Novičar iz domačili in ptujili krajcv. — Državni zbor. Zvun ogovora, s kterini je Njih Veličanstvo cesar slovesno odprl 23. maja državni zbor nima drugo, kar se je dozdej v njem zgodilo, nobene politične važnosti, hočemo zatoraj samo, ogovor v kratkem omoniti. Prestolni govor se deli v dve polovici v prvi obcta Njih Ve- ličanstvo ustavno vladstvo, postavo odgovomosti ministrov, premembo § 13. februarskega patenta, itd. Drugi del govora povdarja potrebo. da državni zbor potrdi to, kar se je Ogrom dalo ali, kar se lijim dati lioče. 0 zunajnib zadevah prestolni govor celo malo pravi. Zdaj se dela pismo (adresa), s kterim zbor odgovori na prestolni ogovor, kakor je parlainentarna navada. Po adresi se še le bode v zboru pravo delovanje začelo. — H'rvaški zbor. 18. maja je došel kraljevi reskript zboru in ta dan je bil odgovor, ki ga je poslanec Mrazovic na kraljevo pismo nasvetoval, z dostavkoni Verbančičevim brcz dcbatc z veliko večino sprejet. Ta odgovor povdarja samos toj nost trojedine kraljevine po 42 članku od leta 1861. Ta sklep je Magjarone v zagrebškem zboru zlo razdražil. — 20. maja je izvolil zbor hrvaški svojega podpredsednika dr. Subotiča in odvetnika dr. Srarna, <la nosita adreso pred kralja na Dnnaj. Deputacije vendar niso pustili pred kralja. Zastopniki so se med teai do 27. raaja samo po Zagrcbu sprehajali in čakali odgovora. Odbori so vcudar delali, in ko so nekoliko zakonskih predlogov napravilije 15 otlbornikov zahtevalo sejo, banpaje prepovedal vsako sejo. Za 27. maja je bila seja naporedana. Ban je sam predsedoval in ko je bil zapisnik zadnje sejc prečitan, poda baa kraljcvo pisrao bilježniku; zboru sc v kraljevcm pismu v kratkem pove: da jc zbov razpuščcn, k e r se ni n a (1 j a t i sporazumljenj a m e d n j i rn i n m c d v 1 a d o i n d a b o v 1 a d a o b s v o j c in č a s u p o k 1 i c a 1 a d r u g o zastopstvo. Živio klici na kralja iu zbor se je razšel. — Čuje se, da bo lirvaško-slavonski zbor i>rihodnjič v Osoku svoje seje imel. — (K a k o A v s t r i j a s k r b i za J u d e.) Avstvijska konsula v Jasih in Bukareštu sta dobila vkaz naj se z zastopnikom Francoskini, kolikor le mogoče potegujeta za blagostanje stiskanega judovskega prebivalstva v Jasili in v Rumuniji. Kaj pa za blagostanje Slovanov pod Turškim jarmom vzdihajočili in kristjanov na otoku KretskemV — Kakor Poljske novine pišejo so se Poljaki na Duuaju že nekoliko ztreznoli. Že se slišijo besede, za Galicijo in za samoupravo deželno se ne da na Dunaju nič dobiti, naši poslanci nimajo na Dimaju nič opraviti. — V N o v e m S a d u glavnem sedežu Srbov na Ogerskem. izvoljen je za župana mestnega dr. Miletič lastnik srbskih novin ,,Zastava." Velika slava med Srbi. Je to tlokaz narodne vzbnjcnosti in jedinosti. — Polivala Ueustova. Le sipljejo zdaj francoski, augleški in nemški časniki livalo na svobodnega gospoda Bensta. To je dokaz, da je dunajska tiskova kancelija popolnoma vredjena. Narodi avstrijanski zdaj laliko iz francoskih novin pozvejo, v čem prav za prav leži jihova sreča in kako jili gospod Beust razumeva. — Iz K ost anj e vi ce n a Kranjskcm se piše, daje tamo bil 25. niaja tako velik potrcs, da so ljndjc celo prestrašeni iz liiš pobcgli. Tudi dež, scg ia mraz je je obiskal, kvara vendar veliko ni napravil. — V Kandiji je Omer paša prav tepen bil. Svilnicc (sviJui črvi) so v Francoski zlo zbolcle injihje že tudi ninogo pocrkalo. Kvar je zlo velik. — Major Kničauiii, adjiitant srbskega kneza, je imenovan za porcljnika Belgraškc trdnjave. — Iz Pariza se pišc, da se veliki vojvoda Badenski z Pruskim kraljem pogaja, da bi mu odstopil svojc velikovojvodstvo — 10. in 13. maja je bil v Celovcn vrcdnik ,,Slovenca" gosp. Ivan Božič zavolj pregreška razžaljcnja časti in zavolj podpibavanja in šuntanja (§ 302 ia 300 kazcnski zak.) obsojcn, in sicer 10. maja Da 14. dni v zapor in zgube GO fl. kavcije, ]3. pa na 2 mcsca v ostri zapor in zgube 100 fl. kavcijc; tudi mora povrnoti pravdine stroške. Zoper obe razsodbi je vrednik pritožbo napovedal. — Ogersko kronanje bode golovo 8 t. m. — Iz Ljubljane se piše, da je prečastiti c. k. deželni poglavar gosp. K o n r a d pl. E y b c s f c 1 d kot ud pristopil z blago svojo rodovino k narodni čitaluici. — Meksikanski časniki pisejo, da so libcralci 15. maja gotovo Qucreteras vzeli in tudi vjeli cesarja Maksa in generala Meja in Miramona. — Od mnogib krajev se čuje, da je toča letos že mnogo kvara napravila; tako ,je 10. tnaja zlo pobila okoli Kranja in on isti mesec tudi na Českem, Moravskem in Avstrijanskem; naj strabovitejše pa je še to, da je na Českem in Moravskem ravno v onih krajih naj huje pobila, kder je lani vojska vso pokončala (okoli Kraljevega Gradca) revščina je zatoraj v teh krajih velika. — Okoli Dunaja se je že začela trdnjava delati, akoprem se tega Dunajčanje zlo branijo. IGOoO ljudi je že vsak den pri delu in še se jili zmirom več najema. Tudi državni zbor je soper to vajaškemu ministerstvuprošnjo izro- Dunajčanom trdnjava čil kakor sc vendar čuje brz vspelia. i,UuuJUam,i.i irunjavaPCo3.oVs^r^S\S-a.aniP&k SOtOV° "^ 8kOd°'lz Maribom. 0 22. 23. in 24. maja je pri nas padlomnogo dežja in celo'snega. Ni bilo saino celo Pohorje celo belo od sncga, ampak tudi na levi strani Drave Da Žalcnokoli sv. Duha, sv. Križa in celo doli do sv. Urbana je bilovideti mnogo snega. Bilo je tudi 24. maja precej mrzlo, slana nas vendar, hvalaBogu ni obiskala. Ali ni padlo samopri nas mnogo dežja in snega tudi iz Gradca in nmogih dru-gih krajev (iz Dunaja, Prage, Budejevic i. t. d.) se piše, daje on isti, čas zlo deževalo in zmes tudi suežilo. V Av-strijski, Ceski in Moravski so se zatovaj reke spet zlo narastle in spet so se ljudi začeli bati povodnji, ktera je letos že v teh deželah in posebno v Ogerski ranogo kvara napravila, kder je reka Tisa više 22 čevljev narastla bilo. Pravi se, da še take višine Tisa nikdar ni dosegla. Iz Solnograda pa, kder drugače ta čas zlo rado dežuje, se piše, da imajo lepo in toplo vreme.