PROSVETA GLASILO tLOVENSKB NARODNE PODPORNE JEDNOTI f U rodniIki tal upmvnllld prostori, MS? So. Lawndala Aro. Offlco of PnbUcatlont 2667 So. Loomdolo Aro. Tolophono, Rockorall 4U04. LETO—YE AE XVHL t"?&g?^iglfgt8g Chieago, O* četrtek, 30. julija (July 30). 1925. ,50f STEV.-NUMBER 177 AccepUnco for aailiof «1 apocUl rato of pooUco providod for^ln Ma Je povzročilo vihar govoric po lumnjl| fNU|M nM pt^ojnega lorda ao že privlekli do zdaj (28. J»«l- Curzona. bivšega zunanjega ml-ja) na kriminalno nodišče v Huk- njwtra, In tudi na lorda Mllner-koru, okrog ln trideset, stav- j . ofl Jm pri«^* „« avojo Čast, ksrjev so aretirali v Uboru in 4|M |>rvj n<, ,jr0gi n{ kriv. okrek ducata v Kurrarhiju. Ti, |NUičaano Je kapitan Peter atavkarji |wtrebuJeJo legalne Wright, znani angleški plaaUlj, m#iči, njih družine r«a imlreliuje.]|W)Vzroč|| veliko aenzacljo, ko Je Jo takojšnjo pomoč« Nekatorl žele oditi domov, pa ne morejo, ker nimajo denarja za vozni listek. Delavske atroke ne organi v avoji novi knjigi "Portralta and Critlcism" obdolžil pokojne-ga slovečega mlriUtrakega pred-nednika Wllllama K, Gladatona, zaclje naj takoj prispevajo za (mUnB prj -voj| inlltvl, ki U- om II Jen je Mr, mtf|jj n« in form iu-i J ah, kateri ■ —»imu Je dal pokojni lord Mllner. u ji a Afera ao !x> mogoč« prala pred Je v omenjenem aanlUrlJu zdrs- vila vsled uljea na mwu, toda BOO,"ol UU tn |1J» m tri Chicago Is Cicoro $6J0 a« Uto. fcftJi^^t ■mil, tam Nsslev nf^kir lMrtlki * "PROSVETA" (741 Bo. Uwilab At m — s ■ ^ -THE El*LIGHTENMENT Orffsa of tho »too—k N»tkmml B—rf* Sodtj. ^ _ O—i fcr Ha ah »»"TI1 * ' -AdvortMar raton 00 _______ - Bobaeription: UnitodStaf. («J-lH Chl~«o> aad r. chicago |6J0, and forolgn ooontrioi fS.OO pf yar. "MEMBES of The FEDERATED PBESS" UNION LABEL APPLIED FOR Datoai ▼ okUpoaJa a. pr ▼aa )«itMi « o« u.t.Tl li.t BB——on 1 ODLOČNOST PRINESE USPEH, OMAHOVANJE PA PORAZ. Valley Gmt, W. V«. — Cud-do m mi vidi, da ae iz tukajšnje slovenske naselbine nikdo več ne oglasi v "Prosvoti". Izgovor radi pomanjkanja časa jo nesmiseln. sej vendar premogovni baroni zmiraj' gledajo, da imamo dovolj časa zs razvedrilo. Delsvskih razmer ne bom ve-iko opisoval, kjer ako danes pišem resnico, je ie jutri lahko laž. V tukajšnjih treh unijskih jremogorovih je danes, ko to pišem, obrstovonje v polnem zamahu, jutri bo mogoče Še zaprto. Take so tukajšnje delavske razmere, enkrat obrata je a polno paro, drugič nič. Drogi pre- ne. ležite vi vabi cilja t rovk. Horning. Po. (Okolica Brough-tona.) — Ker se takorekoč skokoma bliža čas, ko se ob vriila redno konvencija, naj tudi jaz nekoliko spregovorim in povem, da pazno prečitam prav vsako priporočilo posameznih članov. Eni ao dobri, drugi se mi zde, da pišejo kar tjavendan in so takorekoč proti samim sebi in proti koristim celokupnega članstva. Prišal sem do zaključka, da ako bo konvencija vzela vsa ona pri Izročila v pretres, bo morala potrat i ti najmanj mesec dni časa. Ves ta čas pa ne bi bilo drugega mogorovi v tukajšnji okolici sokaj^ ostri prepiri in prazni go-večinoma vsi na stavki že od pr- vor|. i„ fe bi hoteli vse zaddlro- vega aprila t. 1., rudarji se bore za priznanje U. M- w- A. Na <|ruštvenem polju tudi na ljiti, bi po mojem prepričanju morali izdelati za 50,000 članov ' I najmanj 26,000 pravil, in vsaka predujemo povoljno. Imamo dve pravila bi se morala drugače gla-društvi, eno pripada k 8. N. P. Litif da bi bili vsi zadovoljni, ker J. drugo pa k S. 8. P. Z. Agitiramo dobro, .tako zmirom pridobimo kakšnega novega člana k eni ali drugi, lai- koma j dva Mana mogoče enako da I mislita, tretji pa že z^pet drugače in pobija misli prvih dveh. Res je dobro, da člani pifiejo, V Bostonu je visela precej dni stavka uslužbencev nadulične železnice na niti. Kompanija je zahtevala, da ae stara metoda za izbiranje razsodišča odpravi in nadomesti z novo, ki je nji vleč in od katere je pričakovala zase velik uspeh. ' Uslužbenci so zahtevali povišanje mezde, kompanija je pa zahtevala, da ae mezda zniža. Ko so se zastopniki kompanij^n organizacije zedinili, da se mezdno vprašanje predloži razsodišču, ker ae ne morejo zediniti glede njega, so bili zastopniki tukaj z izgovorom, da je treba uvesti novo metodo za izbiranje razsodišča. Zastopniki uslužbencev so spoznali past, ki jim jo je nastavila kompanija, pa ijiso šli vanjo. Sporočili so stvar svoji organizaciji. Članstvo je o tem vprašanju še enkrat glasovalo in se izreklo z ogromno večino za stavko, ako komjpanf ja ne odneha od svoje zahteve, po kateri so mora metoda za izvolitev razsodišča spremeniti. Nekaj dni je izgledalo, da je stavka neizogibna, ker je bil governer Fuller bolj naklonjen kompaniji kot uniji uslužbencev nadulične železnice. Kompanija je upala, da to uslužbence ostraši. In tako se je vedno bolj bližal dan, ko je imela pričeti stavka. V zadnjem trenotku jp pa družba izjavila, da prizna staro metodo za izbiranje razsodišča. Spoznala je, če pride do stavke, bo moralna pravica na strani uslužbencev in zaradi tega je fcolje, da odneha. Stavka je zadnje orožje, ki se ga posluži delavstvo v gospodarskih bojih napram podjetnikom. In ker je to zadnje orožje, je treba vedno preje dobro pretehtati vse vzroke, ki govore zanjo. In če ti vzroki govore, da je moralna pravica na strani delavcev, tedaj morajo delavci ostati odločni, če hočejo doseči uspeh brez stavke. Seveda se najdejo podjetniki, ki ne dajo počenega groša, na čigavi strani je moralna pravica. Tudi v takem slučaju ne more odnehati delavstvo, če spoštuje samega sebe. V tem slučaju je prisiljeno zastavkati ne gledfe nato, kakšni so zanj izgledi na zmago. Taki podjetniki, ki ne dajo nič,na čigavi strani je moralna pravica, pa niso samo trmoglavci, ki vstrajajo na svojem stališču, ker so se zanj izrekli, ampak med njimi je precej takih, ki dobro pretehtajo moč