OI.4$iiIf.O SOCIAI^ISTltoE ZTEZK I>EI.OTlfFGA tJUDSTVA C f^l.J.miE^iiA 1^ ^O^TJk^JHUVlGA OKRAJA Celje, petek 16. aprila 195^ LETO VII. — STEV. 15 — CENA 19 DIN L reja uredniški odbor. Odgovorni urednik loue Maslo. Uredništvo: Celje. Titov irjc 1. Pošt. pred. 12. Tel. 20-07. Cek. rafun 620-T-2'5O pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Cetrtletra naročnina 125, polletna 250, celo- letna 300 din. Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini. partizanska organizacija - važen činitelj pri vzgoji novega člO¥el(a Pred dnevi je bila v Celju skupščina okrajne zveze društev Partizan Celje, ki je v preteklem letu v Celju in oko- lici s svojim uspešnim delom pomagala družbenim organizacijam pri prevzgoji naše mladine. Partizanska društva nam- reč nimajo le naloge in namena utrje- vati telesnega zdrai^ja in moči svojih pripadnikov, ampak jih tudi vzgajati v poštene državljane z vsemi tistimi moralnimi kvalitetami, ki morajo da- nes krasiti slehernega našega mladega človeka. Društva Partizan sprejemajo v svoje okrilje in vzgojno šolo že tiste najmlajše državljane, ki so komaj po- gledali v življenje in še niso ali pa ko- maj prestopili prag šole. Zato že sam način dela v partizanski organizaciji zahteva, da vsa društva budno sprem- ljajo naš politični razvoj in da so v stalni povezavi z vsemi organizacijami, ki imajo slične smotre. Utrjevanje za- vestne notranje discipline in politične zavesti so potemtakem izredno važen vzgojni faktor v partizanski organiza- ciji. Kljub izredno pomembnemu družbe- nemu delu partizanske organizacije, pa moramo na žalost ugotoviti precejšnjo nezainteresiranost vseh naših družbenih organizacij od političnih pa do oblast- nih do dela naših partizanskih društev —■ saj si sicer ne moremo drugače raz- lagati odsotnost teh predstavnikov na okrajni skupščini, kjer bi vsaj enkrat letno lahko pri obračunu partizanske organizacije iz izčrpnih poročil zvedeli za delo in težave društev na terenu. Nihče ne bo mogel zanikati pomemb- nost dela partizanskih društev, ki da- nes v 24 osnovnih organizacijah zdru- žujejo že okrog 3000 pionirjev in mla- dine! Številka, ki gre v tisoče, pa iz dneva v dan raste! Potemtakem je par- tizansko organizacijo v območju Celja in okolice šteti med važno družbeno organizacijo, ki ji gre priznanje za nje- no požrtvovalno delo pri vzgoji našega mladega naraščaja, obenem pa vsa skrb in pomoč pri premagovanju trenutnUi težav, s katerimi se ta organizacija bo- ri. Skupščina je v plodni 3-urni raz- pravi na izčrpna poročila sekretarja tov. Kanduča in načelnika tov. Gro- helnika pokazala na trenutne slabosti, ki se kažejo predvsem še v organiza- cijskem in strokovnem pa tudi v vzgoj- nem delu. Najtežji problem je brez dvoma v pomanjkanju vaditeljskega kadra, ki prevzema nase tudi skrb za vzgojno delo. To delo sloni trenutno na ramenih starejših tovarišev, dočim bo treba mlad vaditeljski kader vzgojiti preko raznih tečajev pa tudi v samih društvih. Materialna plat pa je drugi problem, ki danes žuli vsa telesnovzgoj- na in športna društva. Na terenu ni še dovolj telesnovzgojnih objektov, ni igrišč, ni orodja in rekvizitov, kjer bi lahko vaditelji zbirali vaško mladino in ji nudili kvalitetno vadbo. Partizanska društva, ki imajo lastno streho, hjer lahko zbirajo svojo družino preko vsega leta, so brez dvoma mnogo na boljšem kot ona, ki so navezana le na vaško poljano, kjer lahko vadijo le ob ugod- nem vremenu. Problem gradenj teles- novzgojnih objektov je tako pereč in nujen, da preko njega ne bodo mogli naši oblastni organi v komuni. Prav tu partizanska organizacija pričakuje moč- ne podpore oblasti, predvsem pa pro- svetnih organov — saj se tudi na naših šolah telesna vzgoja ne more uspešno razvijati prav zaradi pomanjkanja po- trebnih prostorov. Ker na področju te- lesne vzgoje zasledujemo iste cilje — moramo probleme telesnovzgojnih ob- jektov in gradenj reševati skupno. Par- tizanska društva na terenu pa se prav- tako borijo z velikimi finančnimi te- žavami. Skromni prispevki članarine ne morejo kriti velikih potreb po vzdrže- vanju naprav in nemotenem delu orga- nizacije. Morda je prav pomanjkljiva propaganda bila vzrok zapostavljanja partizanske organizacije od naših druž- benih organizacij, podjetij, oblasti itd., ki jim niso nudile v okviru možnosti tiste podpore kot so jih bila deležna športna društva. Zato je bil sklep skup- ščine, da bodo partizanska društva s svojim delom, tekmovanji, nastopi, aka- demijami in sodelovanjem na vseh kra- jevnih proslavah nenehno opozarjala merodajne činitelje, da si to pomoč za- služijo. Zato mora letošnje leto pome- niti nadaljnje uveljavljanje partizanske organizacije v naši javnosti. Vprašanje Partizana se bo tudi vselej bolj odločno postavljalo na vsakem zboru občinskih skupščin, zborih volivcev. Socialistične zveze itd. Največ časa se je skupščina zadržala na vprašanju odnosov med telovadbo in športom, ki se danes po- stavlja tu in tam na terenu z vso ostrino. Prav pri tem vprašanju pa je prišlo do zdravega gledanja, da poseb- nih športnih sekcij v Partizanu ne mo- re biti, ker bi se v tem pokazala ne- enotnost organizacije same, društva pa so po statutu itak dolžna v svoje redno delo poleg telovadne metode vnašati tudi športno metodo dela. Kjer znajo društva na terenu z razumevanjem va- diteljskega kadra vskladiti ti dve me- todi — tam tudi ni nepotrebnih trenj med »športniki« in telovadci v eni or- ganizaciji. V tem so prav Gon;;' - »pravi mojstri« in jih lahko j'-' IJamo za zgled vsem ostalim dru^ivom <»a terenu! Vprašanje množi:.losti or- (Nadaljeranje 2. ttrMi) Celje-mesto in okraj Celje-okolica združena II nbr3l ^oIlO predsednika je bil izvoljen Riko Jerman, V Ulii Clj WClJw za podpredsednika pa Miran Cvenk V sredo, 14. aprila je bila v Narodnem domu v Celju skupna seja mest- nega in okrajnega zbora, nato pa je bila skupna seja mestnega in okrajnega zbora proizvajalcev. Oba zbora sta iz vrst dosedanjih odbornikov Celja in oko- lice izvolila odborniške komisije. Po konstituiranju obeh zborov OLO Celje sta se sestala oba zbora na skupni seji, kjer so odborniki izvolili za predsed- nika OLO Celje tov. RIKA JERMANA, za podpredsednika pa tov. MIRANA CVENKA. Član izvršnega sveta LRS tov. Stane Kavčič: O vlogi okraja do občin in o vlogi komunalne skupnosti do podjetij Preden so pristopili k volitvam pred- sednika, podpredsednika in svetov, je tov. Stane Kavčič v limenu Izvršnega sveta Slovenije pozdravil vse odbornike in spregovoril v zvezi z združitvijo Celja in okolice nekaj besed. Za površnega opazovalca, je dejal tov. Kavčič, je današnji dogodek zgolj ad- ministrativen in formalen. Hkrati to tudi ni dogodek, kjer bi kakšen vroče- krvnež pogreval razne nerešene malen- kostne probleme v zvezi z združitvijo. Obe ti dve skrajnosti bi nas odvedle na stranpota ter bi bile škodljive. Zdiružiitev zahteva predvsem naš go- spodairsiki in družbeno poMtfični razvoij. To je eden osnovnih problemov, s ka- terim se bomo morali v bodoče ukvar- jati. Združevanje mest s podeželjem je del naše nadaljnje politične pespektaive. Ta združitev pomeni siilo, ki bo pininesla v bodočnosti vsem delovnim ljudem celijsike kotline velike koristi, nalaga pa tudi nove naJosre, ki jih bo prihodnost postavila na dnevni red. bodo delavci iz mesta pomagali dvigati zavest podeželskih ljudi. Zato ljudje na terenu ne postavljajo pri združitvi v ospredje osebnosti; želijo le, da bi se v redu delalo. Apeliral je na odbornike, naj bi imeli pri izbiri okrajnega vodstva občutek, kot da so pustili svoje odbor- niške legitimacije MLO ali OLO doma in naj se zavedajo, da so odslej odbor- niki okrajnega odbora Celje. V da- našnjem razvoju ljudske oblasti ni delo odbora odvisno od ene ali dveh oseb- nosti, temveč od vseh odbornikov. Zato niso toliko važne osebnosti v vodstvu okraja, ki bodo kot posamezniki s po- močjo uslužbencev izvrševali sklepe okrajnega odbora in zbora proizvajal- cev, kot interesi skupnosti. Tovariš Stane Kavčič, ki se je tudi oglasil k besedi, pa je poudainl, da gre tu za politično gledanje stvari, ne pa za kadrovske probleme in bi bili politično slepi, če bi se volitve izrodile v ozke, lokalistične strasti, kar bi lahko izko- ristili le naši nasprotniki. Ko -je tudi tovariš Miran Cvenk za- vrnil poslednji predlog in se odpovedal kandidaturi za predsedniško mesto za- radi tega, ker je že vse od osvoboditve delal na gospodarskem polju, kjer želi delati še napi-ej, je odbornik p>o teh obrazložitvah svoj predlog umaknU. Pri javnih volitvah je bil za predsed- nika soglasno izvoljen tov. Riko Jerman in za podpredsednika tov. Miran Cvenk. Proti so glasovali le štirje odborniki. (Nadaljevanje na 2. strani) Sekretar lUestnega komiteja XtLH Celje tov. Olg* Trabi^eea Novoizvoljeni Mestni komite ZKS Celje je v petek, 9. aprila na svoji prvi seji ponovno izvolil za sekretarja tov. Olgo Vrabičevo, dosedanjega sekretar- ja Mestnega komiteja ZKS Celje. V se- kretariat so bili še izvoljeni: tov. Ma- rica Frecetova, Edo Grgič, Florijan Pelko in Anton Tofant. Prva naloga okraja bo učvrstiti občine Nato je tovariš Stane Kavčič govorU o odnosih okraja do občinskih Ij'udskih odborov in o odnosih komunalne skup- nosti do i>odjetij. Za celoten naš družbe- ni razvoj, je dejal tovariš Kavčič, je Predsednik okrajnega odbora Celje tov. Riko Jerman karakteristično, da se je vrsta raznih funkcij zveznih in republiških organov oblasti prenesla na okrajne ljudske od- bore. Danes pa že praksa kaže, da je mnog-o stvari v odnosih okraja do občan, ki azviraio naš raaivoj. Ogromno naJog okrajni ljudski oidbor ne zmore več in jiih rešuje v skrajnem smisilu le formal- no, ker je od žirvijenija na terenu preveč oddatljen. Zato bo treba v naslednji etapi našega razvoja krepiti in razvijati ob- čine. Okrepiitd jih bo treba teriitorialno, giospodarsko iin s sposiobniimi kadri ter jim dati vrsto kompetenc lin pravic, mnogo večjih kot jih imadio diaines. Tako krepitev občin bo diktirati razvoj komu- nalne skupnositL Občine bodo morale same reševaiti vrsto gosipodarskih, kul- turnih in proBveitnih problemov, ker imajo neposredieai stik z volivci. Seveda, razvod a pa ne smemo prehdtevati. Jasno pa je, da ustanavljianje komunalne skuj)- nosti, kot jo ustanavljate sedaj v Celju, ne sme zmanjševati vpliva občin, ampak jih mora še okrepiti in prenesti na njih vrsto kompetenc. Odnosi komunalne skupnosti do pod- jetij so teoretično in praktično manj jasni. Zlasti, ko gre za spđ-ejetje letnih družbenih planov. TI odnosi morajo biiti takšni, da se omogoči tistemu, ki več dela in se trudi, da bo tudi več imel. Težiti bo treba k osnovnemu principu, da bo vsako podjetje imelo do komimalne skupnosti itgte obveznosti. Gre za to, da se bo ves kolektiv in vsak p>osameznik trudil, da bo podjetje čim bolj renta- bilno. Kar se tiče produkcijskih odno- sov, velja isti kriterij, ki se je uveljavil v celotni naši praksi. Okrajni ljudski odbor ne sme imeti take vloge, da bi po »voji volji podjetjem brisal in zreguliral vse vlšike do zadnjega dinarja. Ob tej priliki je treba imeti pred očmi vse te glavne momente in perspektivo, ki narekuje združitev. Združitev nare- kuje naž nadaljnji razvoj, čeprav je pri VTBta stvari, ki so neurejene in ki _ bo treba rešev&ti ter analizirati iz skupnih staiidč jm is skupnih interesov delavca in kmei«. Iz teh stališč je treba reševati stvari, ki so danes in ki bodo v bodoče na dnevnem redu. Le tako bomo delali v korćst v:^h naših držav- Ijanov mesita in vasi. Za tovarišem Kavčičem je spregovoril tovariš Vinko Šumrada, ki je opozoril na nekatere odkrite in zakulisne disku- sije, ki bi imele negativne posledice, če jih ne bi pravočasno odstranili. Pred- vsem so v zvezi z združitvijo prišla na dan tu in tam razna lokalistična in re- akcionarna gledanja, ki jih (podpihujejo socializmu sovražni elementi. Tovarišica Olga Vrabičeva je pouda- rila, da združitev ni nek formalni akt, am'pak je združitev ogromnega politič- nega, gospodarskega in kulturnega po- mena za naš napredek. S tem v zvezi je poudarila tudi večjo odgovornost ljudskih odbornikov. Kljub temu, da je korist od združitve vsakomur na dlani, so nekateri širili raznG teorijice in pa- role o izkoriščanju. Te parole so re- akcionarne, kajti v naši socialis-tični družbi izkoriščanja ni in ne more biti. Tovariš Rilko Jerman je v svojem go- voru ix>dčrtal, da je združitev ix>stala prirodna nujnost, saj je v nekaterih ozirih sodelovanje bilo že do sedaj tesno zaradi reševanja vrste skupnih proble- mov. V mestu smo večkrat sebično gle- dali le na razvoj mesta. Ko je govoril o učvrstitvi in samostojnosti občinskih Ijudsikih odborov, je izrazil željo, naj bi bili odborniki Mestne občine v Celju za vzgled vsem ostalom občinam. Tovariš Miran Cvenk je apeliral na odbornike, naj na tem zasedanju kakor tudi pri bodočem delu pozabijo, da so odborniki mesta ali okraja ter se naj zavedajo, da so odslej odborniki okraja Celje, ne glede na to, kje stanujejo in delajo. Samo tako bo komunalna skup- nost napredovala in uspešno odklanjala lokalistične tendence. Nato je tovariš Albin Rehar v imenu komisije za volitve in imenovanja od- bornikom predlagal za predsednika to- Podpredsednik okrajnega odbora Celje tov. Miran Cvenk variša Rika Jermana, za podpredsednika pa tovariša Mirana Cvenka. Preden so pristopili k volitvam, je nek odbornik predlagal, da bi naj bdi predsednik to- variš Miran Cvenk in podpredsednik tovariš Riko Jerman. Nato se je zopet oglasil k besedi to- variš Franc Simondč, kd je dejal, da bomo ustvarili socializem le tedaj, če bodo izginile razlike med mestom in vasjo. Izginile pa bodo le tedaj, če bo mesto kot industrijsko in kulturno sre- dišče pomagalo svojemu zaledju in če Prijateljski obisk maršala Tita turškemu narodu v soboto se je maršal Tito vkrcal na vojno ladjo »Galeb«, ki ga je odpeljala na prijateljski obisk turškemu narodu. Na poti ga spremljajo številni visoki državni funkcionarji. Galebu so za z ustanovitvijo balkanskega pakta. Maršal Tito je ostal v Carigradu nekaj dni, p>otem pa je odpotoval v Ankaro, kjer so ga ljudje nestrpno pričakovali. Ves čas od objave, da prihaja maršal Ankara, glavno mesto turške republike Spremstvo dodelili štiri rušilce jugoslo- vanske vojne mornarice. Medtem, ko je bil maršal Tito na poti v Carigrad, z veliko pozornostjo sprem- lja njegovo pot ves jugoslovanski tisk, turški tisk pa je poln dobrodošlic in navdušenja pred njegovim prihodom. Carigrad se je po vesteh iz časopisja svečano ozalj.