Leto XIII., St. 12.
Poltnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 10. junija 1926.
V organizaciji Je mol, kolikor moCI — toliko pravico.
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova uL 6/IL
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne ▼ mesecu.
Staae posamezna iterilka Din 2'—i mesečno Din 4*—, celoletno Din 48. — Zn čla-ne izvod po 1'10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankira* ni in podpisani ter oprem* ljeni z itampiljko	doti Sne
organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitniae proste.
Socialno zavarovanje rudarjev zahtevamo!
Posledice Žerjavovega pravilnika — katastrofalne! — Od delavstva zahtevano državno anketo je ministrstvo za šume in rude odložilo. — TPD odpušča v stotinah rudarje — njihovi prispevki Bratovskim skladnicam pa bodo izgubljeni. — Naši rudarji v Franciji radi lenobe vseh naših vlad brez zavarovanja. — V boj za socialno zavarovanje rudarjev in plavžarskih delavcev!
Že desetletja bojuje rudarski in plavžarski pro-
letariat boj za svoje socialno zavarovanje. Od nastanka Jugoslavije gre ta zahteva kot rdeča nit skozi vse delovanje rudarske razredne strokovne zveze. Varali so se rudarji, če so kdaj upali, da jim bo domača — jugoslovanska gospoda bolj naklonjena kakor nekdanji dunajski mogotci. Naša vlada je poznala edinole žandarmerijo kot pomožno sredstvo proti trpljenju rudarjev.
Po osmih letih »nacionalnega osvobojenja« nima proletariat rudarske in plavžarske industrije še nobenega zakonito urejenega socialnega zavarovanja. Leta 1924 je šele izdal neki pravilnik o bratovskih skladnicah bivši demokratski minister Žerjav. »Jutro« in demokratski socialni politik dr. Bohinjec nista mogla prehvaliti tega pravilnika — dokler ni bil znan delavski javnosti. Ko pa je delavstvo dobilo v roke ta pravilnik, je videlo, da pomeni na eni strani poslabšanje delavskega predvojnega položaja pod bivšo'Avstro-Ogrsko in da je na drugi strani neizvedljiv v pogledu dajatev in prispevkov. Na konferenci 7. februarja 1925 so rudarji in kovinarji obrazložili rudarski uradni oblasti, da tega pravilnika ne morejo sprejeti. Pozvali so tudi rudarsko glavarstvo naj se zavzame za upravičene delavske zahteve. 16. aprila 1925 se je vršila nova rudarsko-plavžarska konferenca s sodelovanjem strokovnjakov, ki so s številkami dokazali, da mora socialno zavarovanje rudarjev v nekaj letih skrahirati finančno, ako se uveljavi Žerjavov pravilnik. 25. oktobra 1925. je glavna skupščina Bratovskih skladnic izvolila paritetni glavni odbor pod pogojem, da se eprejine delavske izpreminjevalne predloge. Februarja meseca 1926 se je izročilo utemeljene delavske zahteve ministru za šume in rude z zahtevo, naj ministrstvo 1. marca skliče državno anketo, ki
naj končnoveljavno reši socialno zavarovanje delavstva rudarske in plavžarske industrije.
Toda vlada je odložila to anketo na nedoločen čas, dočim je istočasno sistirala delovanje ljubljanske delavske zbornice. Po tej cinični vladiii preložitvi ankete je TPD začela odpuščati rudarje — ki so bili vrženi na cesto brez vsake zaščite, ker je vlada odložila vprašanje socialnega zavarovanja rudarjev. Tisoči rudarjev so že v Franciji, drugi se izseljujejo v Francijo in vsi njihovi dolgoletni prispevki v bratovske skladnice so izgubljeni, rudarji v inozemstvu so brez starostnega in onemoglega zavarovanja samo zato, ker nobena od dvajsetih beograjskih vlad še ni imela časa skleniti s Francijo reciprocitetne pogodbe, po kateri naj bi se šteli rudarjem, priseljenih v Francijo, prispevki, vplačani v bratovske skladnice doma. Beograjska vlada je preveč zaposlena s sklepanjem vojaških pogodb s Francijo, pa nima časa, da bi zavarovala življenje svojih državljanov v Franciji. S tem ciničnim preziranjem delavskih interesov žrtvuje naša »socialna« vlada tisoče in tisoče delavcev TPD in francoskim kapitalistom, da ti svobodno izžemajo nezaščiteno delavsko silo.
Mi zahtevamo najodločneje, da ministrstvo za šume in rude nemudoma skliče državno anketo, ki naj končnoveljavno reši socialno zavarovanje delavstva v rudarski in plavžarski industriji na podlagi upravičenih delavskih zahtev. To socialno zavarovanje mora stopiti v veljavo z datumom 1. januarja 1925. dalje.
Pozivamo rudarsko glavarstvo, da tudi ono v tem smislu intervenira pri ministrstvu za šume in rude.
Dajte rudarjem In kovinarjem socialno zavarovanje!
Korupcija in davžna politika naSe buriuazije.
Sedem let so sporazumno kradli ljudsko premoženje. — Po sedmih letih hočejo ludferji odpraviti pekel. — Protikorupcijonistični shodi — komedije. — Po teh komedijah naložili delavcem in kmetom 13-milijardni državni proročun. — Davku na ročno delo so se pridružili še težki indirektni davki. — Delavci in nameščenci morajo v razredne delavske organizacije!