delavstva, in če vidijo, da so ji kos, izzovejo staVko. Zato se dostikrat piše in govori, da so bili delavci prisiljeni zastavkati. Tudi v tem slučaju le vztrajna odločnost prinese delavcem uspeh. Delavci ne smejo! verjeti kapitalističnemu časopisju, ki poroča o stavki. Ta poročila so tako pobarvana, da koristijo podjetniku. Zavedati se morajo, če ostanejo doma, da se mora podjetnik končno le podati. Ako se podjetniku tudi posreči nabrati nekaj stavko-kazev, da z njimi straši delavce, češ, vaša mesta so Že zasedena in če se prav hitro ne vrnete na delo in zanj ponižno prosite, vas sploh ne maram več, je jasno kot beli dan, da noben podjetnik ne more obratovati svojega podjetja brez iiurjenih delavcev. Stavkokazijo ponavadi le slabi delavci; le redkokdaj se dogodi, da so med stavko-kazi tudi dobri delavci. Trpljenje delavcev je seveda veliko večjej kadar pri de do stavke, Delavstvo dandanes še ni tako organizira no, da bi lahko popolnoma prehranjevalo stavkarske družine. Kadar bo delavska organizacija tako izdelana, se ne bo upal noben podjetnik, pa magari če je sam jeklarsk trust, izzvati delavske stavke. Prav rad bo priznal delav ske zahteve, ker bo vedel, da bo zanj stavka končala s porazom. Kadar delavstvo zastavka, mora vzdržati v stavki kljubtemu, da so podpore majhne, kajti če je delavstvo poraženo, je navadno razbita tudi organizacija. Kaj temu sledi, pa vedo dobro vsi delavci, ki so že bili kdaj poraženi v sunki Podjetnik ni zadovoljen le s prvim uspehom, ampak takoj pridejo druge šikanev, Mazda se še bolj cniža, delavnik podaljša, v podjetju se uvede vohunski sistem, delavec, ki m Upa le kihnitl proti podjetnikovim ukazom, pa zleti na coato. slin, da to je napredek, kaj ne? ^ ^ vidimetnaj* morala Prosveta izhajati radi stlm letom so prosti. Za veselico mladine, da bi se nam tudi mla preskrbi kldbov odbor, da bo do-1 di. angleško govoreči člani bolj volj prigrizka In svefte pijače. Zs I približevali, ne odtujeval!. bo pa čisti i«-! tiste, ki rsdi plešejo, vrstna Češka muzika. biček je namenjen sa Slovenski narodni dom. Zato vnhim<> Rojake v Waukeganu uljudno , prosim, ako je kdo v njih mestu Iz belecerkuške fare na Dolenj-^ ^ skem. da Je naprošen. da bi mi društvo od tu in Iz okolice, vse pi^j, ker želim vsakega obiska-Slovence In Hrvate ter tiste, kl ti za časa konvencije. Ako bi biLa odločno* lahko prlM* delavstvu uspeh, k5ar Su^^^Ud^N.^k^rE mo,P*e' bi dobU tudi ,,Unov,l tir ju svoja pravice, omahovanje pa poras. • At ______w "i* »*ass konvencije. — Marke tudi sprejemali nove Čls- Cervsa, Box 78, Horning, Ps. celo sobo ogrevale, < in poznejši rodovi bodo z rameni skomigali, ko bodo čitali o naši nerodni in dragi kurjavi. "V dobi, ko so imeli v sobah še peči," tako se bo pričenjala ftnarsikatero pripovedka. o Tako bodo morebiti kdaj tudi o čem drugem skomigali z ramami, na primer o načinu, kako smo zavživali hrano, kakoršna je flanes in ki zahteva, da ae mora tretji ali četrti človek baviti s tem, da nam pripravi hrano. Tu bo poaegel vmes kemik, ki bo na podlagi znanosti o prehrani pripravil kake kroglice, ki bodo vsebovale vse snovi, ki jih Človek potrebuje za življenje, in sicer v komprimirani obliki, ki bo množino dnevno potrebne hrane znatno zmanjšala ter silno olajšala delo za pripravo hrane. Pot do tega cilja bo morebiti nekoliko daljši, kakor oni do povoljne rešitve ostalih problemov. Kakor vidimo, so še velevažni problemi, ki čakajo rešitve in je morebiti dobe že v bližnji bodočnosti. Skorsj izključeno je, da bi se življenje človeštva še dolgo vršilo v sedanjih življenjskih oblikah. _ AMERIŠKI BANKIRJI KUPI-LI STINNESOVE RUDNIKE. Plačali so tri~"mHijone dolarjev. Angleški finančniki so tudi zraven. Prva ameriška Invazija nemških industrij. New York. N. Y. — Ameriški in angleški bankirji so 28. julijs prvič invsdirali Netočijo, ko so kupili kontrolne interese Deutsch Luxemburg kompanije. ki je bila last pokojnega nemškega milijarderja Hugo Stinnesa. Kakor izgleda, se bo ogromno Stin-nesovo premoženje razteplo ns vse štiri vetrove vsled prepira med njegovimi sinovi, ki se tepejo za dedščino. Omenjena družbo poseduje 110 premogovnikov v Nemčiji, v katerih je uposlenih 22.000 rudarjev. Ameriški in angleški bankirji so plačali tri do štiri milijone dolarjev za delnice, katere jim dajejo kontrolo nad rudniki. ♦ .t o • ♦ Bryan ni več odgovoren. Bryanova vdova je objavili govor, katerega je imel Bry«i govoriti ob zaključku Scopesov* Ira procesa. Govor je izostal, tar je bila obravnava zaključeni brez argumentov. To je bil Brjn. nov zadnji govor in vdova je hotela, da Bryan govori z mrtvi-škega odra. Ker ps je vdovo hotela, d» Bryan govori z mrtvaškega dra, bo morala sprejeti tudi odgovor. Dopegla je, da se Brys& ki se je smešil v življenju, smeli tudi po smrti. Težko je najti toliko neumnosti in laži na enea{ kupu kolikor je nagrmadenih»j govoru "z mrtvaškega odra", b to ne dela mrliču nobene časti, Pregovor, da mrtvemu človeku * pripeti le jama, ne drži več. Mrtvemu Bryanu se je pripetilo, di ga lomi še po smrti. Mrlič seveda ni odgovoren. ' Dajte Jim bika! Nova grška vlada nameriva uvesti borbe z biki, da se bodo ljudje zabavali in ne bodo vet mislili na revolucijo. Ne ves, kje je grška vlada dobila to jo. V Mehiki imajo bikoborti vsak dsn in revolucijo vsako lito. Ce misli general Panga» da pojdejo Grki v klošter, ko bodo gledali kako biki parajo k* nJem vampe v areni, se je zmotil. Ali bi on rmd igrsl vlogo 1» ks? Se neksj je. Gršks meji 11* goslsvijo. 000 Voa |e tiho. S severnega tečaja in iz R"* ni zadnje Čase nič novega-000 Se bo prijetno! ^ Trunk pravi, da njegov trun* ne bo prazen, dokler bo ZtrlJ-met sijal. Zsrkomet pa bo »UJ dokler ne bo Trunkov 'trosi presen—In potem še neksj K.T.B. AH in čitat sngMko? Naroči » " rrt^k^ baa ao ** Knjttevao metka B. K P. T Naroči si VIHARČEK V ČAJNEM KOT-LlCKU. fhkago. m. — Tukaj poatoji društvo, ki si je dalo ime.?