šal. Razsvetljen je kot ob malokateri priliki. Tudi Ankara je do- bila izredno svečan videz. Turški pred- sednik vlade Djelal Bayar je jugoslo- vanskim novinarjem odgovoril na vpra- šanja zelo laskave besede in izrazil ve- liko zadovoljstvo ob obisku maršala Tita v Turčiji. Vsa turška javnost, ne samo tisk, temveč tudi vsi ljudje po- klanjajo temu dogodku izreden pomen. Maršala Tita poznajo kot neomajanega borca za neodvisnost svoje dežele ter miru v svetu, iX)znajo ga kot predsedni- ka vlade tiste države, ki je s turškim narodom sklenila trdno pogodbo pri- jateljstva in sodelovanja. Ob prihodu maršala Tita v Carigrad se je nabralo pred železniško postajo in vzdolž poti, po kateri se je odpeljal v svoje prebi- vališče, ogromno število meščanov. Tu- di iz okolice glavnega mesta v evrop- skem delu države in iz oddaljenejših krajev Turčije so prišli ljudje, da bi videli dragega gosta. Tudi v drugih državah iKvsvečajo te- mu obisku zelo veliko pozornost. Listi na Zapadu posvečajo veliko prostora reportažam in opisom maršalovega le- tovanja. Maršalovega obdska v Turčiji ne imenujejo le uradno pot, marveč so prepričani, da je ta obisk predvsem prijateljskega značaja, ki bo še bolj utrdil sklenjeno zvezo, ki so jo tri bal- kanske države pred dvemi leti sklenile Tito na prijateljski obisk, pa do nje- govega prihoda so se v mestu z vso naglico in pozornostjo pripravljali. V kino dvoranah so predvajali filme o njegovem življenju, nekateri listi pa so začeli prinašati Titov življenjepis v nadaljevanjih. Iz Carigrada se je Titovemu sprem- stvu priključila tudi številna skupina turških visokih državnih funkcionarjev na poti v Ankaro. Na postajah so mar- šala povsod navdušeno pozdravljali, pa tudi ob progi so čakali, kdaj bo pri- peljal »beli vlak«, v katerem se je Tito vozu v glavno mesto Turčije. V Ankari je Tito s svojim spremstvom doživel veličasten sprejem. Se istega dne je pred mavzolejem preroditelja turške države Kemala Atatiirka položil venec rdečih nageljev. Maršal Tito je v An- kari imel z visokimi turškimi držav- niki važne razgovore, ki bodo še te- sneje pKjvezali sodelovanje obeh držav. Njegov obisk je impresivni prizor te- snega zavezništva, jasne politike, o ka- teri bi morali razmisliti vsi tisti, ki resno želijo razrešiti zagonetnost miru v današnji nemiri j ivi situaciji. Kmetijsko-gospodarska šola v Šentjurju pri Geiju Je zaključila šolsko leto Kmetijsko gospodarska šola v Šent- jurju je zaključila šolsko leto z izpiti. K izpitom je pristopilo 55 učencev in učenk, ki so pokazali precej in tudi dokaj trdnega znanja. Uspeh izpitov je bil: 8 odličnih, 18 prav dobrih, 22 do- brih in 7 zadostnih. stran 2 »Savinjski vestnik« dne 16. apfrila 1954 Stev. 15 Pogled po svetu Diplomatska arxlmet\\ia. je v pretek- lem tednu iskala formulo, kako rešiti mednarodni položaj pete velike količi- ne, velike sile, LR Kitajske. Pri tem se oba velika rivala na zemeljski obli držita svojih posebnih diplomatskih aksiomov, oba pa soglašata vsaj v tem, da ta peta količina eksistira. ZDA so seveda odločno zato, da Kitajska ne po- stane polnopraven član OZN, SZ pa želi, da ji ta položaj že pripade na že- nevski konferenci. Tretji pa so mne- nja, da bi LR Kitajska kljub ameri- kanskim željam stopila v družino na- rodov, če bi privolila na volitve v Ko- reji pod kontrolo tretjega in če bi po- tegnila čete s tega daljnovzhodnega po- lotoka. Eisenhower in Dulles priprav- ljata nekaj, kar naj bi ženevski kon- ferenci vzelo ves pomen. Povezujeta Anglijo, Francijo, Avstralijo, Filipine, Siam in Novo Zelandijo v skupno akci- jo proti vmešavanju Kitajske v Indo- kini. Burma in Indonezija sta pri tem izpuščertil, kar je jako zanimivo. Ta ameriška internacionalizacija indokin- skega vozla je torej dvakrat čudna: gre mAmo OZN, rriimo sHepov berl]inske konference in mimo najbližjih sosedov Indokine. Zato se Francija že pomišlja in pravi, da bo počakala na rezultat Dullesove akctje, ki v ničemer ne vzbu- ja upanja, da bi se indokinsko vpra- šanje rešilo s pogajanji, pač pa taka internacionalizacija spora predstavlja konkretno nevarnost tretje svetovne vojne. Angleži so tudi rezervirani. Ni čuda. Amerikanci nič ne štedijo.z ugle- dom albionskega leva. V svetu se že piše, da počasi zahaja legendarna au- reola, ki se je vila okoli glave W. Chur- chilla: sam je priznal, da ne more_ r>pli- vati na ameriško politiko. Stassen je Angležem zagrozil z ustavitvijo dolar- ske pomoči, če bo Anglija še koketirala s trgovinsko izmenjavo z Rxcsi; rusko bombo »s paktom o evropski varno.sti« pa so ZDA zavrnile, ne da bi se ka- korkoli posvetovale z FAe.nom. Pravijo, da bodo Angleži skušali na Dullesa po- mirjevalno vplivati in blažiti ton de- klaracije držav, ki jih grupira Dulles, deklaracije, ki naj bi minirala ženevsko konferenco. Kaže torej, da obe veliki evropski sili ne želita razširitve indokinskega spora, . ZDA pa pritiskajo, da bi dosegle svoje strateške cilje v Aziji. Indokinski upor- niki pa so na kongresu nacionalne fronte izjavili, da, bodo podprli delo že- nevske konference, zraven pa nadalje- vali boj zoper ameriško vmešavanje v indokinske zadeve. Stvar je jasna. 'Washington nima nobenega zaupanja v rrCirotvorne poteze SZ, SZ pa- je s svo- jim, paktom o evropski imrnosti dokaj jasno pokazala, da ne mi^li v ameriški strateški geometriji v atlantskem paktu gledati inštrument miru. Svet je ob tem zabeležil mikavno drobtino, da je žz Stalin mislil na ta način spodbiti antlantski pakt: od 1. 194S do 21. av- gusta 1952 ni sprejel francoskega posla- nika, ta dan pa ga je sprejel z bese- dam)i: »Ce atlantski pakt preprečuje tretjo svetovno vojno, zakaj ne bi bili mi zra.ven?« Ni gotovo, ali je pakt o evropski varnosti rezultat diplom.atske radioaktivnosti Stalinovega pepela ali po. gre samo za naključje. Vidimo, da obema rivalowM pristoji vloga volka v ovčji staji s tem razločkom, da bi SZ iz evrovske staje rada izrinila ameri- škega konkurenta. Pri tem ima neke uspehe, kajti am.algamiranje Evrope z EOS gre res slabo od rok. Zakaj? Tehnična stran EOS ni ravno težko vprašanje, tudi komandne institucije se nekako vzpostavijo, notranje pove- zovanje Evrope pa je težje vprašanje. Francoski general Serrigny je rekel ta- kole: »Anglija se je spet potegnila v izolacijo, njeno stališče nas sili k raz- mišljanju.« Gre torej za konstanto ev- ropske politike, ki ji amalgamiranje ne pride blizu. Isto se kaže pri Posaarju. Isto se je pokazalo pri deklaraciji, ki jo je izglasoval bonnski parlament na Adenauerjev predlog v neodvisni vladi Vzhodne Nemčije: jasno je, da obe za- hodni sili ne soglašata z manevrom ruskih okupantov nad Vzhodno Nem- čijo, ne soglašata pa tiidi s tonom Ade- .nauerjeve svom.enice. Francoski visoki komisar v Zahodni Nemčiji je izrazil svoje nezad.ovolj'itvo ncd njo, inozem- ski novinarji v Nemčiji pa so izjavili, da spomenica premalo upošteva među- narodni voložaj današnje Nemčije in napor velesil za rešitev nemškega vpra- šanja. Skratka. EOS si Francozi ne rno- rejo predstavljati drugače kot pod fran- cosko komando: rekruiacija. in uprava nemške vojske naj bi bila nacionnalna, komanda pa francoska, atlantski ge- neralni štabi pa tudi v Nemčiji nad- rejeni nemškemu. Tako nekako je iz- zvenela Juinova precizna kritika EOS, posebno kar zadeva stare nemške ape- tite, s katerimi Francozi slej ko prej računajo, pa naj gre to yankeejem v račun ali ne. Atlantski vojskovodja general Gruen- ther pa, kakor je videti, s temi težava- mi ne računa preveč in pravi: »Pre- pričan sem, da bomo preprečili tretjo svetovno vojno!« Naj se njegove besede uresničijo. Za to dela tudi naša država. Naše pove- zovanje s Turčijo to spet dokazuje, če- prav bi nekateri radi v kalnem riba- rili, češ da naše ozko sodelovanje z Indijo onemogoča sodelovanje s Tur- čilo. Gre za voljo sveta. In ta govori proti vojni. T. O. Ob obletnici smrti narodnega heroja, velikega misleca in gospodarstvenika Borisa Kidriča so vsi jugoslovanski na- rodi obudili spomin na velikega po- kojnika. Našim narodom je jasno, da izguba, ki smo jo pretrpeli s smrtjo Borisa Kidriča ne more biti doprine- sena v eni osebi kakršna je bil on. Bo- ris Kidrič je bil izjema v pravilu, da človek ni nenadomestljiv. Njegovo delo bo moglo nadomestiti le vztrajno in po- žrtvovalno delo vseh nas na osnovi nje- govih načrtov. Žalne komemoracije so bile v vsej državi. Listi so posvetili velik del svo- jega prostora spominu na velikega po- kojnika. Radijske postaje so ta dan predvajale resno glasbo in posvetile ve- liko oddaj Borisu Kidriču. Maršal Tito je s potovanja v Turčijo I>oslal Zdenki Kidričevi sožalno brzo- javko. Vsa mesla so izobesila črne za- stave ali pa državne zEistave na pol droga. V soboto je bUa spominska sve- čanost v Ljubllani ob grobnici herojev. z vse Slovenije, kakor tudi iz vse dr- žave so h grobnici prinesli vence pred- stavniki delovnih kolektivov, množič- nih organizacij in društev. V Celju je bila komemoracija v dvo- rani Ljudskega gledališča v Stanetovi tilici. Žalne svečanosti se je udeležilo veliko število Celjanov. Dvorana je biLa napolnjena do zadnjega kotička. Na le- po dekoriranem odru je najprej o lič- nosti preminulega revolucionarja spre- govoril tovariš Hilbert Kamilo. Nato je sedel h klaviirju tov. Vilko Raznožnik, ki je zaigral Schubertov Impromptu. S pesmijo »Grobovi tulijo« je nastopila članica Mestnega gledališča Marjanca Horvatova, nato pa je Beethovnovo skladbo zaigrala celjska pianistka Mafenka Sancinova. Žalne svečanosti za pokojnim Bori- sem Kidričem so bile tudi v di'ugih krajih po celjski okolici. S posebnim občutjem so se spomnili svojega po- kojnega tovariša steklarji v Rogaški Slatini, kjer je živel lep čas svojega revolucionarnega življenja. Vsi jugoslovanski narodi, vsak za- veden državljan socialistične domovine je trdno prepričan, da bo tovariš Ki- drič ostal v duši jugoslovanskih na- rodov neizbrisan do poznih generacij. Takih ljudi, kakršen je bil Boris Ki- drič ne rodi vsaka doba in jih nima vsak narod, je dejal na žalni seji Iz- vršnega sveta Ljudske republike Slo- venije tovariš Boris Kraigher. V Celju ho ustanovljeno Društvo za napredek gospodinjstva v soboto dopoldan so se v sandikalni dvorani na Slandrovem trgu zbrale za- stopnice ženskih sekcij pri SZDL z na- menom, da se pogovorijo o novih obli- kah dela žena v naši socialistični druž- bi. Sestanku je prisostvoval sekretar Okrajnega komiteja ZKS Celje tov. Franc Simondč, člana komiteja tova- rišica Olga Vrabičeva in Helena Bo- rovšakova. Uvodoma je tovarišica Ančka Pirna- tova prenesla navi^Dčim vsebino raz- govorov, ki so jih imele žene v Ljub- ljani ob priliki ustanovitve Društva za pomoč gospodinjstvu. Obrazložila je. kaj naj bi to društvo delalo in kakšno pomoč bi nudilo našim ženam. Bodoče društvo za napredek gospo- dinjstva bi nudilo pomoč delovnim že- nam, ki se doslej zaradi preobreme- njenosti v proizvodnji, pa tudi doma, niiso mogle dovolj posvečati politič- nemu, kulturnemu in vzgojnemu delo- vanju. Društvo bi skrbelo za strokovne tečaje, ustanavljalo nekakšna uslužno- stna podjetja ali postaje gospodinjskih sester. V tesni povezavi z društvi Pri- jateljev mladine bi pomagalo ženam vzgajati mladino, pomagalo mladino Na čem in v katerih podjetjiin delavci najbolj obolevajo Na področju Zavoda za socialno za- varovanje, ki obsega mesto Celje in okraj Celje-okolica, je bilo v letu 1953 27.145 primerov obolenj in izplačanih 487.600 bolniških hranarin. Te številke povedo, da je iX)vprečno vsak delavec boloval nekaj več kot 16 dni ali da je bUo v Celju in okolici povprečno dnev- no 1335 zavarovancev v bolniškem sta- ležu. Primerjava med mestom in oko- lico pokaže le malenkostno razliko v prid mestu: v mestu je bilo 4,30% iz- gubljenih delovnih dni, v okolici pa 4,60%. Za katerimi boleznimi delavci največ obolevajo? Po številu primerov so na prvem mestu bolezni dihal (prehladi, influence 'in podobno) in sicer je bilo 6131 primerov obolenj s 62.798 bolni- škimi dnevi. Po številu bolniških dni pa so na prvem mestu nesreče pri delu: 4982 primerov in 77.541 bolniških dni. Slede bolezni kože in podkožja (3411 obolenj, 40.704 bolniških dni), bolezni prebavil in jeter (2736 primerov, 43.152 dni), bolezni kosti in gibal (2595 pri- merov, 29.93 dni). Visoko je tudi število primerov nesreč izven dela: 1647 pri- merov z 23.768 bolniškimi dnevi. Ve- liko dni izkazuje tudi tuberkuloza, kjer je bilo le 362 primerov in izplačanih 51.989 bolniških hranarin. V katerih panogah gospodarstva ozi- roma podjetjih zavarovanci največ obo- levajo? Za okraj razpolagamo s precej izčrpani podatki, medtem ko za mesto ti niso dovolj preverjeni. Ce vzam.emo, da je povprečen odstotek izgubljenih delovnih dni v okraju 4,60%, potem presegajo to povprečje naslednja pod- jetja in panoge: Rudnik Zabuliovca 5,42%, Rudnik Laško 5,27%, Železarna Štore 5,27%, Steklarna v Rogaški Sla- tini 5,22%, Tovarna keramičnih izdel- kov Liboje 5,17%, lesno industrijska podjetja 4,59%, Konus Konjice 4,69%. Razen lesno industrijskih podjetij ima- jo vsa našteta podjetja nad 350 delav- cev. Za mesto razpolagamo s podatki le za Cinkarno, kjer znaša odstotek obo- lenj 5,06%. Poseben problem HTZ komisiji pri ZZSZ predstavljajo nesreče pri delu. Ze zgoraj smo ugotovili, da so po šte- vUu bolniških dni na prvem mestu. Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS je izdal v februarju 1954 brušuro s podatki o številu in pogostosti nesreč v Sloveniji v letih 1950 do 1952. Ko- misija je zbrala podatke o nesrečah po panogah gospodarstva in po podjetjih v Celju in okolici in je po primerjavi z republiškim povprečjem v letih 1950 do 1952 ugotoviiLa naslednje: VeSina podjetij v Celju in okolici je po pogo- stosti nesreč pod republiškim triletnim povprečjem. Tako podjetja so med dru- gimi: Rudnik Zabukovca, Rudnik Laško (kjer je sicer odstotek izgubljenih de- lovnih dni zaradi nesreč precej visok), Železarna Štore, ki je v boju proti ne- s,rečam prejela republiško priznanje, kovinska industrija (TEP, Tovarna ko- vinskih izdelkov Zreče), Tovarna ke- ramičnih izdelkov Liboje. Približno v republiškem povprečju je pogostost ne- sreč v lesni industriji in industriji grad- benega materiala. Republiško povprečje pa presegajo, nekatera kar znatno, na- slednja podjetja: Cinkarna v Celju (38 nesreč na 100 delavcev, 1,44 izgubljenih delovnih dni). Konus v Konjicah (34 nesreč na 100 delavcev, 1,33% izgub- ljenih delovnih dni), Steklarna v Ro- gaški Slatini. 29 nesreč na 100 delavcev, izmed ostalih gospodarskih panog pa še kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeni- štvo ter celo trgovina in gostinstvo. Tekstilna industrija izkazuje v okraju ra2ineroma malo nesreč (79) in je po pogostosti pod republiškim povprečjem, medtem ko je imela v Celju samo Met- ka 74 nesreč in presegla republiško po- vprečje. Gornji podatki dovolj jasno kažejo, v katerih podjetjih bodo morale pred- vsem prijeti ža delo obratne HTZ ko- misije, ki so po večini podjetij že or- ganizirane in ki se za pomoč pri delu lahko vedno obračajo na kom.isijo HTZ pri ZZSZ v Celju. Cemu takšen preplah? Po zastrupitvi članov škropilne ekipe dne 6. 4. 