taboru v Števanovcih.
V ponedeljek okrog 16.50 ure je prišlo do hudega požara na gospo-darskem poslopju 37-letne Olge ŠIPLIČ z Vaneče štev. 7. Do požara je prišlo, ker je 4-letni sin Bojana v kuhinji našel vžigalice in v skednju zakuril balirano slamo. Ogenj se je hitro raširil na tri gospodarske objekte, v katerih je zgorelo okrog 800 bal slame, 1 tona sena, pšenica, ki je bila na podstrešju, vsi kmetijski stroji in oprema. Gasilci iz okoliških vasi so s pravočasnim ukrepanjem rešili živino in preprečili, da se ogenj ni razširil na stanovanjski del. Škoda je ocenjena na 10.000.000.00 din.
foto Štefan Abraham