*-partment konstablerjev. Člani t7ga društva niso uradni kon-ptablerji, ampak so navadni člani navadnega privatnagg društva Odkar je driavna legisla-tura sprejela postavo, da niso veljavna dovoljenja mirovnih sodnikov za nošenje skritega o-ro/ju, so napočili za člane tega društva trdi časi. Policija je člane aretirala zaradi nošenja skritega orožja, ako je naletela na katerega oboroženega Člana. Beseda članov tega društva ni imela nobene veljave več na policijskih postajah. To je pa tako ujezilo štirinajst Članov tefra društva, ds so prišli v skupini v glavni urad svojega društva, da rezignirajo. Vrata so bila zaprta. To jih je še bolj yujezilo in pometali so svoje samokrese in članske listke v posodo za odpadke in pri tem godrnjali: "Mi se odpovemo. Mi resignl-ramo. V pekel s konstabler-stvom. Svoj čas tratimo z love-njem kriminalcev, prodajalcev narkotičnih strupov, grešnikov proti Volsteadovi postavi, policijski department pa zopet trati čas s tem, da lovi nas. Mi se odpovemo, v pekel s takim delom." Nato je pojasnil E. G. Keys, ki je vrhovni nadzornik tega konstablerskega društva, da vsakega člana stane $24.60 samo pristopnina, poleg mora pa še plačati dva dolarja, da sme nositi samokres. Trije Člani so bili poslani v poboljševalnico, ker so nosili samokres. Nato so društyeni vporniki izjavili, da pridejo zopet prihodnji dan, kajti siti so takega norčevanja. ŽENSKE, VARUJTE 1BE BRINJE VC A! .Chicago, 111. — To bo menda napiq na oblekah, ki jih bodo prodajali v bodočnosti, ako se vpoštevajo besede, ki jih je spregovoril C. C. Hubbard, uradnik v zveznem biroju za stalne izdelke. Govoril je na zborovanju čistilcev in barvarjev oblek. Pri-rovedoval je, da pride na trg noro blago, ki bo izgledalo kot svi-. Narejeno pa bo iz bombaža in >bdelano s kisovo kislino. Ako )o ženska, oblečena v tako oble-co, izlila le majhno čašico bri-ijevca po svoji obleki, tedaj se >o blago takoj razkrojilo in razpadlo. OKOSTJE MASTADONA IZ-KOPA VAJO V IN6LESIDU. Chicago, IU — Dr. H. W. Ni-Jhols in profesor Elmer S. Riggs ita se odpeljala v Ingleside, da zkopljeta okostje mastadona, od caterega sta že odkrila nekaj ko-»ti. Te kosti so našli, ko so či-tili nov kanal blizo Lisičjega ezera (Fox Lake). Profesor liRgs je Izjavil, da je ta žival ivela najmanj petdeset tisoč let >red Kr. r. Profesorjeva izjava »ve jasno kot beli dan, da so te velikanske živali živele veliko preje, predan je biblijski Noe >ričel tesati svojo barko, ln da »h je Noe pozabil vzeti vanjo. Okostje leži v »oti petnajzt evljev pod vodo. Fašisti napadU invalide. Pariz, 29. jul. — Privatna de-**a iz Rima se glasi, da so v izgredi med fašisti in opo^ »cijo v Parmi. Fašisti so udrli glavni stan organizacije voj-»h r>okveČencev in grdo pretepli 'nvalidov. Fašistovske obla-je nekoliko sram tega deja-J« in vodja Farlnacci se izgovarja, da fašisti niso mislili na-ti Invalidov, pač pa so jim »oteli pokloniti fašistično za-'tavo. Invalidi so pa bandero od-'""»li in zasrsmovall. l>ruKS vest se glasi, da so fa-'■ti v Palermu napadli bivšega uniHtrskega predsednika Or-lnrJa »n mu razbili avto. * »jaški manevri v Srbiji razburili Grka, Him, 29. jul. — I« Aten poro-J" o veliki razburjenosti v gr-. sadnih krogih vsled vesti, » J« Jugoslovanska vlada odreda manevri v južni Srbiji bll-u ifrške ftteje. Druga vest, kl (irk('. »e glasi, da je Jugo-»*ija poslala vojaško miaijo v urtijo. Vatli li JagMhvijs r Antropološko društvo v Zagrebu. Nedavno se je osnovalo v Zagrebu društvo, ki bo velikega pomena za znanstveno raziskovanje na ozemlju Jugoslavije. To je antropološki odsek Sociološkega društva, ki ima namen buditi v javnosti smisel za antropologijo in razne njene dis Cipline. Moderna antropologija kot znanost o biološkem razvoju in plemenih človeškega rodu ter o človeku kot delu žive prirode temelji na sodobnih pridobitvah biologije in njenih vej, poaebno na vedi-o mendelizmu. Mnogo slavnih mož se je proslavilo baš na polju antropološkega študija (Niederle, Weissbach, Zucker-kandl, Auerbach, Toldt, Capus, Deniker, Pittard i dr.) Ozemlje Jugoslavije nudi naravnost obilno gradiva za intenziven antropološki študij. Kraji, kjer prebivajo Jugoslovani, so bili v mnogih ozirih križišče ple menskih in etniških stočišč že od časov krajinskega pračlove-ka preko turških invazij do najnovejšega nemško-madžarskega prodiranja. Od teh zgodovinskih komponent poznamo samo nekatere: Pelazge, Tračane, Ilire, Skite, Kelte, Helene, Rimljane, razna germanska plemena, Gote in Langobarde, Hune, Avare, Stare Bolgare, Madžare, Mongole, Kurde, Arbanase itd. Antro-pološko-plemenski pomen teh zmesi je velikanski, njegovo proučevanje je zelo važno. Pri an-tropološketa Študiju lahko sodelujejo vsi, posebno zdravniki, dalje oni, ki se udejstvujejo v šoli, v bolnišnicah, javnih ambulan-cah, pri okrožnih uradih, železnici In v armadi. Antropološka sekcija zagrebškega Socijološkega društva ima tri vrste članov: redne člane, podpornike in izredne člane. Ker ima antropologija velik pomen v praktičnem življenju in je zlasti važna z ozirom na etnologijo, so-cijalno higijeno, evgenetiko ln socijologijo, je upati, da bodo pristopali Jugoslovani brez razlike k ti potrebni ustanovi. V našem narodu so posebno mnogo pripomogli antropologiji strokovnjaki : Truhelka, dr. ZupanlČ, M. Vasič, Gorjanovič-Kramber$er, Jova Cvijič in drugi. Bosno 'je v antropološkem oziru preiskal Nemec Glueck. Rokovnjač. Varnostne oblasti so že več let brezuspešno zasledovale vrlo nevarnega vlomilca in tatu, 29-letnega Janeza An-kersta, doma iz Mošenj pri Pod-brežju. Brezdelno in pustolovsko življenje ljubeči nepridiprav je odsedel pred prevratofti v Mariboru radi raznih lopovstev več let ječe. Ko je prišel leta 1920 iz zapora, je krenil