1954 v Taboru vlada sedaj na terenu silen preplah. To predvsem zaradi tega, ker ljudje ne poznajo vzro- kov zastrupitve. Vzrok zastrupitve je bn predvsem nedovoljna pažnja pri de- lu in neupoštevanje ter ignoriranje vseh naših navodil in opominov, ki so pri- šla v zvezi s škropljenjem na teren. Vprašujejo se, kako se je mogoče za- strupiti z rumesanom? Rumesan je za- ščitno sredstvo na bazi dinitroortokre- zola, ki je močno strupen in vnet- ljiv. Z vdihavanjem tega sredstva pri- de do zastrupitve dihalnih organov, za- radi tega lahko nastopi smrt. Znaki za- strupitve so težko dihanje, slabo po- čutje, temperatura in močno znojenje. Cim čutimo le enega od teh znakov, moramo takoj prenehati z delom in iskati zdravniško pomoč. Pogrešno je mišljenje, da nam škropivo z nižjimi V Slov. Konjicah bodo odkrili spo- fiimsfto ploščo narodnemu herofti Dušanu Jerebu Člani ZB v Slovenskih Konjicah so na svojem letošnjem občnem zboru predlagali, naj bi se letos izjemoma praznoval občinski praznik v samem (Nadaljevanje s 1. strani) Celie-mesio in okraj Celie-okoUca združena Novo izvoljeni predsednik se je nato zahvalil za izkazano zaupanje in oblju- bil, da bo z vsemi svojimi sposobnostmi delal za dobrobit okraja. Nato so še izvolili svet za gospodarstvo s predsednikom Miranom Cvenkom, svet za komunalne zadeve in njegovega predsednika Eda Randla, svet za pre- sveto in kulturo s predsednikom Anto- nom Aškercem, svet za ljudsko zdrav- stvo in socialno politiko s predsednikom Helenio Borovšakovo in svet za notranje zadeve, ki mu predseduje Hilhert Ka- milo. Izvolili so tudi komisijo za volitve in imenovanja ter računsko komisijo. Pri zadnji točki dnevnega reda glede imenovanj vodilnih uslužbencev OLO Celje pa so se sporazumeli, da ostanejo za enkrat dosedanji uslužbenci na svojih mestih. Združitev Celja in okraja Celje-oko- lica v skupni okraj Celje predstavlja vsekakor zgodovinski dogodek, saj je Celje prvo večjih mest v Sloveniji, ki je že združeno s svojim zaledjem. Zdru- žitev predstavlja veUk mejnik na poti našega nadaljnjega razvoja, od česar bodo imeli enake koristi delovni ljudje Celja in njegove okolice. —ma— mestu in ne v Spitaliču, kot pretekla leta. Predlog so utemeljili z odlcritjem spominske ploščo padlemu narodnemu heroju tov. Dušanu Jerebu, katerega starši žive v Konjicah in je bil dalj časa pri njih. Ploščo v ta namen je dala tovarna usnja KONUS, pa tudi ostale priprave so že kar dobro v teku, saj se dan praznika, to je 25. april, kar hitro pri- bližuje. Na predvečer praznika bo v novem kulturnem domu svečana aka- demija z govorom, pevskimi in drugimi točkami, pri čemer bo sodelovala tudi godba. Se pred tem bo na več krajih ognjemet, ki bo bližnji in daljni okolici oznanjal praznik konjiških borcev. Na praznik sam, ki pade letos na ne- deljo, bo ob deveti uri slavnostna seja MLO, na katero bodo povabljeni tudi predstavnil^i ostalih organizacij. Od kulturnega dom.a bodo udeleženci kre- nili pred hišo družine Jereb, kjer se bo glavna proslava pričela ob 10. uri dopoldne. Razen govora o ix>menu od- kritja spominske plošče in o prazniku bodo nekdanji sodelavci tov. Dušana Jereba spregovorili o njegovem življe- nju in delu, o katerem Konjičanom ni dosrti znanega. Častna četa JLA bo iz- strelila častno salvo. POPRAVEK V zadnji številki Tribune je povzročil tiskarski škrat neljnbo pomoto, ko je zapisal podjetje Radio-center namesto podjetja Radio-T«!. koncentracijami ni nevarno. Zavedati se moramo, da je pri razpršenem škropivu shlapevanje vode močnejše, zaradi tega se povečava koncentracija vdihanega zaščitnega sredstva. Sedaj se ljudje na terenu močno boje vseh zaščitnih sredstev in ne marajo več škropiti, kar pa seveda ni pravilno. Ce se ne bomo borUi proti boleznim in škodljivcem na naših poljedelskih kul- turah, nam bodo pač propadle, kar pa seveda ni naš namen. Res je, da naj- bolj uspešna zaščitna sredstva so obi- čajno tudi najbolj nevarna. Pri pra- vilnem ravnanju z njimi, pa dosežemo dobre uspehe brez nezgod. Vse napred- ne kmetijske države z uspehom upo- rabljajo vsa zaščitna sredstva dosedaj brez kakršnih koli zastrupitev. To pa zato, ker se ravnajo po navodih. Pri škropljenju moramo paziti, da ne vdihavamo razpršenega škropiva, zato moramo škropiti vedno le v smeri veti a, da nam škropivo ne pride v obraz ali oči. Med delom ne smemo kaditi, še manj jesti. Roke si pa za- varujemo z gumijastimi rokavicami, še bolje pa s polivinilnimi, obraz zaščiti- mo s primerno masko, preko obleke pa navlečerno polivinilni plašč s kapuco. Le tako opremljeni smemo škropiti s preparati, ki so našemu zdravju ne- varni. Ce nimate teh zaščitnih sred- stev ne smete uporabljati strupenih za- ščitnih preparatov, ker bi v obratnem primeru padla polna odgovornost na vas. Ekipa ne sme biti dalje zaposlena s škropljenjem močno strupenih sred- stev kot 4 ure na dan in po 3 dni v tednu. Zato je prav, da delata dve eki- pi, kateri se bosta pri delu menjavali. Le tako opremJjeni bomo lahko upo- rabljali vsa zaščitna sredstva brez kakršnih koli nesreč. Ing. Pajenk Franček V BOČNI SE SLABO ZANIMAJO ZA DELO RDEČEGA KRIŽA Preteklo nedeljo je bil v Bočni občni zbor Rdečega križa. Kljub temu, da šte- je organizacija nad sto članov, je bilo na občnem zboru navzočih le okoli 15 članov. Zlasti je vreden graje odnos mladine, ki bi morala imeti večji čut do tega humanega društva. So pač pri nas še ljudje, ki gredo le tja, kjer se kaj deli. Za vsak korak bi hoteli pla- čUo, neradi gredo pa tja, kjer kaže, da ne bodo imeli osebnih koristi. Se celo fant, ki je nosU članom vabila, je za- hteval 500 din. Zares čuden odnos do organizacije, ki bi jo morali vsi vse- stransko podpirati. vključevati v poklice in tako dalje. Na- loge tega diTištva bi bUe tudi v tem. da bi smotrno in koristno pripravljalo počitniške kolonije. V razpravi, ki je sledila, so žene govorile o najrazličnej- ših vprašanjih, ki bi jih bodoče društvo moralo izvrševati. Vse so bile enoglasne v tem, da je za tako društvo v Celju dovolj E>ogojev, še več, da je nujno po- trebno. Tov. Olga Vrabičeva je dejala, da je sodelovanje v tem društvu za naše že- ne prepotrebno. Društvo bo imelo tako razsežno področje dela, da bo lahko pritegnilo sleherno ženo mesta in vasi. Doslej so se organizacije AFZ (dokler so še obstojale) ukvarjale dostikrat s čisto tehničnimi vprašanji Socialistične zveze delovnih ljudi, ali pa svoj čas OF organizacije, bile so ozko zaključene ženske organizacije, ki so dostikrat ositajale pri manj vrednih in manjvaž- nih problemih, ali pa so večje akcije sprovajale ločeno od ostalih množičnih organizacij. Izključno ženska društva pri nas niso p>otrebna. Taka društva bi prej škodovala razvoju žena, kot pa koristila. Zene so enakopravne v naši socialistični družbi, zato je njih sode- lovanje potrebno na vseh poljih našega družbenega življenja. Tovariš Simonič je predočU. težave povojnih let, ko so žene preko svojih organizacij prenašale velike žrtve za obnovo in napredek domovine. »Prišel je čas, je dejal tov. Simonič, ko stopa v ospredje izgradnja našega socialistič- nega človeka. Industrijska izgradnja se zmagoslavno bliža koncu, toda ne mo- remo si misliti socializma brez ekjU- tično in kulturno razgledanih ljudi, za- to je potrebno posvetiti vzgoji ljudi največjo pozornost in to je težja ter dolgotrajnejša naloga, kot katera koli v preteklosti.« Nadalje je tovariš Simonič priporočal navzočim, da k vsem tem nalogam, ki zadevajo vzgojo in napredek našega človeka, pritegnejo komuniste. Komu- nisti so obljubili svojemu ljudstvu bolj- še življenje in njihova prva dolžnost je, da to svojo obljubo nenehno izpol- njujejo. Opozarjal je naj žene nikar ne ustanavljajo izključno ženskih or- ganizacij, naj ne ustanavljajo raznili društev tam, kjer ne bodo mogla žeti pravih uspehov. Na vasi je popK>lnoma dovolj, če žene aktivno sodelujejo v Kmetijski zadrugi, če se tam brigajo za napredek gospodinjstva in gospo- darstva sploh. Govoril je še o nujnosti razbremenitve žena raznih gospodinj- skih del, ki jih sedaj naravnost zaSviž- nijo in odtegujejo družbenemu živ- ljenju. Priporočal je ustanovitev usluž- nostnili podjetij in ustanovitev sek- cij gospodinjskih sester, ki bi bile že- nam v pomoč istočasno pa bi se izobra- ževale za poznejše poklice. Govoril je še o problemu dvojne vzgoje, o mla- dinskem kriminalu in še raznih drugih aktualnih vprašanjih. Tov. Helena Borov.šakova je opozo- rila navzoče na predstoječo akcijo fluorografiranja po okraju, kjer bo tre- ba zbrati vse napredne sUe, da bo ta akcija zares uspešno in koristno kon- čana. Opozorila je, da po oddaljenih krajih že krožijo sovražne parole, ka- terih cilj je odvrniti ljudi od udeležbe pri tej zdravstveno tako koristni ak- ciji. Zene so potem izvolile iniciativni od- bor, ki bo zbral v društvu za pomoč gospodinjstvu čimveč strokovnih mo- či. Iniciativni odbor bo pokrenil vse potrebno za čimprejšnjo ustanovitev tega društva v Celju, od katerega si mesto in vsa široka okolica lahko obeta veliko, koristi. Spomin Borisa Kidriča do poznih rodov (Nadaljevanje s 1. strani) Partizanska organi- zacija — važen činitelj pri vzgoji novega človeka ganizacije pravtako terja novih u?crzgoje, mnogo propagandnih množičnih tekmovanj, tesnejšega stika s šolami in prosvetnimi delavci, LMS in SZDL. Ob zaključku je skupščina razen po- žrtvovalnim delavcem Okrajne zveze izrekla pi^iznanje društi^enim vaalite- Ijem, ki leta in leta nesebično garajo na telovadiščih in telovadnicah ter vzga- jajo našo mladino, med njimi tov. Ko- kota, Rovšnika, Natka, Sabota, Ajdni- ka. Jelena, Bračuna, Zorkovo, Križa- novo in Kovačičevo. Za uspešno delo v zadnjih letih je prejelo posebno pri- znanje kot najboljše vaško društvo Partizan okusno diplomo Gomilsko, prav tako pa za uspehe v 1. 1953 mlado društvo Partizan v Skofji vasi. Član- stvo se je toplo zahvalilo dosedanjemu predsedniku tov. dr. Pavlicu za uspešno vodstvo partizanske organizacije v zad- njih letih, ki ga je moral zaradi pre- mestitve na novo službeno mesto sedaj prepustiti novemu odboru. Razdelitev priznanj in diplom številnim telovad- cem, ki so uspešno nastopali na dr- žavnih, republiških in okrajnih prven- stvih v raznih panogah telesne vzgoje, je ob zaključku skupščine potrdila vi- soko kvalitetno stopnjo telovadnih pa. tudi športnih storitev partizanskega članstva. dtev. 15 »Savinjski vestnik« 16. aprila 1954 Stran 3 PRED STOPETIMI LETI SO NA ODRU V CELJU PRVIČ SPREGOVORILI V SLOVENSKEM JEZIKU Ob znameniti obletnici bodo v Celin odkrili spomenik Josipa Drobnica in Ralka Salmiča ter odprli GledaUihi muze\ Celjsko gledališče in z njim vred vse Celje proslavlja letos nov kulturno zgo- dovinski dogodek. Da je bilo pred le- tom ustanovljeno poklicno gledališče v Celju, da je na osnovi bogate gledališke tradicije dobilo Celje najmodernejšo gledališko stavbo, je nedvomno mnogo zaslug v preteklosti, ko so v Času ma- čehovske in potujčevalne Avstrije za- vedni slovenski prosvetarji dvigali na- cionalno zavest in s kulturno umetni- škim delom vse bolj izpodbijali nem- štvu celjska tla. Leta 1848. ko je izbruhnila v stari Avstriji meščanska revolucija, ko se je zrušil fevdalni vladni sistem, je v Celju zaživelo slovensko gibanje. Vse dotlej je bilo kulturno življenje iz- ključno v nemških rokah. Slovenci so slovenščino smeli uporabljati le doma in deloma tudi v cerkvi. Nemci pa so imeli svoja društva, svoje prireditve, plese in koncei-te, tmeU so pevske zbo- re, godbo in gledališko poslopje. Vse to so vzdrževali Slovenci s svojimi žu- lji. V tem letu pa se je prvič zgodilo da je v celjskem gledališču bila na odru spregovorjena slovenska beseda. BDo je to 12. novembra 1848. Po vzoru ljubljanskega barona Zoisa je celjski tiskarnar Janez Jeretin vtihotapil v igre slovenske pevske vložke. Jeretin je bil zelo podjeten in ugleden mož, ki je svoj vpliv dobro izkoristil v prid Slovencem. Leto dni pozneje je 16. sep- tembra pod njegovim vodstvom bila uprizorjena v mestnem gledališču Lin- hartova »Zupanova Micka«. Ta dogodek je bU za Celje zelo pomemben, je za- četek slovenske gledališke dejavnosti v našem mestu in zato zasluži, da se ob tem dogodku začne beležiti zgodo- vina celjskega kulturnega življenja. Muzej v Mestnem gledališču, bo ko- likor se je moglo materiala zbrati, pri- kazoval razvoj slovenskega gledališkega življenja v Celju vse od 16. septembra leta 1849 pa do danes. Pobudo za usta- novitev takega muzeja je dal sedanji upravnik Mestnega gledališča magister Fedor Gradišnik, ki je to težko nalogo poveril mlademu celjskemu režiserju Branku Gombaču. Le-ta je ves čas vne- to zbii-al ves material, ki je bil do- segljiv na področju Slovenije. Zbral je ogromno lepakov, časopisnih poročil, korespondenco gledaliških delavcev v preteklosti, življenjepise, slike, fotogra- fije, gledališke rekvizite, inscenacije in tako dalje. Branko Gombač si je ogle- dal gledališke muzeje v Beogradu, Za- grebu in Ljubljani, iskal zveze in stike z živečimi igralci, z njih sorodniki in z vsemi ljudmi, ki so mu mogli posre- dovati tudi najmanjšo podrobnost iz te dragocene preteklostL Ob priliki otvoritve Muzeja bo v preddvorju gledališča odkritje dveh spomenikov. Eden bo spomijnjal Ce- ljane na zelo zgodnjo dobo gleda.Mške dejavnosti, na Josipa Drobnica, ki je nadaljeval delo Janeza Jeretina, drugi pa na dobo pred prvo svetovno vojno, ko je bila bitka za slovensko Celje vse bolj zmagovita, na Rafka Salmiča. JOSIP DROBNIČ Najožji sodelavec in poznej.šl nadalje- valec Jeretinovega pionirskega dela, je bil slovenski katoliški duhovnik Josip Drobnič. Njegova ljubezen do sloven- skega ljudstva in do njegovega jezika ga je navdušila za sodelovanje v ta- kratni gledališki skupini Zaradi »ko- medijantstvavT je imel Drobnič težave s tedanjimi oblastmi in cerkvenimi predstavništvi. Končno je bil zavoljo tega tudi ob državno službo. V Celje je Josip Drobnič prišel novembra 1849 kot suplent slovenščine na celjsko gim- nazijo. Bil je izobražen in navdušen za napredek svojega ljudstva in ker ni našel med starejšo generacijo dovolj sodelavcev, jih je poiskal med dijaštvom. Tisoč osem sto petdesetega leta je usta- novil dramatično šolo. Ker po »Zupa- novi Micki« Slovenci niso imeli več dostopa v gledališki stavbi, je s svojimi mladimi igralci uprizarjal igre v da- našnji gi-ofiji. Igri »Raetresenec« in »Dvoboj« od Kotzebue-a je poslovenil in tudi izdal v knjigarni Janeza Jere- tina. Kot gimnazijski profesor in du- hovnik je poiskal med dijaštvom in cerkvenim pevskim zborom slovenske pevce in ustanovil pi-vi slovenski pevski zbor v Celju. Ko so na Štajerskem po- plave uničile kmetom površine je uspel zediniti Slovence in Nemce, da so sku- paj nastopala v korist poplavljencev. Toda Nemci mu niso mogli odpustiti, da vzgaja v Celju generacijo narodnjakov, zato so mu nastavljali polena kjerkoli so mogli. Najbolj so uspeli s tem, da so mu očitali neskladnost njegovega du- hovniškega stanu z igranjem na odru, »kjer našemljen poljublja celo pre- grešna dekleta«. Drobnič se je ukvarjal tudi s knji- ževnostjo. Ustanovil je eno izmed pi-vih slovenskih revij »Slovensko čebelo« ki je bila namenjena leposlovju v sloven- skem jeziku. Ker pa je bi nepriljubljen, so ga kmalu izpodrinili. Po zdravljenju v Gradcu je bil premeščen v Vitanje, cd tu pa je šel v Trst, kjer je ostal do leta 1857. Tam je izdal »Ilii-sko-nemško-ita- lijanski slovar in leto pozneje sloven- sko-nemško-italijanski besednjak. Od tu se je vrnil v Gradec. Tam je nepi-estano pisal, prevajal in prirejal gledališke igre. Umrl je 5. septembra 1861 v Grad- cu, njegov grob je pozabljen in ne bi ga več našli. Celju in vsemu sloven- skemu ljudstvu pa je zapustil veliko za- puščino in plod njegovega ustvarjanja je tudi današnji veliki vzpon celjskega kulturnega življenja v svobodni domo- vini. RAFKO SALMIČ Celjsko mestno gledališče je bilo od Jeretinove uprizoritve Zupanove Micke za Slovence nepristopno. Slovenci so gostovali poslej v raznih poslopjih in so zbirali v Čitalnici. Vse to je trajalo do leta 1896, ko je Posojilnica v Celju zgradila Narodni dom, v njem pa je Čitalnica dobila društvene prostore in dobro opremljen oder v krasni dvorani. V Narodnem domu je gledališko živ- ljenje in kulturno življenje celjskih slo- V ncev sploh zelo uspešno napredovalo. Od leta 1897 so imeli Slovenci redne gledališke predstave. Vodnik gledali- ščnikov je bU dr. Ravniliar. Ko je le-ta leta 1901 zapustU Celje, je bilo sloven- sko gledališče že na trdnih temeljih. Njegov naslednik je bil Rafko Sal- mič, ki ga je dve leti pred svojim od- hodom pripeljal dr. Ravnihar v Celje. S Sahničem se pričenja najplodnejša doba predvojne gledališke zgodovine v Celju. Vodil je gledališko življenje vse do rojstva stare Jugoslavije. Prišel je iz Postojne. Za sabo je imel precej burno življenje. Študiral je v Ljubljani Ln razočaral očeta, ki je hotel, da bi postal podeželjski trgovec. Postal je urarski vajenec pri svojem prijate- lju. V Ljubljani se je vpeljal v gleda- liško življenje, kamor ga je pripeljal Anton Cerar. Nastopal je v Ljubljani kot redni član v deželnem gledališču, ko ga je dr. Ravnihar pregovoril, da je prišel v Celje. Težka je bila pot, ki jo je prehodil Rafko Sahnlč od 1899. pa do 1918. leta. Njegova doba je za razvoj gledališkega življenja v Celju po pravici imenovana z zlato dobo. Tudi po zlomu Avstrije boj ni bil končan. Takratni režimi niso imeli razumevanja za gledališko ustanovo, ker jim je bilo strankarsko bojevanje mnogo važnejše. Salmič je uti-ujen od dolgoletnih bojev za slo- vensko gledališče prepustil svoje delo mlajšim močem. Toda še večkrat je aktivno posegel v boj, preden so prišli v celjsko gledališče mladi, navdušeni in sposobni igralci, kot je bil Milan Skrbinšek, Valo Bratina, Rado Zelezni- kav in drugi. Rafko Salmič je umi-1 20. decembra 1930. Celje je še malo pred njegovo smrtjo na veliko proslavilo njegovo šestdesetletnico. Z njim je šlo trideset let celjske gledališke zgodovine v pre- rani grob. Let03 se bo Celje ob otvoritvi gleda- liškega muzeja oddolžilo spominu obeh mož, ki sta našemu mestu toliko žrtvo- vala. Njuno prizadevanje ni bilo zaman in gotovo bi bila vesela napredka, ki ga celjsko Mestno gledališče v zadnjih letih doživlja, če bi doživela to dobo. Socialistična domovina je dokončno iz- polnila vse njune želje, dala je Celju pomembno kulturnoumetniško ustano- vo. Slovenska beseda se. z velikim uspe- hom gla?,i z odra novega celjskega gle- dališča. Delovni ljudje, v njunih časih zapostavljeni in zaničevani, so danes hvaležna publika umetniški besedi, ka- teri sta utirala pot. PROGRAM PROSLAVE STOPETE OBLETNICE PRVE SLOVENSKE GLEDALIŠKE IGRE, OTVORITEV MUZEJA IN ODKRITJA SPOMENI- KOV V MESTNEM GLEDALIŠČU V soboto 24. aprila: Ob 17. uri bo v foyeru Mestnega gledališča odkritje spomenika Janezu Drobniču in Rafku Salmiču in otvoritev gledališkega mu- zeja za povabljene go.ste Zvečer ob 20. uri bo slavTiostna predstava Linhar- tove komedije »Ta veseli dan, ali Ma- tiček se ženi«. V nedeljo 25. aprila: Ob 10. uri dop. ogled muzeja za občinstvo. Muzej bo cdprt vse do začetka popoldanske pred- stave »Matička«, ki se prične ob 15.30 Pred. tave za abonente se bodo vršile po običajnem vi-^tnem redu od srede, dne 28. aprila dalje. Nedelj.ska pred- stava je izven. Prizor iz »Ljubeznt, Hirih iJolliouniKov', pol-rg ->/.ilao;o,sii pred sodiščem« najbolj uspela predstava letošnje sezone Uspel koncert Komornega zbora v unionski dvorani Za koncert moškega Komornega zbora v Celju je vladalo tolikšno zanimanje, da so bile vstopnice za unions.ko dvo- rano, ki ima nad osemsto sedežev, raz- prodane že nekaj dni pred dnevom na- stopa. Koncert je bil ena izmed tistih glasbenih prireditev, ki jih v Celju le redkokdaj poslušamo. Res je, da je Ko- morni zbor v petih letih svojega obstoja priredil sto nastopov ob najrazličnejših prilikah in da nam je vsakikrat bil enako drag, toda koncertni program, kakršnega je pripravil tokrat pod vod- stvom dirigenta prof. Egona Kuneja, je bil presenetljiv. Strokovno kritiko prepuščam drugim, čeravno lahko brez vsakršnega pomisleka zagotavljamo, da se tudi strokovna kritika ne bo mogla izraziti drugače. Zbor je za koncert naštudiral celo vrsto pesmi, ki smo jih prvikrat slišali iz ust njegovih pevcev. Nekaj pesmi smo že slišali tudi prej, toda poslušali jih nismo z nič manjšim navdušenjem in zadovoljstvom. Petletnica Komornega moškega zbora je pomemben dogodek za kulturno živ- ljenje v Celju. Ko je zbor pred zaključ- kom prve polovice programa sprejel obilo rož v znak priznanja, je zboru in dirigentu čestital predsednik Sveta za kulturo in prosveto tov. Aškerc, ki je med drugim dejal takole: Nocojšnji stoti nastop nas vse zdru-., žuje ob našem Komornem zboru v pri- jetni zavesti, da ob velikem delovnem poletu našega delovnega človeka na- preduje tudi naša kulturna rast in lju- bezen do naše pesm.i. Za vse to ima ogromne zasluge naš Komorni zbor in zato si štejem v čast, da mu nocoj ob uspešnem ter prodornem,petletnem ju- bileju iskrrno čestitam v imenu Ljud- ske prosvete v Celju. Najlepše priznanje, ki ga more dati hvaležno občinstvo, pa je zbor požel na svojih dosedanjih uspehih v Celju, njegovi bližnji in daljni okolici., ter tudi izven meja naše dom.ovine. Dirigent profesor Kune j je dobil čestitke tudi s strani profesorskega zbora prve gimnazije, kjer že vrsto let -poučuje glasbe našo mladino in kjer je v desetletju vzgojiU veliko število mladih pevcev, ki nadaljujejo svojo udeležbo v pevski kulturi širom naše domovine. Komornemu zboru ob njegovem ju- bileju in k njegovemu uspehu iski-eno čestitamo v prepričanju, da bo tudi v bodočo nenehno rasel v korist in dušev- no bogastvo delovnega človeka. Ljudski oder zopet na terenu Sredi dela za novi premieri, ki ga vodita režiserja Tone Zorko za njego- vo priredbo veseloigre »Vesela božja pot« ter Cvetko Vernik za Cufarjevo grotesko »Malet napolnila dvora- no ter prispevala k povečanju zanima- nja za njihovo gledališko prizadevanje. Zdaj se bo družina lotila enega Nušiče- vih del; najbrž komedije »Dr«. O nji- hovem uspehu bi seveda tudi mi že radi kmalu poročali G. G. Dr. K. A.: Glasbenik Korun Fran-Koželjski, njegovo življenje in delovanje v zadnjem, času je slavilo Celje več pomembnih dogodkov iz družbenega življenja, posebej takih s kulturno po- litičnega področja, ki so .služili kot po- vod za poglede v preteklost, obujanje raznih dejstev, ki so kakorkoli v toku oblikovanju danih družbenih ustanov : in dviganju kulturnega standarda druž- be sploh. Naj omenimo v prvi vrsti proslavo 50G-letnice mesta Celja in otvoritev no- vega gledališča. V zvezi s celjsko gleda- liško preteklostjo je bilo tudi omenje- no ivie glasbenika Koruna Frana s psevdonimom Koželjski, katerega se starejši Celjani, ki so se udeleževali kulturnih in nacionalno političnih do- godkov v letih pred prvo svetovno voj- no, ali se zanje vsaj zanim^ili, še prav dobro spominjajo. Zaradi tega ne bo napak, če si v kratkem prikličemo v spomin lik njegove osebnosti, ki je predstavljala v prvem desetletju teko- čega stoletja vsaj za Celje glasbeno ža- rišče in bistven element nacionalno po- litičnega snovanja v znanem kultur- nem boju med Slovenci in Nemci. Korun Fran je zagledal luč sveta v Saleku pri Velenju dne 22. decevibra 1S68 kot sin Matevža in Barbare Korun. Oče Matevž je bil nezakonski sin in je v svojih mladih letih delil usodo vseh nezakonskih otrok, ki so se le s težavo prebijali v vsakdanjem živ- ljenju. Delal je po svojih močeh, do- kler ni postal oskrbnik graščinskega posestva Gorica v Saleku jjri Velenju, kjer je končno kupil nekaj zemlje, da si je skupno z ženo Barbaro postavil skromno hu^o, fci je postala ljubljen in nepozaben dom sina Frana. Mladi Korun je preživljal svoja otro- ška leta v povsem kmečkem okolju in oblikoval svoje duševno doživljanje v tedanjih idiličnih življenjskih prilikah, ob mirnih in vzpodbudnih odnosih med ljudmi, kar je nedvomno vplivalo na njegov značaj, nežno in globoko ču- stvovanje. Z glasbo je prišel v stik že v rodni hiši, kjer so se radi oglašali domači godci in pevci. Z njegovo duševno ubranostjo so se skladale nežne in sen- timentahie citrc, na katere je jel kaj kmalu brenkati. Pri tem ga je vodila mati Barbara, zelo čuteča žena, ki se je odlikovala po izrednem posluhu. Ta ga je takoj grajala, čim se je izpod njegovih prstov prikradla še tako drob- na disonanca. Citre so bile tedaj zelo razširjen in priljubljen instruruent v kmečkih hišah, zato jih je hotel mladi Korun hitro obvladati. V svoji otročji vnemi je pridno obiskoval starega pri- jatelja svojega očeta v Podkožlju, daleč okoli znanega citrarja, kamor ga je vo- dila pot preko hriba Kožlja. Tn je imel torej svojega prvega učitelja, ki mu je ostal tudi v poznejših zrelih letih ne- pozaben. Na ta prvi firlo-sbeni pouk naj bi ga spominjal tudi psevdonim Koželj- ski, pod katerivi je objcTfil svoja prva glasbena dela. V velenjski osnovni šoli je spoznal njegovo glasbeno nadarjenost učitelj Brence, ki ga je jel učiti klavirja in violine ter mu razlagal osnove glasbene teorije. Po končani osnovni šoli v hiši ni bilo .sredstev za nadaljnje šolanje, zato bi se moral mladi Korun učiti čevljarske obrti; vendar mojster z njim ni bil zadovoljen, češ da mu brodi le mu- zika po glavi, za rabo šila in kladiva pc. ne kaže sposobnosti. Ko se mu čev- ljarstva ni bilo več bati, se je zagrebel v knjige, izkoriščajoč vsako priliko, da bi razširil svoje duševno obzorje, tako v splošni in posebej še v glasbeni iz- obrazbi Kot privatni učenec je dovršil 3 raz- redno meščansko šolo v Krškem in kas- neje celo kot vojak v Trstu v letih okrog 1890 pridno polagal izpite na tr- govski in navtični akademiji. Sporedno s trgovskim šolanjem se je tamkaj tudi glasbeno izpopolnjeval in ponovno na- stopil v javnosti kot citrar. Neugnano stremljenje, zajeti glasbo x> globino in širino, ga je leta 1895 tji^- vedlo na Dunaji kjer je študiral vse glasbene panoge od harmonije in diri- giranja pa do glasbene zgodovine ter končno zaključil leta 1900 študije z državnim vojaškim kapelniškim izpi- tom. Dunajska leta so bila doba pomanj- kanja in obupov. Večkrat se je vdajal samomorilnim mislim, iz največje stiske pa je le našel rešitev v velikodušnosti tega ali onega znanca ali prijatelja, ki mu je v zadnjem treniltku priskočil na pomoč, da se mu je vera v ži\:ljenje zopet povrnila. Bilo je zelo težko ži- veti in študirati, saj starši niso imeli sredstev, malo posestvo pa je že itak bilo zadolženo, na drugi strani pa tudi honorarji za že med študijskimi leti pri založniku Schu:entnerju v Brežicah izišla dela, niso mogla kriti vseh te- kočih še tako skromnih potreb. Pc dovršenih Študijah se je hotel po- svetiti glasbi kot poklicu, saj je iz- polnjeval za to svrho vse potrebne po- goje. Razgledan je bil tako na področju ustvarjalne kakor poustvarjalne glas- bene umetnosti, kjer se je lahko uve- ljavil kot dirigent in instrumentalni so- list, ki je obvladal tehnično dovršeno klavir, violino, čelo, da ne govorimo o citrah, na katerih se je še posebej iz- popolnil v dunajskih letih pri znanem mojstru Slezaku in o ostalih postran- skih glasbilih vobče. Po posredovanju znanega kulturnega delavca in propagatorja bratske vza- jemnosti in- sodelovanja Južnih Slova- nov, prof. Bezenška mu je bilo ponuđe- no mesto dvornega vojaškega kapeJnika v Sofiji, kateremu pa se je iz ljubezni do onemoglih staršev odpovedal. Tako se je raje vdal prošnji predstavnika te- danje celjske Čitalnice, znanega pevca in pevskega organizatorja Ivana Likar- ja in prevzel kapelniško mesto Celjske narodne godbe ter službo uradnika v Južnoštajerski hranilnici v Celju. Ta korak je bil za vse njegovo kasnejše glasbeno udejstvovanje odločilnega po- mena, ker ga je vezal vse življenje na ozke domače prilike, ki mu niso mogle dati pobude za ustvarjanje večjih in pomembnih simfoničnih kompozicij evropske višine. Celje je ostalo torišče njegovega delovannja vse do upokojitve leta 1932, ko se je umaknil iz javnega življenja v svoj rojstni dom, kjer je že tri leta kasneje zatisnil trudne oči. Tako bo 1. decembra prihodnje leto po- teklo 20 let od njegove smrti, ki ga je zatekla v 67. letu starosti. V drugi polovici 19. stoletja se je vse kulturno in politično življenje v Slo- veniji odvijalo v okviru posebnih dru- štev — Čitalnic, katerih delovanje je bilo velikega pomena za utrjevanje na- cionalne zavesti v kulturnem boju z Nemci, za narodno prosveto in vzga- janje čuta za družabnost. V tej službi je bila tudi glasba, brez katere si po- sebnih čitalničnih prireditev — besed — sploh ni bilo mogoče misliti. Tudi v Celju je bUa tedaj ustanov- ljena Čitalnica, ki se je znatno raz- mahnila, ko je bil leta 1897 izročen svo- jemu namenu Narodni dom. Iz njenega okrilja je izšlo več društev, kakor jih je potreba časa priklicala v življenje, prav tako pa je bila v njenih vrstah dana pobuda za ustanovitev celjske na- rodne godbe, s katero je ob Martinovem leta 1899 prvič nastopil kapelnik Fran Korun. Njen kapelnik je ostal izza tega leta dlje kot desetletje in nastopal z njo na raznih prireditvah v Celju tn širom Slovenije. (Nadaljevanje prihodnjič) stran 4 »Savinjski vestnik« dne 16. aprila 1954 Stev. 15 ZAKA] SE VRATA PEKARME ..RDA" NISO ODPRLA KONTROLI; Nedavno so zastopniki sindakata celj- skih pekovskih delavcev imeU nalogo izvršiti kontrolo v pekami »Ada«. Last- nik se je sicer javil, ni pa hotel odpreti vrat. Ko so mu obrazložili, čemu priha- jajo, se je močno razburil in začel vpiti, češ, naj se zgubijo spat in da ne misli LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Predavanje: Vtisi iz Ameiike bo v četrtek, dne 23. aprila 1954 ob 19,30 uri v predavalnici na učiteljišču. Predaval bo tov. Simonič Franc, seli:retar CK ZKS. Predavanje bo spremljano s skioptični- mi slikami. Predavatelj nam bo podal vtise in doživetje, ki jih je imel. ko je potoval po Ameriki. Vljudno vabljeni! TRETJI VECER POUCNIH FILMOV bo v torek, dne 20. aprila 1954 ob 19,30 uri v predavalnici Ljudske univerze na učiteljišču. Ob diafilmih »I>om — ottrok — družiina« bo govoril tov. prof. Svarc Ivo. Razen zdravstvenih in vzgojnih vprašanj družine, zlasti gospodinje, je v diafilmih prikazan tudi razvoj otroka v prvih letih življenja. Vljudno vab- ljeni! DOBRODOŠLI DRUGOVI! Gornji pozdravni napis, ki so ga kot slavolok postavili, ckrašesnega s pomla- danskim zelenjem, naši hrabri borci v Slandrovi kasarni na Trgu svobode in ga pritrdili nad vhodnimi vrati v vo- jašnico, nam pove, da zopet odhajajo v vojsko naši mladi fantje, bodoči vo- jaki, borci Titove Jugoslavije. Samo te tri pozdravne besede povedo vse — vse, kar veže našo vojsko z našim