meseca aprila v Ljubljano, vdrl ponoči v Kaiuin-gerjevo skladišče na Friškovcu ter ukradel nekemu ljubljanskemu trgovcu velike množine ma-nufakturnega blaga ter usnja ln vse skupsj prodal v manjših količinah ljudem po deželi. Nekaj mesecev po vlomu ga je orožnik zasačil v neki trgovini v Mengšu. Ponujal je trgovcu v nakup usnje ln sicer za smešno nizko ceno, kar je zbudilo v trgovcu sum. Obvestil je orožnike, nakar ga je eden izmed njih v trgovini aretiral. Ankerst se je obnašal popolnoma mirno in odšel z orožnikom brez odpora proti postaji. Tik pred poslopjem pa Je naenkrat potegnil iz žepa ssmokres ter ustrelil orožnika v vrat, da se je težko ranjen takoj zgrudil. Ankerst je nato pobegnil čes polje v gozd in odtlej je izginil kakor kafra. Varnostne oblasti ga niso mogle izslediti. Sele Jeseni sta ga neko noč srečala dva orožnika na poti od Otoč na Pod-režje. Kakor hitro pa sta mu hotela napovedati aretacijo, je Ankerst zopet streljal In oba težko ranil. Od tega dogodka Je zmanjkala za njim prav vsaka sled. Sele pozneje, ko so se ponavljali na Gorenjskem, posebno okrog Tržiča, vlomi vedno pogosteje, so pričeli varnostni organi sumiti, da bi bil vlomilec morda Ankerst. V domači hiši je bila izvršena hišna preiskava, ki je pokazala res velike množine ukradenega blaga, kl je bilo skrito v kleteh Ur podstrešju. Ankersta samega orožniki aeveda niso našli. Pričeli so ga zasledovati še Intenzivneje, vendar brez uspe-ha. Dočim so ga orožniki iskali podnevi in ponoči po Tržiču, Kra-Inju in večjih vaseh, pa se je zlo- činec zadržaval v obližju domače hiše. V gozdičku za hišo si je u- redil pravi brlog, se oskrbel s hrano in pijačo ln še dekleta m« ni manjkalo. Ponoči je kradel In ljubil, podnevi pa sedel skrit v brlogu, spal, jedel ln pil. Večkrat je ušel tudi čez planine na Koroško, kjer se je izdal ss Klelndiensta. Nosil je tjakaj u-kradene stvari in jih prodajal. Ko so mu kčnčno postala tla na Gorenjskem okrog doma le prevroča, se je preselil sploh na Koroško In sicer v okolico Celovca. Tu se je istotako preživljal s tatvinami ln tekom Časa organiziral pravcato rokovnjaško družbo, ki je kradla vse križem. iTe dni pa se je orožnikom vendarle posrečilo zasačiti rokovnja-ča in ga aretirati v neki vaai pri Celovcu. • . Zanimiva statistika. — Ljubljanski "Uradni list" objavlja zanimiv izkaz za leto 1924 q zdravstveno-statističnih razmerah v ljubljanski oblasti. Glasom tega izkaza znaša števil^ prebivalcev v ljubljanski oblasti 555,852. Porok je bilo lani 4281, porodov pa 17,441. Število nezakonskih rojencev znaša 1470, mrtvorojencev pa 380. Umrlo je lani v ljubljanski oblasti 9663 oseb. Umrli so po starosti : do 6 let 2791 oseb, od 5 dp 15 let 279, od 15 do 30 let 8*4. od 30 do 50 let 1059, od 50 do 70 let 2065, nsd 70 let pa 2585 oseb. Kot vzroki smrti so ugotovljeni: tuberkuloza v 1358 primerih, pljučnica v 659 primerih, prirojena življenska slabost 657, kap 449, srčna napaka 421, nove tvorbe 308, griža 84, škr-latinka 74, bolezni na ranah 68. dušljlvi kašelj 59, diftarlja 42. trebušni logar 28, kolera infan-tum 39, otročniška vročica 21, kolera nostras 1, ošpice 24, druge infekcijske bolezni 54. Največja morilka med našim ljudstvom je torej tuberkuloza, ki je zahtevala lani 1358 šrtev. 4910 oseb je umrlo vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 296 oseb je umrlo vsled slučajnih smrtnih nezgod ln sicer: utdnllo jih je 66, opeklo se jih je 83, vsled preveč zaviitega alkohola jih je umrlo 12, pri padcu se jih je ubilo 44, zmrznilo jih jtf 10, povoženih je bilo 25, drevo jih je ubilo 16, po nesreči ustreljenih je bilo 10, v rudniku zssutln 9, v dimu se jih je zadušilo 7, isto toliko se jih je po nesreči obesilo, hlod jih je ubil 6, tilnik si jih je zlomilo 6. električni tok je ubil 8, eksplozije v rudniku 8, strela je ubila 4, konj je ubil 2, 2 sta si pretresla možgane, 1 je ubil nagrobni kamen, 1 epilepti-čen napad/l je padel s strehe, 1 se je sadušll s plinom, 18 jiff je izkrvsvelo, 8 so se ponesrečili ns Triglavu, 8 ženske so se sastru-pile in sioer ena z živim srsbrom ena z gobami, sna pa iz neprevidnosti, 1 je bil ubit pri streljanju z možnarji, 1 je voz zmečkal, 1 Ženska pa se je ponesrečila v tovarni. Samomor je izvršilo 77 oseb (med temi se jih je 80 obesilo, 20 ustrelilo in U utopilo). Umorjenih in ubitih je bi-lo 45 oseb. SE 15 STAVK KROJAŠKIH DELAVCEV ODREJENIH. Sveia aoopojne pijače. je osvežilna pijača prijet-nega vokuaa. Narediš jo, ako vzameš dve akodellcl smečkanih ananasov akupno s sokom, dve veliki Žlici ltmonovega soka tn dve skodelici ledeno mrzle vede. Običajno taki limonadi Ae pridejo v kozarec par kosov ledu. . Ribialjev punč. — Vsemi skodelico sladkorja in štiri skodelice ribizlja (currant, rdeče grozd-jiče), skodelico vode in llmonov sok. Sladkor kuhaj s ribisljem toliko čaaa, da je groadjiče mehko. Pridaj vode, precedi in postavi na hladen proator. Pridaj dve veliki žlici limonovega soka ln na vsak kozarec pijače daj polovico tega riblsljevega sirupa in polovico vode. Voda mora biti ledenomrzla. Zdaj je za rl-blzelj že malo pozna sezona, a rlbizelj ae lahko nadomesti tudi z ribizljevo marmelado, pri čemur pa je treba nekoliko več vode. liedena čokolada. — Za to pijačo potrebuješ dva kvadratna kosa grenke Čokolade, stopljene v dveh skodelicah mleka (evapo-rlrano je skoraj boljše). Pri tem mora biti pridanih dve akodellcl wde in tri žlice sladkorja. Naredi pa se tako: Na drobno nastrgaj čokolado, zmešaj jo s vodo in grej na Šibkem ognju, dokler se čokolada popolnoma ne raztopi. Mleko, ki mora biti nekoliko razredčeno z vodo, zavri, tedaj pa pridaj čokolado in slad-kor ter mešaj toliko Časa, da je vse lepo raztopljeno. Kuhaj deset minut v dvojnem kotllču (double boiler), tako da se ti ne prižge. Pri tem tepl tekočino toliko časa. da se peni. Shladi jo, ko