ljudstvom. Novinci prihajajo z vlaki, z vozovi, pa tudi peš. Posebno hvalevredno je le- tos dejstvo, da ne vidiš pijančevanja, katerega je bilo prejšnja leta ob takih prilikah vse preveč. Vojaške oblasti so namreč odredile, da se prihajajoči no- vinci po kratki evidenci na Vojnem od- seku takoj napotijo z vlakovnimi trans- porti v svoje edinice, kjer bodo odslu- žili vojaški rok. F. K. PIONIRJI I. ČETRTI SO NASTOPILI NA SVETINI Dramatski odsek »Dakijevega« pionir- skega odreda I. četrti mesta Celja je imel prvo nedeljo v aprilu kulturni na- stop na Svetini, ki je bil nad vse ži- vahen in zelo dobro obiskan. Pionirji iz Svetine so pričakali Da- kijeve pionirje s cvetjem in pozdrav- nim govorom, nakar so skupno položili podarjeno cvetje na grob padlih borcev iz NOV na SvetinL Da pa je prireditev tako lepo uspela, je predvsem treba pohvaliti tamkajšnje učiteljstvo, ki se je res potrudilo in nam vsestransko pomagalo. Tudi žen- ska zveza ni zaostala, pripravila je prav okusno kosilce. Ko tako človek gleda te preproste kmečke otroke, ki so s svojimi veliki- mi očki, a s spoštovanjem in zanima- njem disciplinirano sledili izvajanju vseh točk, pozabiš na ves trud, ki si ga imel z učenjem in vajami v tako težkih pogojih, brez primernega prostora in brez vsake garderobe. Pionirski odred »Stane Semič-Daki« ima še namen večkrat obiskati neka- tere podeželske kraje in prebivalce raz- veseliti s svojim nastopom. Z. P. odpreti delavnice. Dejal je, da jim po- slovanje pekarne ni nič mar in da sam odgovarja za svoje delo. Kontrola bi se morala vršiti ob treh zjutraj, ko je za pekarne obratovalni čas. Dopoldne se je član kontrole zopet javil in opozoril lastnika na njegovo ravnanje. V tem je priletela iz pekarne žena Lastnika in začela razbijati z ro- kami po pultu in pretila, ker so se dr- znili nadlegovati obrat in dejala, da takim »fakinom« ne bo odpirala. Morda si misli gospa, da je še vedno tako, kot je bilo nekoč, in da ne odgovarja pred skupnostjo. TUDI PRI KOHNETU V GABERJU NI BILO DRUGAČE Pri Kohnetu v Gaberju je bUa kon- trola dva dni pozneje, nekaj minut čez polnoči. Tudi ta pod nobenim pogojem ni dovolil vstopa v delavnico, iz ka- tere so malo prej čuli govorice. Pri- siljeni so bUi pogledati skozi okno in videli, da je imel ogromno količino pri- pravljenega testa za peko in to eno uro pred dovoljenim rokom, ki ga je izdal MLO. Ko jih je videl gledati skozi okno, je tudi v delavnici ugasnil luč. Toda kontrola je videla dovolj. V pekarni je delala tudi njegova žena, ki ni kvali- ficirana, medtem ko so nekateri i)eki brez dela in bi jim bil zaslužek potre- ben za vsakdanje življenje.. Peki socialističnih pekam protesti- rajo proti takemu ravnanju in zahteva- jo, da Mestni ljudski odbor končno ukrene potrebne korake proti privatnim pekom, kot so to zahtevali na nedav- nem občnem zboru svojega sindikata. PRIZADETIM GOSTILNIČARJEM V POJASNILO V Savinjskem vestniku j s bil nedav- no objavljen članek v katerem pisec graja nekatere privatne gostilničarje v Celju, da točijo pokvarjena, ciknjena vina in celo pomešana z vodo ali sa- morodnico. Ker so se nekateri teh go- stilničarjev obrnili na nas, češ da so omenjena vina kupili pri našem pod- jetju, resnici na ljubo sporočamo, da naše podjetje takih vin ne prodaja. To je ugotovil Okrožni higijenski zavod v Celju, ki je kmalu za tem vzel vzorec vseh naših vin in ugotovil s komisij- skim zapisnikom in analitičnim pre- gledom št. 541-546 z dne 3. aprila t. 1., da se vsi vzorci iz naše kleti primerni za točenje. Delovni kolektiv Trgovskega podjetja OZZ »Vino« Gibanje prebivalcev v Celju v času od 5. do 12. 4. 1954 je bilo rojenih 24 dečkov in 27 deklic. Poročili so se; Lovrcnčič Jožef, trgovski pomočnik iz Celja in Rojnik Veronika, trg. pomočnica iz Celja. Arnšek Ivan, klepar iz Celja in Stropnik Ro- zalija, delavka iz Celja. Cerovšek Vincencj, soboslikar iz Celja in Grušovnik Ema, tkalka iz Celja. Buhinjak Mavro, šofer iz Celja in Gori- .^Sek Karoliua, kuharica iz Smartnega v Rožni dolini. Umrli so: Rebrica Branko, otrok iz Celja. Krivanek Ma- rija, gospodinja iz Celja, stara 84 let. llijaš Marija, pek. prodajalka iz Petrovč, stara 43 let. Carnelutti Ivana, delavka iz Rogatca, stara 64 let. Podbregar Boštjan, upokojenec iz Zg. Gorč, star 83 let. Starkel Marjan, otrok iz Začreta 10. Na brezplačno polzkušnjo svojšh Tniiorno CAR naravnih sadnih sokov Vas vabi lUVcIllu OMU Poizkušnje bodo od 17. do 20. aprila pri naslednjih podjetjih: Trgovsko podjetje »SPECERIJA«, poslovalnici »PLANINA« in »ZVON« Trgovsko podjetje »POTROSNIKo- ročal, da take barake res postavijo to- da za bedake in zlonamerneže, ki te go- vorice širijo, IZ SLOVENSKIH KONJIC Tečajniki kmetijsko nadaljevalne šole v Slov. Konjicah nameravajo v drugi polovici tega meseca prirediti daljšo ekskurzijo v nekatere kraje v Sloveniji in bližnji Hrvatski. Spotoma si bodo razen ostalih zanimivosti naše lepe domovine ogledali tudi daleč na- okoli poznano državno posestvo v Kri- ževcih na Hrvatskem. Del stroškov bo- do lahko krili iz sredstev, ki so jih pri- dobili od dveh samostojnih uprizoritev igre »Viničarji«, katero so igrali sami tečajniki Pevski zbor DPD »Svoboda« iz Slov, Konjic je pretekli dve nedelji gosto- val v Vitanju in v Zrečah. Razen pro- grama zbora samega, kjer imajo na sporedu več pesmi, sodelujejo tudi ne- kateri igralci s predvajanjem enodejan- ke »Kovačev študent«. Podobne kon- certe imajo v prihodnjih mesecih pred- videne še v nekaterih ostalih okoliških krajih. -o- Pred nedavnim je bila v Slov. Ko- njicah širša konferenca odbornikov So- cialistične zveze delovnih ljudi iz vseh odborov na področju občine. Razprav- ljali so o političnem delu te organiza- cije na vasi in o ostalih vprašanjih ob- čine. Se posebej pa so obsodili pojave nemškutarstva, ki silijo v različnih ob- likah na dan. Posamezniki se kar ne morejo zavedati tega, da je naše de- lovno ljudstvo s tem že obračunalo. K temu v neki meri pomagajo še obiski nekaterih ljudi iz sosednje Avstrije, ka- mor so i>obegnili pred pravično sodbo lastnega naroda in dobijo pri sicer red- kih posameznikih zavetišče. Pri vsem tem pa je zelo čudno, na kakšen način ti ljudje dobe potna dovoljenja oz. pot- ne liste za prehod preko državne meje. Morda bi bilo dobro, da bi se organi, ki te stvari urejajo, predhodno zanimali za delo teh ljudi, ki sedaj žive v Av- striji, o njihovem zadržanju v času med okupacijo. Na konferenci so istočasno izvolili tudi nekatere nove odbornike v občinski odbor SZDL, ker so nekateri odšli ali pa so bili nedelavnL IZ SOJINE DVORANE NEVESTNO GOSPODARSKO POSLOVANJE 28-letni Amon Mii'ko je bil lesni ma- nipulant pri KZ Zagorje pri Pilštanju. Njegovo poslovanje je bilo skrajno ma- lomarno in za zadrugo škodljivo. VodU ni evidence o nakupu in odpremi lesa, zadruge ni obveščal o zalogah lesa, predvsem pa, da namenoma ob razre- šitvi službe v marcu 1952, niti pozneje ni izvršil predaje poslov, zaradi česar je KZ izgubila evidenco nad nakupv- Ijenim lesom in so se p>oedinci lahko ž njim okoriščali, zadrugi pa je nastal primanjkljaj 91.486 dinarjev. Dne 6. aprila 1953 si je prilastil 4 prm ko- stanjevih drv last KZ Drensko rebro, v vrednosti 5600 din, na škodo iste za- druge si je j>ozneje prisvojil še 6 prm drv, vrednih 12.000 dinarjev, dne 21. 5. 1953 pa si je prisvojil 9 prm drv, last KZ Slivnica, v vrednosti 18.000 din. — 27-letni Koželj Aleksander je kot knji- govodja KZ Zagorje, nemarno opravljal službo. Z delom ni bU na tekočem, ni izterjeval dolžnikov, ni dostavljal NB predpisanih poročil o uporabi kreditov itd. Zaradi takega poslovanja je NB blokirala zadmgi kratkoročni kredit in so razen drugih finančnih nevšečnosti celo uslužbenci KZ ostali nekaj me- secev brez plač. — 34-letni Užmah Jože je v jeseni 1951 nakupoval v okolici Zagorja jabollca in jih preprodajal. Pri tem je zaslužil 18.000 dinarjev. Vsi tri- je so bUi pri okrajnem sodišču obsojeni, in sicer Amon Mirko na 10 mesecev zapora, Koželj Aleksander na 8000 din, Užmah Jože na 5000 dinarjev. Amon Mirko je bn sojen v nenavzočnosti, ker je lanskega septembra pobegnil v Av- strijo. Sredi tega meseca bo v Slov. Konji- cah občinska konferenca članov ZKS, na kateri bodo obravnavali delo komu- nistov na vseh področjih javnega živ- ljenja, še prav posebej pa v političnih organizacijah in v organih samouprav- ljanja, V. L. IZ PODČETRTKA MLADINA SE JE RAZŽIVELA Mladina, ki je v Podčetrtku precej dremala, se je to zimo prebudila. Njeno delo se je Izrazilo predvsem na kul- tumo-prosvetnem področju. V okviru KUD »Vladimir Nazor« v Podčetrtku, se je mladina iz Podčetrtka, Imenega in Golobinjeka združila v svoji mla- dinski sekciji. Ustanovila je pevski zbor, ki redno dvakrat tedensko vadi pod vodstvom šolskega upravitelja tov. Mikuliča. Predvsem se je izkazala v gledališki družinici, s katero priprav- lja pravkar tretjo premiero s Trifko- vičevim »Šolskim nadzornikom« in Zmajevim »Krapom«. Pred tem so na- stopili z Remčevimi »Volkodlaki« in z Oreškovo »Volkov greh«, s katero so gostovali v Virštanju in Polju ob SotlL Veselje do dela na odm in pevskem zboru je zmagalo nad nezdravim od- nosom lokalpatriotizma med trgom Podčtrtkom in vasjo Im.eno, ki se je prav to zimo poostril. Mladina obeh krajev se je združila in zaživela pri- jetno življenie v skuonem delu. Vsi ji želimo še obUo uspehov. TUDI GASILSKA CETA IMENO IMA »KORAJŽO« Ce vas pot zanese skozi lepo ravnin- sko vasico Imeno, vas bo prav gotovo zbodel v oči kumiku podoben gasilski domček. Imencem ie že dolgo v napoto, zato vedno sgniaio, da si sredi lepe vasi postavijo tudi lep gasilski dom. Znani so po svoji podjetnosti, ki je vča-^ih kar pre^/eč potencirana. No, tudi gasilci so se znašli. Pravilo, da se na lastne roke naibolj zanesejo! Svoje vr- ste so na letošniem občnem zbom po- množili z mladimi močmi in z navdu- šeno mladino sprejeli sklep, da si po- m^sraio z bliižnio opekarno. Sam.i bodo izdelali ooeko. Vloga jim je bila odo- brena in že v treh dneh, točno no or- gani^iTanih izmenah nakopali približilo dovolj zemlie za zidake. Zraven tega so na ustanovili še žensko gasilsko de- setino, ki zaenkrat kaže veliko navdu- šence in borbenost. Upamo, da se bo nJihov sen o lepem in ponosnem ga- silskem domu končno uresničil! Ruč IZ SMARTNEGA OB PAKI DOBRO SO IGRALI Igralska družina tukajšnjega kultur- no um tniškega društva »Jože Letonja- Kmet« se je predstavila preteklo so- boto in nedeljo na odru Prosvetnega društva z dramo »Morje«. Režiser ni imel lahke naloge, kajti igra sama je za naše razmere precej težka in po mnenju mnogih neizdelana. Priznati pa moramo, da so se igralci v resnici potrudili in nam dokaj lepo pri- kazali dramo. K uspehu je mnogo pri- pomogla res lepa scenerija. Tu se je videlo, da se tudi s skromnimi sredstvi da marsikaj narediti. Naredilo pa se bo lahko še več, ko bo tudi oder izdelan tako, kakršnega si želijo igralci samL Sedaj je v predelavi in upamo, da bo v kratkem res lahko služil svojemu pravemu namenu. Društvo in igralci pa zaslužijo še jkj- sebno zahvalo, ker so ves čisti dobiček odstopili v prid občinskemu odboru Rdečega križa, ki bo ta denar uporabil za ureditev prostorov nove javne in zobne ambulante. Igralski družini priporočamo, da v prihodnje nastopi tudi s kakim delom iz našega domačega življenja. Saj ta- kih del je mnogo, kar pa je še važnejše, so to naša dela, dela naših priznanih pisateljev, ki na tem polju tudi nekaj zmorejo. Na uspehu jim čestitamo in želimo, da se kmalu zopet pokažejo na odru Prosvetnega doma. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo bodo lahko dosegli še vrsto lepih uspehov, kar jim iz srca že- limo. Gojenke gosp. izobraževcdnega tečaja Kmetijske zadruge v Laškem Tovarišica Mica Slandrova med volivci Za volilni enoti Lesično in Dren- sko rebro je bil pred kratkim na Pil- štanju ob dobri udeležbi zbor volivcev, ki so ga obiskali ljudski poslanec tov. Mica Slandrova, podpredsednik okraja Miran Cvenk in dir. Železarne Store Andrej Svetek. Voliuci so se z navzo- čimi predstavniki pogovorili o proble- mih v teh krajih, med drugim tudi o šolstvu in obnovi. Zbor je potekel v pri- srčnem razpoloženju in je dosegel svoj namen. Popoldne je priredila nižja gimnazija v šoli na Pilštanju akademijo, ki so se je udeležili vsi trije predstavniki. Prireditev je obsegala 14 točk>, ki so bile skrbno pripravljene, da je treba pohvaliti nastopajoče kakor tudi uči- teljstvo, saj je imelo nemalo truda z naštudiranjem tako pestrega sporeda. Poleg pevskih točk je ugajala skladna izvedba prvošolcev »Na Gorenjsko'sc, go- vorni zbor »Pomlad pred 10 leti«, »Slovenska zemlja«, pa tudi vse ostale točke. Gostje, ki so po akademiji ostali Se nekaj časa v pogovoru z dijaki, so bili z nastopom prav zadovoljni! GRADBENA DEJAVNOST Tudi v Smartnem gradijo. Dela na novem i>ostajnem poslopju so se po- novno pričela in morajo biti po p>ogod- bi do konca junija gotova. Kmetijska zadruga pa nadaljuje z graditvijo mo- derne sušilnice in shrambe za stroje. Precej pa so začeli graditi tudi privat- niki, k si bodo postavili lične stano- vanjske hišice, Cim pa bo OLO Šoštanj sprejel proračun za to poslovno leto, se bo pričelo graditi tudi novo šolsko poslopje. Gradnja tega je posebno nujna, ker se lahko zgodi, da komisija nekega dne prepove poučevanje v sta- rih šolskih prostorih, ki so že davno odslužili svojemu namenu. Tu bo treba pa res pohiteti, da ne bo kake večje nesreče. IZ VITANJA' V nedeljo, dne 4. t. m. nas je zopet po 1 letu obiskal pevski odsek Svo- bode iz SI. Konjic. Priznamo, da smo se tega obiska zelo veselilL Priredili so nam res prijetno popoldne. Moški zbor je odlično zapel več narodnih in umet- nih pesmi. Posebno pa je ugajala spe- voigra »Kovačev študent«, ki je bila v pevskem in igralskem oziru prav dobro podana. Obilen obisk priča, da so nam Konjičani vedno dobrodošli, zato naj se kmalu zopet oglasijo. * Dramatska družina v Socki je vrnila Vitanjčanom obisk in uprizorila v ne- deljo ljudsko igro »Domen«. Dasiravno so igrali večinoma začetniki, je bilo po- dajanje dobro in posamezni prizori so pokazali velik napredek te družine. Tov. Vizjak je igro dobro pripravil in mu k uspehu čestitamo. Pohvalno je omeniti, da sodeluje v tej igralski dru- žini večinoma mladina, kar nam naj bo za zgled, kako vključiti mladino v naše organizacije. * V nedeljo, dne 11. t. m. je bil zaklju- čen tečaj RK za žensko rnladino v Vi- tanju. Izpit je položilo 22 deklet. Uspehi so bili prav dobri. Tečaj je vodila tov. Krasnikova. Na zaključni proslavi so bUi predstavniki občine, zadruge in RK. fr, V JURKLOŠTRU SE ŽE PRIPRAV- LJAJO NA PARTIZANSKI TABOR, KI BO SEPTEMBRA NA OSTROŽ- NEM PRI CELJU Preteklo soboto je bil v Jurkloštru sestanek predstavnikov ZB, SZDL in občine. Razpravljali so o predpripravah v zvezi z organizacijo Partizankega ta- bora, ki bo septembra na Ostrožnem pri Celju. Do takrat bodo popravili vse že ob- stoječe partizanske spomenike in ure- dili 15 partizanskih grobov, kjer bodo pKJstavili tudi spominsko ploščo iz gra- nita. Na mestih, kjer sta bili partizan- ska bolnica in tehnika, bodo postavili spominski plošči. Poti k tem spomin- skim mestom bodo markirali, da bi omogočili obisk tudi tistim, ki teh kra- jev ne poznajo. PopravUi bodo poslopje na Henini, v katerem je bil prvi na- rodnoosvobodilni odbor na osvobojenem Spodnjem Štajerskem (junija 1944). To bo verjetno prvi partizanski dom v celj- skem okraju. Spominske plošče bodo odkrili 9. junija, na dan občinskega pra- znika, to je dan, ko je bila 1944. leta uničena okupatorska postojanka v Jur- kloštru. Po tem dogodku je postalo pod- ročje Jurkloštra osvobojeno ozemlje in tu je bila prva slovenska šola na osvo- bojenem Štajerskem. Gibanje prebivalcev v celjski okolici v času od 5. do 12. 