z njo poatrešeš pa jo na-Uj v visoke kozarce ln če moreš pridaj par koščkov ledu. Medeni panč. — Zmešaj predno s pijačo postrežeš en kvart Ingverjevega piva (ginger ale), en pajnt grozdnega aoka, dve limoni in sladkorja po okusu. Metina pijača. Zanje potre-bujea ducat metinih vršičkov, pajnt soka od robidnic, malin a-II borovnic ln tri žlice limonove-ga soka. Dobro smeljl metlns vršičke in njih pološl v lonec z i-nim pajntom zdrobljenega ledij. Pridaj jagodni in limonov sok, kakor Imenovano ln pridaj še kvart mrzle vods. Redilna jajčna pijača. Vzemi 1 jajce, prežo soli, 8 žlice sladkorja, dve žlici jagodnega ali češnjevsga soka, dve aU tri Žlice dobrega mleka zmešanega z enako količino vode ln pet mu-škatnlh orehov (nutmeg). K jajčnemu beljaku pridaj soli ln tepl toliko časa, da je strjeno, Nato tepl rumenjak in dodaj sok od jagod ali češenj ter slsdkor. Zmešaj skupaj mleko ln jajce, zli j vse skupaj v visok kozarec ter povrhu potresi zdrobljeno orehe. Postrezl s pijačo takoj. Ingverjev panč. Zanj potrebuješ tri žlice Ingverjevega (ginger) sirupa, tri žlice llmo-novega soka in dve žlici gnanaso-vegs soks. Vse skupsj zlij v kozarec In pridsj ledu in vode. Te delavnice niso unijonlzlrsne. New York, N. Y. — V krojaški Industriji se štavke nadaljujejo v New Yorku. Odrejenih je bilo petnajst novfh stavk. Ta delavnice niso bile organizirana ln stavka je bila odrejena za priznanje unije. Preje je bilo odrejenih osemnajst stavk In od teh je izrsvnsnih šest. NsjbolJ trd boj je v delavnicah International TaDorlng kompanije. Slabo poplafsns Dallaa, Ta*. — Donald Bali, 18-letnf sel, je v pondeljek po-braJ na cesti denarnico, v kateri je bilo 68600 v bankovcih in $1600 v čekih, akupaj $6200. Fant je takoj naael denar neki družbi, katere Ime in naalov je našel v denarnici in dobil je — en dolar nagrade. Oflrijslao žalovanje sa Rrjraaem. Waahington, D. C. — Predsednik Coolldge je odredil, da ae zastavs na kapitolu in vseh javnih poslopjih spusti na pol dro-gs v znak žalovanja za W, J. Bryanom Iz razloga, ker je Ml kongreanik, polkovnik v armadi in državni tajnik. Vpfstanji in odgovori gli^i mhiraHi«oi)f (Tretja serije — I.) VPRAŠANJE: Koliko stane vse naturallsacljsko postopanje r — ODGOVOR: Kn dolar treba plačati za "prvi papir" in štiri dolarje za prošnjo ss naturalizacijo. Za držsvljsnako spričevalo (drugI papir) ni ni-kakih dodatnih atroškov. VPRA&ANJK: Prijavil aem ae še pred petimi meseci, da hočem vložiti prošnjo za naturalizacijo, t. j. izpolnil sem Form 2214 (predhodno tiskovino sa prošnjo za naturalizacijo) in Jo vposlal naturalizacijskl oblaatl, pa še do danea niaom dobil ni-kakega poziva. Ali treba vedno dolgo čakati? — ODGOVOR: To Je vse odviano od akupnega števila prošenj. Ako Imajo oblasti mnogo teh prošenj pri roki, ae aeveda vae bolj zakašnju-je. Dostikrat mine nekoliko nmaacev, predno prosilec dob! poziv, naj ae zglaai s svojima pričama. Prepričajte se, da-li Je bila vaša prošnja res eprejeta. Ako ste Jo poslali v registriranem piamu, potem aeveda al dvoma o Um. Drugače ne preostaja drugega kot potrpežljivo 1 »aa ISS, Vldrlab, g. 9< škatla I aO. UVSDAU A VB* Izvrševalnl odbori ' UPRAVNI ODSST.i Vtereet Calakgr; podprodoodaik ___ ______ _ Pa.» 11 tajnik Mattbaw Turk t tajaik 1 killhlM Blaa Nevakl et hkfejalk Jeke Vosrlrb; aradalk ilaaiU Jote ta a pravile!] ilaalla Filip Oedlaa. POROTNI ODSEK: Martla fteleialkar. prad«*dnik. Boi 17«, ltarbc. Taucber. 1817 g. Ridgeva? Ave.. CMaai*. IIL) Joka _ ninstoe, Ava, Wsel Park. Ohio t Mer? Udorkh. MU g. •asa. m.) Jaha TertolJ. Baa U. M ribana. Pa. BOLNIŠKI 01)8KK i Blas Novak, predaodalk. IUT-II B. Lavadala Ave* Chlcafe, IIL Oktet 11111 Bo-Are* Chi- osRsmrn okrožjri VZHODNO OKROftJBi 1APADNO OKROtlli Jaeob Ambrollt. Bos lit, Meoe Baa. Pa. Joesph Barko, RPD. 1, Bos 114. Woet Neetea, Aatoa dakr, Bos 104, Grem K aaa* aa Jageaasai. ■ Praak Klea, Baa m, Cklaboha, Mlaa.. aa aev. aaa Jaha Golob. Boi 144. Kook Bprtaea. ,Wye. Nadcornl odbor: Paal Bor far, predaodalk. 1453 g. Lawndala Avo* Cbleaffo, IU.) llikasl J. Karortalk. R. Ne. 1, lllnadalr, III. j Praak 7.al«, 341» W. MIh 8tM CM-«afo, IH. Zdnititvenl odbori šalkt Praak Aleš, 1114 Se. Crearford Ave« OMaage, ULi Jefts MiW. Mtk Bt. Chlaaie, lili Joka OUp, t^ile. OttfUa PsA AfZ Chlcafe, In. ^VRBOVNI gDRAVNIK i Dr. P. I. Kara. 41U Bt. OMr Ave. POKORI — Keroapeadoeaa a ffkvahal iftinIM, U Maje v ahn urada, ae WfM lahalai ^^ ^ VBA PBKA, kl aa aaaalale aa paaia gL prodt-adalka u. , aednUtro B. N. P. J* 14474» Ho. Uwadala Avo* Cklaage, Ul. VBB BADBVB BOLNIŠKA PODPORB BR NABLOfBi 4tve B. N. P. K H37-44 Be. Uvadale Ave* Ckleaie, IU. DBNARNB POŠIUATVB IN STVARI, kl ae tlšofe gL ^dbora ia kdaete veMe aa aaalo vet Tajalštvo B. N. P. J« 1447-4» Ba. Lsva-dalo Ava, Chlaata. III. VBB BADBVB T KVBZI B BLAGAJNIŠKIMI POBU ss peKUaie aa aaelovi Blagalalštve B. N. P. J. 1437.»» Bo. Lawsdals Ava. OdSIfajfil Vae pntešho glade pealevaaja v gL lavršavalaaai odbora as saj pošljejo r aaflof * aa naj pošiljajo ns Paal Vsi prlslvl aa «L porotni__ alkar. Bas 374, Barbertea. Okle. Val dsplal la dvegl aplal, aasaaalla. eglaal aarešahtt In Mlak ves haf ja v svasl s glaalleai jodaoto. aaj ae Aua aa aaalevi "PBOBfBTA", 1447-4» Be. Uwa4ale Ave. Ckleaie, IIL ^^ rmmwmmm , čakati, dokler vas oblasti ne obvestijo. VPRAflANJE: 2lvlm v malem mestu v zapadnl Pennayl-vaniji, kjer nl nikakega natura-llzacljskega urada. Ali ml bo treba iti v PitUburgh k na-turalizacljskemu izpraševatel ju (ezaminer) ? Prošnjo sem namreč poslal examlnerju v PitUburgh. -f- ODGOVOR: Nikakor ne. Zaslišanja se vršijo v mestih blizu bivališč prosilcev. Zastopnik naturalizacijskega urada pride na določen dan v bližnje mesto, kjer je sedež naturalizacijskega sodišča, da izprašuje stranke. Ko dobite )>oziv, bo že v nJem naUnčno navedeno, kje ln kdaj naj se zglaslU. VPRAŠANJE: Prišel sem v Ameriko pod krivim imenom In sedaj rsbim popolnoma drugsč-no ime. Kaj naj storim da pri-držim Ime, pod kaUrim sem tu- kaj znan? — odgovor: Na-vedite vse te podatke v Ukosvs-ni "predhodni tiskovini" (Form 2214). Drugačs se sns zgoditi, ds ne morejo nsjtl zaplsks o vašem prihodu. Sodišče vam bo bržkone dovolilo, da prldršlU 1-me, pod katsrlm ste dosedaj živeli v Ameriki, sko v UJ tiskovini oznsčIU, da Uko hočeU. YPKAftANJE: SlužIl ssm v ameriški vojni Ukom vojne, ali nisem bil nstumlisiran. Kaj naj sedaj storim, da postanem ameriški drAavlJan? — ODGOVOR: Ker Jo proUkel rok, ko so veljale iKisobns olajšave sa bivše vojake tekom svetovno vojne, treba, da v svrho naturalizacije po-stopaU kot vsakdo drugI, t. j. moraU dobiti prvi papir ln po dveh letih vložiti prošnjo sa Batu rallsaci Jo, ako aU vsegs skupaj vsaj pet let v Združenih državah. j Tiskarna S. N. P. J. v OBRT SPADAJOČA KLA. Tlaka vabila ta vaaaliea ln shode, vigttaJea, časnike/knjige, koledarje, latoks ltd. T stam- angleAkom Jeziku In drugih. I0KTV0 TSUUIE APEUM M CmSTVO S. N. P. J., M TISKOVINE NAROČA « i CENE ZMERNE, UNU8KO DELO PRVE VMTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po iBforfesdJo bo bbsfe?! fl. K P. I. Printer/, 265740 Sondi Lmr^nlo Avm% Ckkaga, DL TAM SE DOBE NA ZEUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. Dr. N. Koran: T7! Mojo lolovosjo Mrtva sezona te je bliiala. In tiati, ki »o si bili kaj prihranili, zlasti pa oni, katerim so bile rojenice ie v zibel nasule dukatov, so delali načrte, kam da polete za dobo počitnic. Meni pa, ki sem bil te odnekdaj slsb financier, na svet sem pa tudi priiel popolnoma gol, si o izbiri letovišča ni bilo treba beliti glave. Najpreprostejše matematična operacija s številkami, ki predstavljajo moj budget, je pokazala neovrženo, da je zame edino mogoče letovanje v Ljubljani. Sicer bi pred nekaj meseci ne bil verjel, da bom tako na slabem. Takrat sem bil še trdno uverjen, da se povzpnem tudi jaz kdaj med denarne mogotce in imetnike avtomobilov, sicer ne po varčnosti sli dedščini, pač pa po ramah svoje neveste. Namreč edina hči bogatih staršev, gospodična Meta Pok, se je bila zagledala vame, čemut, se slednjič ne bo čudil, kdor pozna mojo zunanjost in notranjost, ter se je zaročila z mano. Pa do trpkega spoznanja, "da svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača," sem moral tudi jaz priti.. Zaroka z Meto Pok se je nenadoma razdrla in bil sem spet tam, kjer poprej. In pe zavoljo kake lape-lije se je razdrla! Velja poslušati, potem pa soditi! Nekoč, ko ie ni bUo daleč od zaroke do poroke, je prodrla na dan moja kmetavzarska narav, da sem se iz pozabil in si začel v Metini navzočnosti obrezavati nohte. Zdaj bi jo pa bili morali videti, kako je vzrastlal Vse sem ji bil, samo to ne, kar sem v resnici. In ker od pričetega posla justement nisem hotel odnehati, že zato ne, da bi že pred zakonom ne kazal slabotne prijen-Ijivosti nasproti njeni trmi, dala je beseda besedo. Meta pa meni slovo, prav ko so bili obrezani vsi nohti razen onega na mezincu leve roke. V spomin in iz pie-tete do tako trpko končane lju- bezni nosim pa še het neobrezan. Torej, da nadaljujem odon-dod, kjer sem pričel: Ona višja sila, ki tiči v mošnji, vezala me je na letovanje v Ljubljani. In jaz sem se ji vdano uklonil, ne da bi me bilo stalo kakih posebnih notranjih bojev. Mislil sem si: Ce že mora biti, pa bodi; aaj tudi v Ljubljani ne bo napak. Da, celo v prilog nje so govorili različni razlogi, razlogi udobnosti, zabave in navade.. Da imam v Ljubljani udobnosti, kakršnih bi ne imel drugod, je lahko verjeti; pa tudi kar se tiče zabave, bi bil težko kje na boljem. Tukaj mi delajo lcratko-časje prijatelji in cviček, pojma, ki sta, kar se tiče mojih prijateljev, nerazdružna. Da bi po dolgem iskanju slednjič že tudi kje drugje našel cviček enakega o-nemu, ki se toči v gostilni Pri Raci, sicer ne oporekam, svečano pa oporekam, da bi dobil tudi kje drugje družbo enako oni, ki se zbira okrog vegaste mize Pri Raci. In cenjeni čitatelj se prepriča tekom pomenka sam, da i- MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN. Spisal Jote Pahor. , (Dalje.) Večerjo je komaj okusil, koj potem se je odpravil v hotel ter si naročil pijačo v stransko izbico, kjer so se nekateri domači gostje najrajši zbirali pozimi in ki mu je bila posebno ljuba. Postregle mu je Stana, ki je bila zvedela o odslovijenem delavcu, in takoj očitala: — Ali je res, da ste pognali k vojakom o-četa treh otrok? Rojnika je iznenadilo, ni pričakoval tega očitka. Opravičeval se je, da ni dela, da se jo delavec spozabil, dekle pa je vsemu ugovarjalo. — Brez srca ste I Drugi bj ne bil storil tega! — In lahkomiselni — Je pristavil Rojnik. — Ne očitaj mi, sam sem si že! Kesam sel Stana ga je gledala iznenadena, zdelo se jI Je nemogoče, da bl mladi mož govoril resno. — Žal ml je in rad bl storil marsikaj, da bi popravil. Svetuj mil Rojnik jo je opazoval, krepko, zdravo, lepo in čakal njene besede. Stanin temnopolti obipz se je razvnel* črne oči so se ji svetile. Ničesar ni odgovorila, menila je, da tvorničar ne govori resno. — Ne, — je spregovoril spet Rojnik, — nisem prišel po nasvet, govoril bi rad nekaj važnejšega s teboj. Ali se ti mudi? Naslonjen je bil ob mizo, roke je imel prekrižane na prsih. Vina se ni še dotaknil, kar jo dekle tudi opasilo. Imela je čas, ker je Rojnik izbral tako uro, ko ni bilo po navadi nikakih gostov. — Ali si dobila vrtnice? — Hvala zanje! Tudi ta je vaša, če kaj poznate 1 Pokazala je rumeno rožo, ki si jo je bila pripela na prsi, na bel, svežedehteč predpasnik. — AU veš, kaj vrtnica pomeni ? — Kaj neki? — je vprašalo dekle. — Ko bi tudi vedela, ne bl verjela, kakor ne veruješ mojim besedami Rojnik je pomislil in iskal besede, dekle je pričakovalo. — Ne veruješ in morda