4. 1954 so bili rojeni 3 dečki in 1 deklica. Poročili so se: Wasscrman Janez, rudar iz Kasaz-Petrovče in Kolar Angela iz Kasaz, tov. delavka. Tomnn Franc, pekovski pooiočnik iz Zg. Ncgonja 30 in Bračiin Katarina, poljedcika iz Irja-Rogaška Slatina. Vozlič Martin, keramični slnigar iz Pernovega in Pcčnik Frančiška, gospodinja iz PernoveKa-Zaloc. Košir Silvester, normirec iz Vrbja pri 7.alcu in Vipotnik Jožefa, nameščen- ka iz Žalca. Umrli so: Erbar Antonija iz Zp. Roj-Sempeter, stara 65 let. Parašuh Helena iz Doberteše vasi, Šempe- ter, stara 59 let. Zvižaj Rozalija, prcvžitkarica iz Lokarij, stara 74 let. Ribič Franc, \ipokoje- nec iz Zabukovce, star 71 let. Kanzucki Pavla, upokojenka iz Grmovja, stara 72 let. Podergajs Valentin, kmetovalec iz Gabrovca, star 64 let. Stev. 15 »Savinjski vestnik« dne 16. aprila 1954 Stran 5 „Štajerska v horbi" Pod tem naslovom bomo v bodoče objavljali odlonmke, spomine in zgodo- vinske beležke, ki so v tesni zvezi z borbo delavskega razreda na štajerskih tleh in seveda, kar je jasno, tudi razne važne dogodke iz borb štajerskih par- tizanov. Uredništvo je že navezalo stike z nekaterimi tovariši, ki nam bodo take pri- spevke pošiljali, ali pa jih v uredništvu sporočili za nadaljnjo obdelavo. Vabimo vse tiste, ki so sodelovali v delavskem gibanju pred vojno in se udeležili NOB ter vedo povedati pomembnejše stvari iz teh časov. Te prispevke bomo objav- ljali vse do proslave, ki bo na jesen na Ostrožnem pri Celju. Uredništvo je zainteresirano predvsem za krajše sestavke, ker je zelo neugodno priobče- -vati daljše članke z nadaljevanji. V prvih številkah bomo objatrili nekaj spominov na pi-edvojno delavsko gibanje v Celju in ko bovfio to področje vsaj približno obdelali, bomo začeli priobčevati partizanske spomine. mm m\u leti im ~- Osemnajst let je že od tega, toda Celjani se še prav dobro spominjajo največje delavske stavke, kar jih je naše mesto doživelo. Prav je, če ob tej prilikL, ko zapisujemo spomine bor- be delavskega razreda in vsega delov- nega ljudstva za svoje pravice, zabe- ležimo tudi ta dogodek, ki je bil dokaz močno razgibane delavske 2avesti v sta- ri Jugoslaviji REVOLUCIONARNE DELAVKE SO POSTAVILE NESRAMNEGA TUJCA IZ OBRATA Bilo je 26. avgusta 1936. Mojster de- kom ega oddelka je bil takrat nek Ne- mec po imenu Fleck. Celjski veleka- pitalist Westen je poleg tega, da je na vseh področjih izkoriščal delovnega člo- veka, bil še zagrizen nemčur in je sredi tako imenovane »jugoslovanske države« ustvarjal pravcato leglo nemškutarstva, ki se je pozneje izkazalo kot najmoč- nejše oporišče peti koloni. Stara Ju- goslavija je bila brez moči, ali pa ni hotela (to je najbolj verjetno) zaščititi nacionalne pravice naših delovnih lju- di. Tedanji režimi so razlikovali v svoji državi le petične ljudi in ubožce, ne pa patriote in sovražnike. Mojster Fleck je bil eden izmed tistih, ki je prišel iz "Nemčije Westnu v pomoč. Njegova mržnja do svojih jKKirejenih je bila dvojna. Prvič jih je sovražil že kot Ne- mec, drugič pa kot zvesti sluga svojega kapitalističnega gospodarja. U.>adnega dne je v sosednem oddelku pretepel delavko Ogrizkovo. Zene in dekleta, to se pravi delavke v tem od- delku, so sicer že takrat vzrojile nad takirn ravnanjem. Toda delavstvo je bilo organizirano, zato so disciplinirano počakale, kaj bo odločil delavski odbor, kateremu so dogodek nemudoma spo- ročile. Delavski odbor je smatral, da tak nesocialen in brutalen človek ne more biti v tovarni, kjer delajo Slo- venci, da ne more in ne bi smel zga- njati tako odkrite nemčurske politike. Naslednje juti'o so delavke v oddelku, kjer je delala tudi Ogrizkova, bile pri- pravljene. Čim se je mojster Fleck po- javil v tovarni, so ga obstopile in za- htevale zadoščenje. Mojster Fleck, na- dut kakor je bil, je vzrojil, toda v istem hipu so mu revolucionarne delavke že spodnesle stol in ga pošteno premi- kastile, nakar so ga vrgle iz tovarne. Čim je "VVesten za dogodek zvedel, je -'omenjenemu oddelku ustavil obra- tovanje za 14 dni, kar naj bi bila ka- zen za delavce, Ici so se borili za svojo pravico. Toda z oddelkom so bili so- lidarni tudi ostali oddelki, ki so takoj nastopili splošno stavko. V/esten je si- •cer v »Novi dobi« sugei-iral vest, češ je vse delavce za gotovo dobo od- pu'itil. V rernici pa so delavci zahte- vali, da se mojster Fleck kaznuje, de- lavstvu pa se izplača ves zaostali za- služek med časom izprtja. Dejansko je bilo takrat odpuščenih okoli 1000 de- lavcev, katere pa je i>otem Westen e>o- lagoma sprejemal nazaj v službo, naj- revolucionamejSe pa je dokončno od- pustil in jim v knjižice pritisnil rdeč žig, kar je pomenilo takrat ostati brez službe. Kapitalisti so med sabo bili o tem dogovorjeni in nihče ni zlepa dob U službo, če je v njegovi knjižici bil rdeč pečat. Nemiri in borba so trajali okoli šest tednov. Spontani izbruh stavke je bil sprva neorganiziran, xx>zneje pa je tov. Franc Leskošek, ki je bil takrat že v Ljub- ljani, delavstvo s pomočjo njihovega sindikalnega vodstva organiziral in sčasoma dosegel, da je marsikateremu moral Westen plačati izgubljeno mezdo med časom te velike stavke. KLAVERNO POTOVANJE NJEGO- VEGA VELIČANSTVA SKOZI CELJE Ravno v tistem času je prestolona- slednik Peter, poznejši kralj, potoval po Sloveniji. Iz Slovenskih goric je preko Maribora potoval z dvornim vla- kom v Dravograd, od tu pa po Savinj- ski progi skozi Celje. Celjski oblastniki so bili o njegovem prihodu obveščeni. Bili so v velikanski zadregi. V vseh mestih so prestolonasledniku prirejali pompozne sprejeme, toda v Celju, kjer si je Petrovo spremstvo obetalo ver- jetno zelo laskav sprejem, se je zgodilo ravno nasprotno. Sresko načelstvo spričo dogodkov v Westnovi tovarni ni im.elo poguma or- ganizirati slavnostni sprejem. Bali so se revolucionarnosti celjskega delav- stva. Namesto špalirja je celjsko že- lezniško postajo obkrožal kordon poli- cije in žandarjev, ki niso spustili na peron in do izhodnih vrat niti najbolj privrženih kraljevih podrepnikov. »Mla- di kraj« je v Celju doživel edino to ve- selje, da si je v bifeju kupil nekaj stvari, izpred postaje fotografiral Jo- žefov hrib, dvorni vlak in Stari grad, potem pa sedel nazaj v vlak in se od- peljal proti jugu. Ca.stihlepje policij- skega načelnika dr. T5rnerja je bilo manjše od njegovega strahu pred de- lavstvom, zato je raje riskiral pohvalo za lep sprejem kot pa morebitne hujše posledice. To je bil eden izmed značilnih do- godkov borbe delavskega razreda v ča- su bivše Jugoslavije pri nas. Ze takrat so bili pogoji za bodočo re-s/olucijo za- snovani. Komunistična partija je v vr- stah delavskega razreda uživala ugled, ki se je iz leta v leto vse bolj stopnje- val. Danes so očividci in sodelavci te velike delavske revolucionarne akcije že večinoma v pokoju, mnogi od njih so obležali v narodnoosvobodilni borbi na bojnem polju, nekateri pa zmago- slavno ponesli revolucionarno zastavo skozi revolucijo v osvobojenje. Pavla Rovanova: SPOMINV DV^ANA POlENELA-DŽVRA ob 10. obletnici njegove junaške smrti Skalnat kras te je rodil, dojila narodova bolečina, primorske matere te spev bodril: »Tu je tvoja domovina!« Ko bazoviška temna sUa bi skoraj prestrelUa tudi tvoja mlada krila, zbežal si v osrčje rodne grude, da globoko pod zemljo, v rudarskem poljri skril si svojo bol. In spet so tuje horde gazile nam zemljo, opljuvale svetinje, sejale smrt nad njo. Takrat kot orel s kraških skal razprostrl si svoja krila, da bi svoj narod varoval, se ti in tvoja četa je borila. Zarja jutranja se je krvavo med zelenim drevjem vUa, ko v pomladnem cvetju si sanjavo vsrkal dih svobode, so krila se zlomila. Je krogla izdajalčeva kriva, da je zarjo in cvetje s tvojo krvjo potemnila? ZA 1. MAJ VAM PRIPRAVLJAMO PRESENEČENJE IZŽREBANI REŠEVALCI NASE PRVOMAJSKE KRI2ANKE BODO SPREJELI LEPA DARILA NASIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Za naše naročnike in bralce priprav- lja uredništvo prvomajsko nagradno križanko. Pri tem so nas podprli naši delovni kolektivi iz Celja in okolice, ki so nam v ta namen priskočili na pomoč z bogatimi in lepimi praktični- mi darili Doslej je že prijavilo 15 ko- lektivov svoje prispevke ter upamo, da se bodo do konca aprila odzvala še druga podjetja in na ta način razvese- lila naše naročnike in bralce, saj bo marsikateri srečen izžrebanec deležen darila, ki je delo pridnih in marljivih rok naših delavcev. Pri žrebanju prvih pet daril bodo prišli v poštev le tisti naši naročniki, ki imajo poravnano naročnino vsaj za pol leta, drugih pet daril bodo deležni samo naročniki našega lista, medtem ko bodo vsi ostali dobitki namenjeni vsem našim reševalcem, če bodo imeli le srečo pri žrebanju. Naj navedemo nekaj darU, ki so jih podjetja namenila reševalcem naše prvomajske nagradne križanke: Trgovsko podjetje OZZ »Vino« Celje, 1 kolekcijo alkoholnih pijač; Tovarna nogavic Polzela, 3 pare perlon nogavic; Putnik Celje, 1 pokrajinsko sliko; Usnje Ljubljana, podružnica Celje, 1 par čev- ljev po izbiri; Juteks Žalec, blago za veterni jopič; Invalidsko podjetje Mi- zarstvo-Vrbopletarstvo Polzela, 1 ple- teni fotelj; Rudnik Pečovnik, 1 tono prvovrstnega premoga (kosovec); Sa- vinjski magazin Žalec, volneno blago za žensko obleko; Toptr Celje, dvoje iz- delkov po izbiri (po želji 2 srajci); Tr- govsko podjetje OZZ Celje, 1 prostor- ninski meter drv; Keramična Liboje, 1 servis za belo kavo; Rudnik Zabukov- ca, 1 tono prvovrstnega premoga (koc- kovec); Tovarna za predelavo sadja »SAD« Celje, 1 kolekcijo brezalkoholnih pijač; Metka Celje, blago za dve pupli- nasti srajci in Aero Celje, 100 zavojev barve za obeke. Prihodnjič bomo objavili še ostala darila. Vrednost vseh daril bo šla v stotisoče. Zato pKjhitite, kdor še ni po- ravnal naročnine, naj jo poravna vsaj za pol leta, da bo lahko uvrščen med prvih pet dobitnikov, kdor pa name- rava sodelovati pri žrebanju ostalih večjih dobitkov, naj se naroči na naš list in plača pri naročilu naročnino vsaj za pol leta. Cas je še samo do 30. IV. Našim sodelavcem In dopisnikom I Ker bo prvomajska številka na- šega lista izšla nekaj dni prej kot navadno, naprošamo vse naše so- delavce in dopisnice, da nam rokopise dostavijo najkasneje do sobote, dne 24. aprila. Daljše se- stavke za mladinsko, leposlovno stran in za rubriko »Štajerska v borbi«, kakor tudi ostale daljše članke iz Vašega kraja ali kolek- tiva, kjer delate, pa nam pošljite po možnosti že nekaj dni prej. — Prosimo, da ti članki ne bi bili predolgi, največ 2 do 4 razprto tipkanj? st^-ini, ker sicer vseh ne bomo mogli objaviti. ZANIMIVOSTI Eksplozije vodikove bombe so se usirasUt četo njeni konstruktorji Nedavno je ves svet osupnil ob do- godku, ki se je dogodil v okolici Bier- kinov na Tihem oceanu. Ameriški strokovnjaki za atomsko energijo so na osamljenem otočju sprožili vodikovo bombo do eksplozije, ki je imela stra- hovit učinek. Čeprav so zaščitili ves ogromen prostor okoli teh otokov do tistih daljav, o katerih so računali, da lahko bomba škoduje pri m.aksimalnem učinku. Toda neka japonska ribiška ladjica, ki je bila izven tega območja je imela sti-ahovite posledice te eksplo- zije. Zajel jo je prah, ki je vseboval atomske žarke. Mornarje so pripeljali poškodovane na Japonsko, kjer jih vest- no preiskujejo. Vse to prikazuje, da je imela bomba večji učinek, kot so ga pričakovali njeni konstruktorji. Da nam bo jasneje, je bil krog njenega učinka približno takle: Ce bi bombo vrgli v Frankfurtu v Nemčiji, bi njen učinek prenehal šele pri Rimu, to se pravi, da je to najstrašnejše orožje, hkrati pa zelo neuporabljivo za taktične vojne namene. Kdo bi si jo upal vreči na fronto ne da bi žrtvoval svojo lastno vojsko. Amerikanci si zelo prizadevajo, da bi zmanjšali zanimanje okoli te eksplo- zije. Pokupili so celo vrsto oblek ja- ponskih ribičev, ki vsebujejo atomski pepel, ker se bojijo, da bi slučajno ne prišle v roke Sovjetski zvezi, ki bi na osnovi analize proučevala njen izvor. Zanimivo je, da so bile celo ribe, ki so jih ribiči pripeljali na ladji zelo radio- aktivne in da bi škodovale kupcem, če bi bili vsaj nekaj ur v bližini njih. Slcrajni čas bi že bil, da se velesile sporazumejo in prenehajo izdelovati to strašno orožje, kajti v tej. siloviti obo- roževalni mrzlici bi utegnili »novoro- jenčki« še dostikrat presenetiti svoje »stariše«. RADIOAKTIVNI DEŽ V AMERIKI Pred nekaj dnevi jo bilo ugotovljeno, da je dež, ki je v poslednjih dvaindvaj- setih dneh padal v zapadnem delu ame- riške države, bil radioaktiven. To je po- sle-dica pksploziie hidrogenske bombe n^. Pacif'iku. Todn radiacija dežnih ka- pelj ni irn^^ln nobenega \T>liva na živ- lienjo in zdravje ljudi, živali in rastlin- stva. Tovarna »Aero« v Celju je letos začela izdelovati cdlič-no belilo. Tovarna je dobila od takrat že veliko pohval in čestitk, da je uspela izdelati tako dobro »F>e- rico«, kot je »MICA«. Vse žene, ki so doslej pravilno uporabljale novo belilo, izrekajo »MICI« le pohvale. Velike »žehte« so mnogo manj utrudljive. Belo perilo je dobilo snežno bel sijaj in se povrhu vsega Se veliko manj maže, kot se je poprej. Nekatere gosipodinje so nezaup- ljive do vsake nove stvari, kakor z nezaupanjem gledajo v začeticu na novo gospodinjsko pomočnico. Toda »MICA« vas ne bo nikoli razočarala. Ce jo enkrat pravilno uporabite, je ne boste mogle več pogrešati. »MICA« je na razpolago v vsaki trgovini v m^ajhnih modrih za- vitkih in s sliko, kakršno vidite spodaj. »MICA« je uporabljiva samo za belo pemo. Vsebina ene vrečice zadostuje za 5 kg suhega perila (približno 8 rjuh) ali za 50 do 70 litrov vode. »MICO« u'porabljamo po pranju perila v zadnji hladni vodi za iz- piranje. Torej ko je že voda čista, dodamo prašek in v tej vodi po- slednjič speremo perilo. V kopeli pustite perilo 10 do 15 minut, vmes ga nekajkrat premešajte, potem ga cžmite in obesite. »MICA« ne škoduje perilu. Ko se posuši, je snežno belo. Gosipodinje, perice, pralnice! — Ne odlašajte več! Zanimajte se pri sosedah, ki so že belile perilo z »MICO«. »MICA« je pri pranju vaša najboljša pomočnica! 