si imela nekoliko prav. Videla si moje življenje in veš, da ni bilo dobro, veš, da sem vozil z nspuščenimi vojkaml in nisem gledal kod. Postal je, čudeč se, ksko lahko govori in kako jc tieseda vsa drugačna kakor po navadi. No vem, morda bi šlo tako dalje, do dna, ko bi ne bil srečsl tebe. Izpraševala si mi vest, dasi morda Še slutila nisi, kdaj. Videl sem, da je zdravje v tebi, in še jaz sem ga postal deležen. Boljši človek se je oglasil v meni. in čeprsv se šele borim, vendar čutim, da sem močnejši od zlih nsgonov. Zo|*t je i>ostal, l>esede se mu niso zdele prsve, plehka samohvala je bila v njih. — Ne, preveč sem dejal. Le dvigniti se skušam, saj si opazila, kaj ne? ' Stana ni odgovorila, še vedno jo je tlačil dvom. da ae Rojnik šali z vso to razlago. — Saj si opazila, ne? — je silil strastnejc. — Povej, priznaj mi odkrito, prosim te! — Saj vidijo vsi, — je odgovorila mirno, — pa pravijo, da *<• |*>lagoma unašate, kor so leta za vami! — Ne, ne! Moja pot bl šla premočrtno navzdol in vse bi šlo. kar je * menoj v zvezi. Samo enkrst |ioglej na moj vrt. v mojo hišo! Obtičal Je, misel se je naenkrat razvila. -- Da. ogledati si moraš, da mi boš verjela t Opazoval jo je. kri ji jr plaln v obraz. — temu naj al oglrdsm? Ali ne veete. da bi se mi smejali, da bi govorili o meni? — Pridi, moraš priti! — je vzkipel Rojnik in stisnil peetl. — Samo zine naj kdo! — Ljudje so zlobni, ni jim mari, če delajo krivico! — Saj prideš, reci, da prideš! — je silil Rojnik. kakor bi bila v tem vsa teža odločitve, vsega, kar se je razvilo med njima. — Saj nI od dane«, kar govorim ta trenutek, saj je dolgo sorelo v meni t Premislil dobro, preden sem ti vse to povedal, tebi ni treba premišljati! Sai veš zdavnaj, da te ljubim ! Odkrito mi povej, ili res ničesar ne čutiš zame? Rojnik je govoril razburjeno, hitro in glas mu (je vztrepetaval. Dekle je molčalo, le prsi so se ji dvigale hitreje. Trenutek jo je prevzel, verjela je mlademu možu in oči so se ji motno zalile. Rojnik je zapazil ln dvignil obe roki na njeni obli rameni. — Torej se nisem varal, Stana? — jo je strastno vprašal. — Torej si vedela, kaj se je godilo z menoj? Si pozabila, kar sem ti storil slabega, si pozabila onega človeka, ki je taval v mraku ln vedel, da je svetloba? Dekle je molčalo, le nje drget je govoril Rojhiku. — Samo dotlej še počakava, da se konča vojna 1 — je dejal in jo objel, ne da bi se mu mogla ubraniti. A že v objemu se je osvestila in rdečica zadrege ji je prelila obraz. Izvila se je in umaknila bi se bila, da ni Rojnik obdržal njenih rok v svojih. — Kaj to pomeni, Stana? Ali se ne strinjaš? Ali mi ne veruješ? — Dvomim! — je spregovorila, obotayljk-joč se. — Ne bo dolgo, da boste obžalovali, kar ste jgovorili. In bolje bo tako! Bolje bo, da se kesate samo besed 1 / Hotela je oditi, pa je ni pustil. 1 « — Ali hočeš dokazov?/Samo reci, da*dokažem! Moj sklep je trden, tako danes kakto čez leto t In veruj mi, ničesar drugega nečem, samo veruj! Toda Stani je bilo, kakor da medli in še ji izgublja lep sen, ki ga je za trenutek nekij pričaralo pred oči. Otresla se je vsega in trjp-ka resnica oe ji je spet približala. — Ni mogoče, — je rekla mirneje, — predaleč sva narazen, vse naju loči. — Videla boš---je še dejal Rojnik, pa se mu je iztrgala in odšla v kuhinjo. Rojnik je še stopil za njo, potem pa se obrnil in natočil vina. ,, — Prav ima! Nisem zaslužil njenega zaupanja, tak, kakršen sem bil. . Dekle pa je odhitelo v svojo sobo, zakaj V kuhinji bi ji vse brali z obraza. Sedla je kakor omamljena od opojnega vina, se zamislila in skušala premagati nejasno bolečino. 6. Naslednje dni je Stano vendar še mučilo Rojnikovo razkritje. Dasi mu ni povsem verjela, povsem brezčutna ni bila za lepega moža, in tiha nada se ji je zagnezdila v srcu. Rojnik je zvečer redno prihajal v hotel, a nI popival in tudi vsiljiv ni bil. Zadoščalo mu je. da je govoril z dekletom, o čemerkoli, čeprav le vsakdanjosti. Kar je povedal oni večer, sta vedela sama, bila je njuna lepa tajnost, ki je ni oskruniti z vsakdanjo besedo. Rojniku se je zdelo odveč, ponavljati dekletu, kaj Čuti do nje, najboljši dokaz se mu je zdelo trezno, novo življenje, docela nasprotno vsemu onemu, ki ga je imel za seboj. — Torej v Gorico greš? — Je skrbno iz-prašcval Stano. — Cemu greš v Gorico? Iskat službe? — Starše obiskat, ker že dolgo nisem videla očeta! — Samo Če ne misliš odtod! — jc mučilo Rojnika. Bal se Je, da hoče dekle presekati vsako vez. preden se še utrdi, in ds mu tudi zdaj ne veruje, kakor mu ni nikdar. Stana še ni bila videla očeta, odkar se je vrnil, dasi je bila že večkrat sporočila, ds pride domov. Slak Je bil nevoljen, dasi Je že sprevidel, da v rodbini ni prostora še sanjo. Žena mu j« še vedno hirala in zdravnikova pomoč ni nič zalegla. Stani so popisali, kako je ns domu, in oče ji je tem bolj zameril, ker ni imela toliko čaaa. da bt'jih obiskala. Trdo jo je prijel. ko je naposled prišla. In očital, da se je rodbini izneverila In ds Je mends samostojna, neodviana dama. Vzlic očitkom jo je ogledoval a toplim pogledom, zakaj razvila se je bila, odkar je ni videl, raze vela vzlic letom akrbi, dela In pomanjkanja. Zdravje jI je bilo na licih ln v očeh razum In v govoru sigurnost, lastna vsem v rodbini, in neporušns dobra volja, trdovraten optimizem. (Dalje prihodnjič.) ~ H .