8e priporoča Tovarna Aero Celje Ohish Društva pvofesorien? in predmetnih učiteljev iz Raven pri GustanfU Prosvetni delavci so že od nekdaj imeli navado, da v okviru svoje sta- novske organizacije kolektivno obisku- jejo razne kraje, da spoznajo svojo ožjo in širšo domovino, njeno politično, gospodarsko in kulturno rast ter s tem širijo svoje obzorje v korist mladini, ki jo poučujejo in vzgajajo v zavedne člane socialistične družbe. Pri tem na- "vezujejo stike s tovariši izven službe- nega kraja. Ob njih izvajajo svoje misli in izkušnje, proučujejo probleme so- dobne vzgoje, se izpoFK>lnjujejo stro- kovno in iščejo pota za skupno sode- lovanje. V ta namen so se zbrali v Celju pre- teklo soboto profesorji in predmetni učitelji iz Raven pri Guštanju, iz. Crne, Vuzenice, Slovenj Gradca in Maren- berga. Celjsko društvo jih je sprejelo kot svoje drage goste. Pod vodstvom svojega društvenega predsednika tova- riša Štefana Barbariča so se najprej napotili na obe celjski gimnaziji, kjer so prisostvovali pouku, da bi sjK)znali delo svojih celjskih tovarišev. Po skupnem kosilu v restavraciji Po- šta so si ogledali znamenitosti celjskega muzeja. Se isto popoldne so krenili na Stari grad, kjer jim je priznani zgo- dovinar prof. Janko Orožen obrazložil posamezne zanimivosti iz davne pre- teklosti mesta Celja. Zvečer jih je sprejelo Mestno gleda- lišče; predstava Tiemeyerjeve drame »Mlado.st pred sodiščem jim je po nji- hovem priznanju nudila dragocen uži- tek. Po zaključku predstave jih je pred- sednik celjskega društva profesorjev in predmetnih učiti j ev prof. F. Jakhel v imenu maturantov I. gimnazije povabil na maturantski ples, ki je bil isti 've- čer. Ob tej priliki se je gostom zahvalil za tovariški obisk, želeč jim, da bi od- nesli iz Celja čim prijetnejše vtise. Taki tovariški stiki so vedno prijetni. Zato ni čudno, če se je tudi med celj- skimi tovariši ob tej prUiki pojavila želja, da bi svojim dragim gostom vrnili obisk, saj je tudi naša slovenska Ko- roška polna 'krasot in lepih spominov. Ze sam rojstni kraj Prežihovega Vo- ranca je tako vabljiv, da bi bUo kaj prijetno, če bi se ta želja tudi uresni- čUa. PRVI POLET LETALA BREZ KRIL V Santa Ani v Kaliforniji je bil ne- davno izvršen poizkusni let prvega le- tala brez kril. Poizkusi .gradnje težkega letala trajajo že precej čnsa in šele ne- davno se je posi-ečilo, da je ta trikotni leteči krožnik odletel pod nebo. Prvi polet je bil precej nesiguren. Od leta- lišča se je dvignil komaj 105 metrov in ko je bil v zraku, je zmogel prncej.^nio okretnost. Za dvig mu je potrebna br- zina 1p 96 km na uro. Konstruktor meni, da mu bo v bodoče potrebna brzina le 'dobrih no km. Prednosti tega bod^^e'a tipa bodo verietno v tem, da bo lahko prenačal 100% večn tovor na novršino in 100% večii radios letenja. Letalo bo lahko letelo z običajnimi motorji s tur- binskimi in mlaznimi. Konstruktor i-^ velik optimist in napoveduie, da bo to najstrašnejši avion vseh časov, in da bo lahko kot potniški avion nosil 500 ljudi ali kot tovorni zmožen ponesti 4.000 vo- jakov v kateri koli kraj na svetu. Ce mu lahko verjamemo, potem bo letalo zares zelo neobičajno. Ok^menell zmaj Največje najdišče dinosaua-osov, pred- zgodovinskih želv. in velikanskih rep- tilov se nahaja na meji države Kolo- rado v Ameriki. Tu so pravcati hribi, ki v resnici niso nič drugega kot veli- kanske grobnice teh velikih zveri. V tisočih letih je voda na tem ozemlju i2Tezala globoke kanjone, ki ponekod segajo do 500 m.etrov globoko. Tako so nastali mnogi geološki profili, ki so odkrili starodavne prebivalce naše zemlje. V največji grobnici so doslej našli okoli petstotisoč kg okamenelih kosti in peska, ki so se v milijonih letih Poleg tega so tam pravi bloki sten, k'i v resnici niso nič drugega kot naslage kosti in peska, ki so se vmilijonih letih pomešali med seboj in okamenele. Le tam sedaj odkrivajo predzgodovlinske živali najrazličnejših vrst in velikosti. Na prostranih ravninah v državi Utah in ob Missisipliju so bile idealni paš- niki za te ogromne živali. Nekatere so bile težje od današnjih najtežjih loko- motiv, druge pa zopet ne večje od da- našnjih goved. Našli so celo majhne vrste, ki niso večje od piščancev. Med največjimi so bili brontosavrosi, ki so bUi dolgi do tridesetih metrov in težki do štii-idesettisoč kilogi-amov. V višino so segali do sedem metrov. Učenjaki so ugotovili, da so bili dinosavrosi zelo neumne živali. Današnji slon ima štiri in pol kg težke možgane, a tehta pri- bližno štiri tone. A srednje veliki dino- savros jo bil težak od trideset do pet- intrideset ton, imel pa je komaj za pol kg možgan. DVA PORODA V SEDMIH TEDNIH Tridesetletna B. Chempen, žena ne- kega ameriškega mornarja je pred ne- davnim rodila deklico, v nadaljnjih šestih tednih pa pričakuje drugi po- rod. Ta žena 'ima dva plodna organa, kjer sta se popolnoma ločeno razvijali dve bitji. V tem slučaju ne gre za dvoj- čke, saj sta bila spočeta v razdobju okoli mesec dni. Tako je žena, sedaj srečna mati že odšla domov, kjer se pripravlja na ponovni porod. Doslej v zgodovini medicine ni bilo mnogo takih slučajev, zabeleženo je vsega šest pri- merov, toda sigurno je še veliko takih žen, samo da same tega ne vedo. V takih slučajih se običajno zgodi, da prva zanositev sproži tudi drugo in ljudje mislijo, da gre za dvojčke. Eden izmed šestih primerov pred opi- sanim je bil veliko bolj drastičen. Zena je najprej rodila črno dete, potem pa belega. Po porodu je izjavila, da je v istem času imela odnose z belcem in črncem. LETOS BO MARS NAJBLIŽJE ZEMLJI Leto.šnje leto bo planet Mars prišel v bližino zemlje na razdaljo »komaj štiriinše.stdeset milijonov kilometrov«. Pričakujejo, da bo ogromni teleskop v Palomarju uspel rešiti vsaj eno od Mar- sovih tajinstvcnosti. Mogoče bomo že letos vedeli, če ima Mars v resnici u- metne kanale? Tridesetega junija bo glavni astro- nomski dogodek tega leta. Med Nor- veško in Švedsko pa tja do Kaspiškega morja bodo videli popolno zamračitev sonca. Mi te sreče ne bomo doživeli, ker nam mesec te usluge ne bo narediL Sprejmiemo več dobrih zi- darjev, težakov in zidarskih vajencev. DcJio je v akordu. Hrana in stanovanje zagotov- ljeno. Gradbeno podjetje Mo- ste, Ljubljana, Smartlnska 64b. stran 6 »Savinjski vestnik«. dne 16. aprila 1954 Stev. 15 Telesna vzgoja Nogomet POMEMBNE ZMAGE NAŠIH LIGAŠEV Zadnja nedelja je bila izredno razveseljiva za vse ljubitelje nogometa v Celju in Štorah. Kla- divar Celje in Kovinar Štore sta v prvenstvenih nastopih pobrala ves izkupiček šestih točk. Nihče od Celjanov pa tudi v slovenski športni javnosti ni pričakoval od Kladivarja tako pro- dornega uspeha na varaždinskih tleh v borbi z doslej vodilno ekipo hrvatsko - slovenske lige. Kladivar pa skrbi za presenečenja ... Na tujih igriščih premaguje vodstvene ekipe in jih sprav- lja na nižja mesta v tabeli, izgublja pa proti slabšim nasprotnikom iz spodnjega dela prav iste lige! Kdo naj bi še razlagal in utemeljeval to neuravnovešenost? Res bo držala trditev, ki sem jo zadnjič slišal na eni izmed sej nogo- metašev: Kladivar lahko v spomladanskem delu tekmovanja zmaga večino tekem, prav tako pa jih lahko tudi izgubi! Nei^tainost moštva, ne- sigurnost? Naj bo tako ali tako ~ iz Varaždina so nogometaši z zmago 1:0 prinesli obe točki, ki smo se jih vsi razveselili. Plod zmage je bila izredna požrtvovalnost in borbenost celotnega moštva, ki prav v nogometu predstavljata važna činitelja. Od vseh pa je bil junak dneva vratar Klanjšek, ki je reševal še tako »težke« žoge, v napadu pa Marinček, ki je dosegel tudi edini gol in to iz nekako 50 metrov! Tudi Cater je v obrambi bil najuspešnejši igralec in je s Klanj- škom vred uspel očuvati celjska vrata »neoma- deževana«. Naj bi nedeljski uspeh bil vzpodbuda vsem ligašem Kladivarja, da se tudi z borbe- nostjo in požrtvovalnostjo mnogo doseže na ze- lenem igrišču in naj bi v naslednjih srečanjih zopet razveselili slovensko športno javnost. Po dveh zaporednih porazih so tudi nogometaši Celja presenetili z dobro igro in efektno zmago 3:0 (0:0) proti Aluminiju. Pri Skalni kleti je bilo več sto gledalcev, ki so se razgibali zlasti v drugem polčasu, ko so pričeli padati goli. Jošt, Perkovič in Coh so bili realizatorji treh zgo- ditkov. V moštvu Celja sta močno ugajala s svojo igro Coh, pa tudi Tanjšek kot vratar, čeprav. je v prvem polčasu delal težke napake in je le po zaslugi solidne obrambe ostala mreža nedotaknjena. V Štorah pa je Kovinar odpravil Dravo s tesnim rezultatom 3:2 (0:1). Zmaga je bila re- zultat izredno borbene igre domačih nogometa- šev, ki niso klonili kljub vodstvu in boljši igri Drave v prvem polčasu. V drugem polčasu je na igrišču prevladovalo domače moštvo in natreslo nasprotniku kar tri gole. Dragoceni dve točki bosta Štorjanom močno koristili. V Laškem so v podzvezni prvenstveni tekmi zmagali proti domačinom nogometaši iz Rogatca s 3:1, v 2alcu pa so Konjičani premagali Zalčane kar s 4:1. V Trbovljah je B-moštvo Kladivarja v prven- stveni tekmi igralo neodločeno 2:2 z B-moštvom Rudarja, mladina Kladivarja pa je v prijateljski tekmi z Rudarjem prav tako odšla z neodločenim izidom 1:1. V Celju so pri Skalni kleti ob zvokih godbe na pihala SKUD »France Prešeren« slavili v okviru proslav za Dan železničarjev tudi nogo- metaši železničarji. Poleg zmage Celja nad Alu- minijem je bila pomembna zmaga prometnega osebja nad sekcijskim z 2:0 (šaljiva tekma!), medtem ko je B-moštvo Celja podleglo kvalitet- nemu B-moštvu Ljubljane kar s 6:1. V nedeljo, 18. aprila izredno zanimiv nogo- metni spored na Glaziji: METALAC : KLADIVAR Metalac (Zagreb) je po zmagi naših fantov v Varaždinu zavzel prvo mesto v hrvaško-sloven- ski ligi. V vsem tekmovanju je izgubil le dvoje srečanj. Vse to govori o izredni kvaliteti tega moštva, ki resno računa na najboljše mesto v tem tekmovanju in vstop v II. zvezno ligo. Na- še domače moštvo bo nastopilo v isti postavi, kakor v Varaždinu z edino spremembo na levem krilu, ker je Kvatič odšel na odsluženje ka- drovskega roka. Predvidoma se bo do nedelje vrnil Piki in izpopolnil praznino. Torej obeta to srečanje izreden nogometni športni užitek in razvedrilo še tako razvajenih gledalcev. V predtekmi se srečata mladinski moštvi istih društev, ki bo, posebno pa mladini Kladivarja služila kot predpriprava na veliki mednarodni turnir Dinama v Zagrebu, na katerega je po- vabljena tudi celjska mladinska enajstorica. Turnir bo prvega maja. v - dopoldanskih urah sta tudi dve zanimivi tekmi. Kladivar B se sreča v prvenstvenem tekmovanju celjske nogometne podzveze z mo- štvom »Bratstva« iz Hrastnika, ki je nedavno tako gladko odpravilo naše ligaško moštvo sredi Celja. Ali bo fantom iz B-moštva uspel re- vanž? Začetek te tekme je določen za 10. uro dopoldne. V predtekmi se srečata mladini 2DS Celje in druga mladina našega domačega Kladivarja. Za- četek prcdtekme ob 8.45 uri. MCTJE MNENJE Ob začetku sindikalnega nogometnega prvenstva Celja Pred nekaj dnevi je bil na Okrajnem sindikal- nem svetu sestanek športnih referentov sindikal- nih podružnic Celja glede dogovora o pokalnem nogometnem tekmovanju sindikalnih podružnic in izdelave propozicij v tej zvezi. Gotovo je iniciativa glede tega tekmovanja pozitivna, ven- dar so pa pogoji udeležencev in sodelovanje igralcev, ki so že včlanjeni v nogometna društva, napačna. Zakaj napačna? Zato, ker odvračajo že včlanjene igralce nogometnih društev od redne in strokovne vadbe in jih napeljuje le na igra- nje tekem. Na ta način se ustvarja v celjskih nogometnih društvih anarhija, ki povzroča ne- disciplino članov nogometnih društev. Mnenja sem, da bi v tem sindikalnem tekmovanju lahko tekmovali le člani sindikalnih podružnic, ki še niso včlanjeni v nogometna društva. Menda ni cilj tekmovanja le, da člani celjskih kolektivov igrajo nogomet nekaj tednov v letu, potem pa zopet počivajo. Sport in ravno tako nogomet, je treba gojiti sistematično, ker sicer je zdravju škodljiv. Zato smatram, da je sklep, ki je bil na- pravljen na tem sestanku, da smejo nastopati za sindikalna moštva vsi igralci društev, ki ne tekmujejo v ligah, nepravilen. Mnenja sem tudi, da bi k takšnim posvetovanjem morali biti po- vabljeni tudi ljudje, ki se Lavijo z razvojem nogometa v Celju ter uprave društev, predvsem pa vsaj Nogometna podzveza Celje. Moje mnenje je, da bo potrebno sklep o na- stopanju igralcev, ki so že včlanjeni v nogomet- na društva spremeniti tako, da lahko sodelu- jejo v tem tekmovanju le člani kolektivov, ki še niso včlanjeni v nogometna društva. Takšen sklep bo vzgojno boljši in bo koristil razširitvi udejstvovanja mladine iz delovnih kolektivov v športu, v tem primeru v nogometu. Tehnični vodja ND Kladivar Riko Presinger __Partizan_ GOMILCANI NAJBOLJŠI V KROSU Lepa sončna nedelja je zbrala na atletskem stadionu na spomladanskem krosu okrog 70 tek- movalcev partizanskih društev. Gomilčani so na tem tekmovanju imeli največ uspehov in so že kar v začetku leta pričeli nabirati diplome. — V skupini mladincev, kjer je nastopilo 52 tek- movalcev, je prepričevalno zmagal Muškatevc iz Šentjurja, ki je progo 1200 m pretekel v 3,44 min., sledita mn Vitanc (G) in Ban (S). Ekipno prven- stvo je odnesel Partizan Šentjur, sledita Celje- Gaberje in Gomilsko. Pri mladinkah pa je na *06 m zmagala Kračunov« (Celje-Gaberje) z 2,13 pred Zilnikovo, Basletovo in Vitančevo (vse iz Gomilskega). V ekipnem prvenstvu je seveda pripadlo 1. mesto Gomilskemu, sledita Celje- Gaberje in Celje-mesto. Pri članih je zmagal Cizej (G), ki je progo 1800 m pretekel v 7,05 min., sledita Hrastelj (Laško) in Hočevar (G). Vrstni red ekip: 1. Gomilsko. V celokupnem plasmanu je nabral največ točk Partizan Gomilsko — 28 in s tem osvojil okrajno prvenstvo, sledijo pa: Celje-Gaberje — 18, Šentjur — 1», Celje-mesto — 8, 2alec in Laiko po 7 in Braslovče 6 točk. Celotno prireditev je filmal tov. Gradišnik Fedor in se bodo zainteresirani tekmovalci v kratkem Uhko opazovali t Doma Kladivarja. Rokomet DVE ZMAGI CELJA Doina so Celjani dosegli dve zmagi v ntaleiu rokometu. Mlade rokometaše II. gimnazije so od- pravili s 15:10, kvalitetno ekipo Branik« iz Mari- bora pa z 21:16. Najboljši igralec je bil Bukovac __Košarka_ PRVI PORAZI V LETOŠNJEM LETU Pod težkimi pogoji, v katerih delajo celjski košarkarji, ni prav nič čudnega, če so v okviru proslav železničarjev utrpeli pred kolodvorom dva poraza od boljših Branikovcev iz Maribora. 2enske so izgubile s 33:15, moški pa s 40:16. ___Šah__ TURNIR ZA PRVENSTVO CŠK Celjski šahovski klub je prod dnevi zaključil turnir za prvenstvo kluba za leto 1953-54. Zma- gal je 1. kategornik inž. Marek z osmimi točkavlii. drugo mesto je osvojil Fajs Mirko s 6 in pol točkami in s tem dosegel normo za I. kategorijo, sledijo Štreiher 6, Draksler 5 in pol, Janežič 4, Modic in inž. Lah po 4, Kitak 3 in pol, Lorbek 2 in pol ter Mimik 1 točko. PRVENSTVO CELJSKEGA 0KR02JA Konec marca je bil končan turnir za individu- alno prvcu.stvo celjskega okrožja. Udeležilo se Gluhonemi ceijskega okraja bodo zborovali Na območju celjskega okraja živi precejšnje število gluhonemih, ki pa še niso vključeni v svojo organizacijo »Zveza gluhih Jugoslavije«, čeprav bi to bilo v njihovem interesu. Vzrok temu je verjetno nepoučenost samih gluho- nemlih ali pa dosedanja nedelavnost upravnega odbora. V zadnjem času se med gluhonemimi opaža večje zanimanje in želje, da se njihova organizacija postavi na čvr§te noge, da bi svojim članom nudila vse- stransko pomoč v socialnem, prosvet- nem in gospodarskem pogledu. Zaradi tega se bodo vsi gluhonemi celjskega okraja v nedeljo, dne 25. 