«" . ko des smelo trditev. Končno pa da pridem k1 razlogu navade, v pojasnilo tole: Sicer je stvar res precej smešna, pa je resnična, in ker je v moji navadi, moram vsekako računiti z njo. Vajen sem namreč štirikrat na dan iti skozi Zvezdo in dvakrat na dan v posvetovalnico; sicer bi ne imel pravega teka, niti trdnega spanja. Kako bi pa bilo z mojim tekom in spanjem v kraju, kjer ni ne Zvezde, ne posvetovalnice? S samim markiranjem ni nič. O tem sem se prepričal lani, ko sem, živeč na kmetih, iz hrepenenja po Zvezdi in posvetovalnici markiral neki gradič za Zvezdo in neko šupo za poevetovalnico. Vendar iluzija je bila preslaba, ker v gozdu ni bilo šetavk, ki bi bil z njimi pokoketiral, v šupi pa ne učenega tovariša Drena, da bi se bil z njim o grški črki digammi prepiral. Napol prisiljen, napol zadovoljen sem sklenil .torej ostati čez počitnice v Ljubljani. Ker je pa za modernega človeka letovanje vendar potrebno, sem začel letovati kar v Ljubljani. Najprej sem svoje pohode skozi Zvezdo in v posvetovalnico za polovico. S tem sem pridobil toliko čaaa, da sem se lahko šel vsak dan kopat v Gra-daščico. Da bi pa združil vodno kopel z zračno, solnčno in peščeno, kopal sem se na prostem. In te kopeli, združene s pametno dieto, to je s primerno količino Račjega cvička, delovale so bolje name, kakor bi delovale Karlove vari s svojimi toaletami ob potih. Da bi pa okusil še druge prijetnosti bivanja na kmetih, sem hodil zajtrkovat na Vič, malicat pa na Posavje. Pri tej priliki pa sem si izbral sedež tam kje na dvorišču blizu gnoja, ker sem bil in sem še vedno trdnega mnenja, da letoviščar na kmetih zaužij vsak dan tudi precejšnjo porcijo pohlevnega vonja. In vsdcikrat se mi je rezal prav na debelo. Nekoč pa sem se celo vrgel v svojo špeharsko turistovsko obleko ter sem golih kolen in z nahrbtnikom na hrbtu napravil turo v Mestni log, kjer sem pod nekim grmom piknikal. Bilo pa je to ravno tisti dan, ko so ljubljanski redarji priredili po Mestnem logu lov na barabe in bara-bule. Tako je tudi moje ležišče izvohal neki civilno preoblečen policist in se mi previdno približal. In že je odpiral usta, da bi izrekel besede: "V imenu postave", in že je odpenjal suknjo, da b^pokazal znak avfcje oblasti, kar si premisli, pač menda, ker se mu je zdela moja fiziognomi-ja vendar preinteligentna. Iz-praševati pa me je začel o, tem in onem, in ko je izvlekel iz mene vse, od datuma, kdaj da sem bil rojen, do datuma, kdaj da se je razdrla moja zaroka z gospodično Meto Pok, me je šele spoznal. Ah, da!" je rekel; "kaj ne, vi ste tisti gospod, ki hodi vsak dan po štirikrat skozi Zvezdo?" — Bil je namreč tista številka, ki ima svoje stojišče v Zvezdi. "Tako je; štirikrat, oziroma zdaj v počitnicah dvakrat. Vendar, vi mož postave, zapomnite si, da vam nihče ne daje pravice motiti piknik in nadlegovati ljudi mojega družabnega stanja in ugleda, ki niso nič zakrivili in brez mrmranja plačujejo visoke mestne doklade!" Tako sem se razkoračil, ko sem videl, da se mi ni treba ni-čeaar več bati, in samozavest mi je rastla, čim večja je bila zadrega redarjeva. Ta je pa jecljal: "Aprastite gspud! Danes lovimo po Mestnem logu bsrabe, in ker ste tako čudno opravljeni, mislil sem —Nadaljnje besede so mu obtičale v grlu in njegova sreča, da so mu; zakaj jaz sem postajal že vražjedlvji. "Bomo videli, da je še pravica *na svetu!" sem vpil za njim, ko jc prihuljeno od tajal. Vendar v strahu, da bi ne prišla kaka druga številka, ki bi me ne spoznala tako kmalu, hitro popiknikam ter odidem domov, sicer s svetim srdom v srcu, vendar ponosnih in umerjenih korakov kakor turist, ki se vrsčs z nevarne, pa srečno prestale ture. Zlasti sem se ponašal s praskami na kolenih, ki sem ni jih nadel, ko sem nerodno legel pod dopis za tisti slovenski list, ki zabavlja čez vse, samo čez svojega urednika ne. Ker sem bil pa zavoljo ailne razburjenosti tako malo zbranih misli, da razen napisa: "Kaj vse ae more pripetiti ljubljanskemu davkoplačt-val cu?" nisem vedel naprej, opustil aem to nakano. Namerjal pa sem naprositi svojega prijatelja mestneflp odbornika, da bi v prvi seji mestnega zbora stavil na župana krepko interpelacijo o tef zadevi. Vendar moje dobro srce in zgledna požrtvovalnost, ki zaradi nje Vedno podrejam svoje osebne koristi skupnim težnjam svoje stranke, odvrnili sta me tudi od te ilamere. In to je bilo gotovo lepo od mene; zakaj interpelacija bi sigurno tako zelo razburila duhove mest-mh očetov, da bi se zamajal sto-lec županov, dozdaj zgledna disciplina v stranki bi se pa začela rušiti. Tako torej sem s posnemanja vredno samozatajo več koristil narodni stvari kakor tisti, ki daruje dve kroni kakemu narodnemu društvu. In vendar se njegovo ime objavlja v vseh časopisih, dočim se je moje imenovalo le v zakajenih gostilniških prostorih, kjer so se na moj račun zbijale neslane šale in delali pikri dovtipi. Sploh bodi pri. tej priliki in na tem mestu Bogu potoženo, da me naša žumalistika prav nič ne vpošteva. Dozdaj se je bralo moje ime samo dvakrat v listih, pa še tedaj brez "gospod" in drugih naslovnih pritiklin. Prvič je bilo, ko sem v Selenburgovi ulici povozil s kolesom neko štorklja-sto mlekarico s Posavja, in ker sem jo, ko je bila že na tleh, tudi še pohodil, sem ji moral plačati za bolečine in mleko prav visoko odškodnino. Drugič pa, ko sem bil klican k sodišču kot priča zaradi nekih neumnih klofut, ki sta z njimi drug drugega obdelavala dva moja ljubezniva prijatelja o priliki neke burne debate v gostilni Pri Raci. Poskrbeti pa hočem, da bo to v prihodnje drugače. Ko se razpišejo nove volitve, bom tudi jaz kandidiral, in ni hudič, da se ne bi začeli tedaj naši časniki zanimati zame in moje zadeve. Boste že videli, kolikokrat in v kolikih inačicah bodo pogreli omenjeno afero, - ki sem jo imel z mlekarico s Posavja. (Dalje prihodnjič.) j . OHIJSKI PRIDIGAR POSTAL PROHIBICUONISKI RAVNATELJ. JULUitl NAROČNIKI POZOR! Znanca je , 1«75 Zakon biogenezije -------------------- 130 Jimmie Higgins ....................1.00 P»ter Malaventnra ________________1.50 Kdor naroči Zajedalce in Zakon biogenezije skupej, dobi obe knjigi sa tri dolarje. Vse te knjige eo lično in trpeino vezana. Poštnina Ja všteta. Naročilu priložite denar. Naročila za vae gori omenjene knjige prejema KNJI2EVNA MATICA i N. P. J- 2857 Bo. Laindab A CHICAGO, ILL.