4. 1954 ob pol devetih dopoldne zbrali v Celju, v dvorani ljudskih poslancev v Jurčičevi ulici štev. 6 na redno letno skupščino in ob tej priliki izvolili nov upravni odbor. Koristno bi bilo, da se ljudska oblast in vse množične organizacije zaintere- sirajo za življenje in delo te organi- zacije in da na to skupščino pošljejo svoje delegate. Celjski srednješolci v simultanki proti drž. prvaku V. Pircu ga je 10 igralcev, med turnirjem pa sta izstopila dva (Florjane iz Šempetra in Janežič iz Celja), kar je kvarno vplivalo na potek turnirja in na ostale udeležence. Turnirsko vodstvo jo izreklo začasni suspenz obema, dokončno pa bo o feni razpravljal Okrožni šahovski odbor in izrekel primerno kazen. Rezultati turnirja: prvo in drugo mesto si delita Mišura, član Cinkarne, in Djurkovič, član Edinstva iz Rogaške Slatine, sledijo Draksler (CŠK), Skok (Savinjčan), Tišiiui (Edinstvo), Rozman (Svoboda Žalec), Kitak in Primožič (CSK). NOGOMETAŠI IN LJUBITELJI NOGOMETA! v soboto, dne 17. aprila ob 18. uri predava v dvorani OSS v Celju znani nogometni strokov- njak in trener ter gledalec tekme Madžarska : Avstrija (1:0) tovariš Bogdan Čuvaj iz Zagreba o »nogometni tekmi letošnjega leta«, ki je bila preteklo nedeljo na Dunaju. To je prvo preda- vanje te vrste, ki jih pripravlja ND Kladivar in ki bodo vsa izredno zanimiva in poučna. Zato ponovno vabimo vse, ki se zanimajo za takšna predavanja! Na podlagi 3. čl. Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz sploš- nega ljudskega premoženja (Ur. 1. FLRJ št. 17/53) ter v skladu s 1. čl. Uredbe o dopolnitvi uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja, razpisuje Komis'ija za prodajo stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja mestne občine Celje JAVNO DRAŽBO v sredo, dne 28. apiiila 1954 ob 8. uri v sejni sobi Mestne občine Celje. Prodane bodo naslednje zgradbe: 1. Polule št. 28 izklicna cena 200.000 din 2. Tmovlje 9 izklicna cena 260.000 din 3. Pečovnik 41 izklicna cena 350.000 din 4. Pečovnik 60 izklicna cena 320.000 din 5. Cesta na grad 6 izklicna cena 300.000 din 6. Cesta na giad 42 izklicna cena 210.000 din 7. Zvezna cesta 22 izklicna cena 360.000 din 8. Kajuhova 4 izklicna cena 450.000 din 9. Selce od 1 do U izklicna cena 190.000 din 10. Selce št. 12 in 13 izklicna cena 160.000'd!in 11. Selce št. 14 do 17 izklicna cena 150.000 din 12. Kersnikova 35 izklicna cena 330.000 din 13. Plečriikova 5 izklicna c(ena 340.000 din 14. Drapš'inova 22 izklicna cena 320.000 din 15. Zg. Hudinja 20 izklicna cena 200.000 din 16. Zg. Hudinja 33 izklicna cena 220.000 din 17. Zg. Hudinja 42 izklicna cena 190.000 din 18. Zg. Hudinja 120 izklicna cena 180.000 din 19. Zg. Hudinja 131 izklicna cena 90.000 din 20. Zg. Hudinja 127 izklicna cena 230.000 din 21. Dečkova 19 izklicna cena 300.000 din 22. Medlog 22 izklicna cena 330.000 din 23. Nova vas 33 izklicna cena 350.000 din Reflektanti naj oddajo do 25. aprila 1954 pismene ponudbe v zapečatenih kuvertah, istočasno pa naj vložijo prošnjo za nakup stanovanj.s.ke hiše. Vsi reflektanti, ki se bodo dražbe udeležili, morajo položiti eno uro pred pričetkom dražbe na Upravi za do- hodke varščino v znesku 10% od vrednosti hiše, katero nameravajo kupiti na dražbi. Prednostno se bodo upoštevale ponudbe delavcev in uslužben- cev, za osebe, ki so sodelovale v NOB in njihovi družinski člani pa veljajo določila 1. 61. v uvodu citirane dopolnilne uredbe. Podrobnejša navodila so interesentom na razpolago v Tajništvu Mestne občine Celje. Komisija za prodajo hiš SLP, LOMO Celje Nenadoma nas je za vedno zapustil naš najboljši tovaiiiš in neumorni delavec Klemen Franc Na njeigovi za'dnji poti ga bomo spremili v soboto, 17. aprila 1954 ob 16. uri popoldne na mestno pokopališče. Delavski svet, uprava in sindikat »Povrtnina-Sadje«, Celje Brezalkoholni sadni sokovi Ti sokovi so naravni proizvodi, dob- ljeni iz različnih vrst sadja, katere pač želimo. Današnja tehnika nam je pri- pomogla, da lahko očuvamo te naravne sokove neomejen čas z vso vrednostjo, ki jo ima svež sadež. Vsi poznamo prednosti svežega sadja, vzemimo kar primer, če sami sebi ne verjamemo, otroke, ki instiktivno sega- jo po sadju. Koliko je mamic, ki željno iščejo sveža jabolka, ki so pri nas pač najbolj priljubljeno sadje. Vse to, kar nudi sveže sadje, nudijo tudi naravni sokovi. Vsi poznate veliko delo znanstvenika Pasteura, kateremu je prvemu uspelo očuvati takšen sok. Sledila mu je cela vrsta neutrudnih de- lavcev na tem polju, naj navedemo sa- mo Švicarja Eohija ali Nemca Seitza, katerih postopki za pridobivanje solcov so osvojili ves svet. Pri nas je do danes ta odlična pijača malo znana, kako pa je drugod po svetu? V ZDA pride na prebivalca letno po 10 litrov, v Nemčiji 8 litrov, v Švici celo 20 litrov te zdrave pijače. Pri nas pa do danes le 0,5 del. Teh nekaj številk nam takoj pove, kako veliko pozornost polagajo drugod tej vrsti pijače. Kakšna pa je pot v proizvodnji do to pijačo? Prvo in najvažnejše je, da je sadje ali jagodi- čevje najboljše kvalitete, da je zrelo in da ima primerno razmerje sadnega sladkorja in sadnih kislin. Sveže sadje, ki pride v tovarno, se iz posebnih bazenov prenaša s pomočjo vodnega toka na prebiralni stroj, kjer se izloči vse sla- bo sadje. Prebrano sadje se temeljito prepere v posebnih pralnih napravah, od koder ga pre- našajo transporterji v sadne mline. Iz mlinov se avtomatično polni v hidravljične stiskalnice 7. zmogljivostjo 350 atm na cm2 in več in se zmleto stiska. Ostanek, to je jabolčne tropine, ki nimajo nobene vrednosti za naš organizem, se predelujejo v pektin, ki je želimo sredstvo, uporabljeno v živilski industriji džemov, želejev, konfitur, bonbonov, sadnih past itd. v primeru, da se predeluje grozdje ali jago- dičevje, n. pr. malina, borovnica, ribezel itd., je postopek isti. Stisnjen sok se zbira v bazenu, odkoder ga sadna črpalka dovaja centrifugi, ki ga očisti zadiijih sadnih dolčkov, lupin in |)o(lobncga i-r se proko pasterizirane naprave (podobne imuj'f tudi moderne mlekarne) polni v steklene posuii, ali jeklene tanke. Takšen sok »prezimi« in »do- zoreva«. Ko prido čas polnjenja, se ponovun filtrira (podobno kakor vina) in sterilno polni. Takšen sok v steklenici lahko iiraiiinio neome- jen čas in njegova vrednost se ne bo izpreme- nila. En liter takšnega soka odgovarja vredno- sti 1,4 kg svežih jabolk. Ta številka vam zgo- vorno pokaže njegovo veliko vrednost. Kakšno pa so te njegove vrednote? Zdravilna moč, hra- nilna vrednost in osvežitev. Zdravilna vrednost je najvažnejša lastnost brezalkoholnega naravnega sad- nega soka, vrednost, katero ne doseže nobena imietna osvežujoča pijača. Ta vrednost se izraža v osebnosti mineral- nih snovi, sadnih kislin in vitaminov. Od mineralnih snovi so prisotne baze — kalij, natrij, kalcij, magnezij, dalje že- lezo, male množine aluminija in sledovi mangana. Kisline — fosforna, silicijeva. Naša kri je alkalična oziroma bazična in skrbi za neprestano obnavljanje na- šega telesa. V krvi je potreben stalen presežek teh baz, ker napačna prehra- na najn prav lahko povzroča težke mot- nje, kar ste morda že tudi sami ugo- tovili. Zalo moramo telesu tudj stalno, dovajati te ipotrebne snovi. In te najdete pnav v sokovih. Na primer jabolčni sok ima skoraj iste, da ne rečemo iste .bazne sestave, kakor naša ikri. IVLi- neralne snovi gradijo tudi naš organi- zem, posebno kosti in zobe. Železo na primer je potrebno pri tvorbi krvi, fos- forna kislina za tvorbo kosti in hranje- nje živčevja itd. Sadne kisline, v glav- nem jabolčna, vinska in limonska kisli- na učinkujejo osvežujoče na organizem in blažijo žejo. Z uživanjem kislin, ki so v teh sokovih, se pojača delovanje ustne sline, želodčnih in črevesnih so- kov. S tem ne pospešujemo samo pre- bave, temveč jačamo tudi apetit, o če- mer se najlepše prepričajo ljudje, ki na tem trpijo. Vitamini so danes splošno poznam vsem, ob njihovem i>omanjkanju v naši vsakdanji hrani nastopajo lahko težke motnje in bolezni v našem telesu. Vi- tamini, ki nastopajo v naravnih soko- vih so v glavnem A, BI, B2 in C. Ti vitamini so v različnih sadežih zastopani v različnih množinah, vendar vedno v dovoljnih, da zadostijo za htevam te- lesa. Danes imamo celo sintetično izde- lane vitamine, ki nastopajo v naravi, katere bolniki, pa tudi zdravi pogosto uporabljajo. Najbolj poznan nam je vi- tamin C, ki je prav tako kot ostali da- nes že umetno izdelan. Nobelov nagra- jenec Euler je dokazal, da učinek umetno izdelanega vitamina C ni ena- kovreden učinku vitamina C, n. pr. v ribiziu. Hranilna vrednost naravnega soka je v tem, ker vsebuje sladkor in kisline. Vsi uživamo sladkor, kupljen v trgovini^ Pri uživanju tega se izvršuje v želodcu predhodna predelava in šele potem ga sprejme naša kri. Oslabljenemu ali iz- mučenemu organizmu vrne takšen slad- kor skoraj hipoma moč. In kje lahko do- bite takšno odlično sredstvo? Imajo ga vsi naravni sokovi v velikih množinah. Športniki gotovo poznajo izredno last- nost teh sokov, ki so po vsem svetu nji- hova najljubša pijača. Zato je naravni sok okrepčalna pijača za vsakogar. Naj omenimo še aromatične snovi, ki so v sokovih bogato zastopane. Te nastajajo ob času zorenja sadeža z delovanjem enziimov — esteraz. Kakšna ipa je nji- hova naloga? Silijo nas, da jih zaiaživa- mo. Mnogo ljudi, ki v bolezni trpe za- radi pomanjkanja teka, tako dolgo ne čutijo potrebe po zaužit j u sadeža ali na- ravnega soka, dokler nep>03redno ne za- znajo njihove arome. Tu imamo opra- viti z n8FK3srednim učinkom na vonjal- no in okusno živčevje, ki ga vonj nena- doma poživi. Nato hitro reagirajo žleze„ posebno ustna slina, s katero laže pre- bavljamo. Tako vidimo, da tudi aroma- tične snovi v sokovih posredno delujejo- v prid njihovega uživanja. Inž. Krašovec Branko- Vojni invalidi mesta Celja so zborovali Preteklo nedeljo popoldan so se po vseh četrtih mesta vršili prav dobro obiskani občni zbori Združenja voja- ških vojnih invalidov ter vojnih vdov in sirot, ki bivajo na teritoriju mesta Celja. Po pozdravnih besedah predsed- nika Združenja tov. Oset Franca, so podali izčrpna poročila tajnik, blagaj- nik in nadzorni odbor. Iz podanih po- ročil so bili razvidni uspehi, sončne pa tudi senčne strani letnega obračuna Združenja. Tov. Oset je naglasil: »In- validska organizacija, za katero je bilo potrebno nad 20 let dela, zastopa naj- revnejše sloje naših državljanov.« Ljudska oblast je uzakonila pravičen zakon o vojnih invalidih, kakršnega ima malokatera država na svetu. Na- ziv »vojna sirota« bo v bodoče prene- hal, za to je poskrbela naša ljudska zakonodaja. Mesto tega se bomo poslu- ževali naziva »otroci padlih borcev«, za katerih dobrobit in srečo mora biti ne- nehna skrb Združenja vojaških vojnih invalidov. Omenil je tudi, da bi bila EK>trebna čim tesnejša povezava z or- ganizacijami Zveze borcev. Okrajni delegat tov. Pernovšek je iz- nesel, kako bo treba skrbeti in voditi kontrolo nad otroki padlih borcev in talcev, še posebno, kako se učijo v šoli. Ce se učijo slabo, moramo ugotoviti vzroke slabega učenja in dojemanja šolske snovi, stopiti v stik z učitelj- stvom iin po potrebi dobiti inštruktorje. Pri izbiri poklica pa moramo gledati na poklic, do katerega ima tak otrok veselje, pa tudi fizično in umsko spo- sobnost. Mnogi otroci padlih borcev, ki bodo zdravniško pregledani, bo Zdru- ženje poslalo ob letnih počitnicah na letovanje, bodisi na morje ali pa v pla- nine. Širši sestanki Združenja naj bi bi bili večkrat, vsaj vsak mesec. Onim članom, ki so pomoči potrebni, naj bo ta pravočasna, učinkovita in pa za- dostna. Na ix)budo invalidske organi- zacije je bila v Stanetovi ulici, kjer je invalidsko čevljarsko podjetje, ustanov- ljena ortopedska delavnica. Po končani plodni diskusiji in razrešnici starega odbora je bil izvoljen novi odbor. S svojim obiskom so proslavo poča- stili zvezni poslanec tov. Borovšak He- lena, načelnik tajništva za ljudsko zdravstvo in socialno politiko tov. Sve- tličič, tajnik MLO tov. Pelko in drugi. Bil je lep, neprisiljen, zabaven, re- kel bi: nepozaben partizanski večer, ki je trajal pozno v noč. OBJAVE IN OGLASI PUTNIK CELJE pripravlja za ljubitelje nogometa dne 16. maja skupinski ogled mednarodne nogometne tekme v Ljubljani med reprezentanco Anglije in Jugosla- vije. — Poslovalnica bo sprejemala prijave do vključno 12. maja 1954. OBVESTILO Agroservis Celje ima telefonsko številko 22-63 in ne 23-63, kot je v novem telefonskem imeniku. Okrajna pošta Celje. DOPISNI TEČAJ ESPERANTA ^^ednarodni jezik esperanto se lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7-1 POSESTVO KMETIJSKE SOLE ŠENTJUR vzame v najem osebni avto. Ponudbe poslati na upravo posestva. ^ KONJEREJCE opozarjamo, da Kmetijska šola -Šentjur že pripušča žrebca lipicanca. PRODAM več sto komadov cepljene izabele in korenjakov >Gothec. Trsnica Je^senek, Dramlje. PRODAM prevozno ročno škropilnico sistema >Lorberc. Petriček Janko, Žalec. PRODAM 1040 m« zemlje z barako na mirnem kraju. Poizvedbe: Vajspaher F., Ložnica 16 pri Celju. UGODNO PRODAM stavbno parcelo v nepo- sredni bližini Celja. Informacije v upravi lista. LEPO SOBO nudim upokojenki, ki bi bila pri- pravljena malo pogospodinjiti. — Vprašati v upravi lista. ZAMENJAM večje dvosobno stanovanje (kuhinja, kopalnica, shramba) v centru mesta za manjše enosobno stanovanje s kopalnico v severnem ali zahodnem delu mesta. Naslov na stanovaoj- skem uradu. OPOZARJAM javnost, da nisem plačnik dolgov, ki jih je ali bi jih napravil Kočevar Alojz i? Gotovcij. — Žena Kočevar Minka. NAZNANJAM, da bom odprl s 1. majem 1<>">4 elektro delavnico v Celju na Mariborski cesti 36^ (nasproti vojašnice). — Izvrševal bom vsa t to- stroko spadajoča dela strokovno in po solidnih cenah. — Se priporoča Velenšek Mihael, Celje. ZAHVALA Ravnateljstvo I. gimnazije se v imenu matu- rantov iskreno zahvaljuje vsem, ki so omogočili tako lep uspeh maturantske družabne prireditve dne 10. 4. 1954, vsem, ki so prispevali v materi- alu ali denarju, vsem delovnim kolektivom in vodstvom podjetij, ki so naročila oglase, prire- ditvenemu odboru in sodelavcem na prireditvi sami. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 18. 4. 1954: tov. dr. Bitonc Maks, Celj".. Cankarjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja sobote od )S. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj- Kinr O__ KINO UNION, CELJE Od 14. do 18. 4. 1954: .UROCEN« - ameriški fil:-« Od 19. do 24. 4. 1954: »ZDRAVICA NEW ORLEANSUc — ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedcljalf' ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 13. do 18. 4. 1954: »NA NEBU NI CESTi ameriški film Od 19. do 29. 4. 1994: >MAMLJIVE ZVEZDEi nemški film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,19, ob nedeli«'*^ ob 16.15, 18,15 in 20,15. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih oi^ delavnikih od 10. do II. ure in od 16,30 ttf«' dalje, ob nedeljah od 13. ure dalje.