Delavstvo je priča novi komediji naših meščanskih strank. Pod krinko nacionalnega edinstva in bratskega sporazuma so vse meščanske stranke sedem let ropale delovno ljudstvo, kradle in uničevale ljudsko premoženje ter privedle državno gospodarstvo na rob propada. Vsaka stvar pride enkrat do viška in tako je tudi ta korupcija v Jugoslaviji dosegla svoj višek slučajno v istem času, ko je prišlo na dan, da so v Budimpešti madžarski Pašičevci ponarejali denar — iz »nacionalnih« razlogov. Po sedmih letih bratskega izžemanja delovnega ljudstva so se spomnili klerikalci, demokrati in muslimani, da je treba sklicati shode proti korupciji. In na ljubljanskem protikorupcionističnem shodu je govoril dr. Korošec, ki je ravno pomagal utrditi ta režim korupcije, govoril je beograjski Jovanovič— Pižon, znan pa svoji korupcionistični preteklosti. Sestali so se korupcionisti, da izženejo korupcijo, sestali so se luciferji, da odpravijo pekel ... In takoj po unionskem shodu je šla korupcija zopet v klasje — v beograjskem parlamentu razpravljajo namreč predstavniki vseh meščanskih strank za štirimi stenami o svoji korupciji. Sklenili so sporazumno, da naj se vrši cela preislfava korupcije —tajno.
Istočasno se pa razpravlja v drugem parlamentarnem odseku o novem davčnem predlogu RR-vla-de. Ta novi davčni zakon — proti kateremu niso zinili »protikorupcionisti« na ljubljanskem shodu niti besedice protesta — pomeni ne samo nadaljevanje, temveč poglobitev korupcije in reakcije v naši državi. Ta zakon nalaga skoro vsa bremena na delavce, kmete in obrtnike. Kapitaliste, oderuhe in ko-ntpdoniste pa oprošča težkih davčnih dajatev. Delavski razred naj plača 13milijardni proračun ko-rupcionističnega RR-režima. Po tem davčnem zakonu tvorijo direktni davki le 12 odstotkov državnih dohodkov. Medtem ko se je zvišal državni proračun s 3 milijard Din v letu 1919/20 na 13 milijard Din v tekočem letu, so padli direktni davki z 18 odstotkov v letu 1919/20 na 12 odstotkov. Kaj pomeni to? Kapitalisti plačujejo vedno manj davkov (milijonar Rade Pašič do danes še ni plačal niti dinarja davka), dočim delovno ljudstvo vzdihuje pod težo vedno večjih indirektnih davkov. Novi davčni zakon hoče ovekovečiti
davek na ročno delo v vsoti 2 odstotkov ad plače
in poleg tega naj plača delavec težke indirektne davke pri nakupovanju najpotrebnejših življenskih sredstev, kakor so n. pr. kruh, meso, mast, sladkor, kava, petrolej itd. Gospodje se bodo prepirali nekaj časa o novem davčnem zakonu in korupciji, končno bo pa vse to beograjski parlament zopet sprejel. Korupcija bo vedno hujša, ljudstvo bo plačevalo vedno težje davke, država bo propadala v vedno hujši krizi, dokler ne bo stopil na plan oni, od katerega zavisi vsa bodočnost, to je — delavski razred. Tako, kakor se godi danes z Jugoslavijo, se je godilo v vsaki državi, kjer je imela gospoda neomejeno oblast, kjer je vladajoči režim z izjemnimi zakoni zavaroval svojo nezakonitost pred zakonom in pravico, kjer so oblastniki tepli delovno ljudstvo z biči in škorpijoni. Korupcija je cvela v fevdalni Franciji, v absolutistični Rusiji, korupdija cvete v Španiji, Rumuniji, Grčiji, Hortijevi Madžarski in Pa-šičevi Jugoslaviji.
Ta korupcija bo izginila šele tedaj, ko bodo padli vladajoči razredi, ki so ustvarili to korupcijo in ki se kopljejo v njej. Stari korupcionistični Rim je padel pod revolucijo tedanjih kristjanov, pod navalom »barbarskih« mladih narodov z vzhoda.
Mladi, edino danes napredni razred — delavci morajo spoznati to resnico, se morajo okleniti svojih delavskih organizacij, morajo enotno nastopiti pod enim proletarskim praporom.
proti izjemnim odredbam, ki ščitijo korupcijo in reakcijo;
proti cenzuri tiska, ki prikriva korupcijo; za kontrolo delavstva nad produkcij« in državnim gospodarstvom;
proti obdavčenju delavstva in za progresivno obdavčenje kapitala.
Naše strokovne zveze pozivamo, da po vseh krajih skličejo zborovanja, da na njih razlože delavstvu vse zločinstvo buržuazne politike in da dopovedo delavcem, da podpirajo korupcijo in reakcijo, da omogočajo strašno režimsko davčno politiko vsi tisti delavci, ki se ne zganejo, ki ne gredo v svoje delavske strokovne zveze, temveč delajo štaiažo meSčanskim organizacijam.
Delavstvo, na plan!
Brezposelnost, gospodarska kriza in razredne sile.
Naraščanje brezposelnosti. — Velika beda med rudarskim delavstvom. — Zakaj vse to? — Nameni kapitalistov. — Gospodarska kriza drugod. — Kako jo rešujejo v drugih državah? — Zgodovinske naloge proletarijata.
V Sloveniji imamo zopet mnogo brezposelnih. Najobčutljivejša brezposelnost je v rudarskih revirjih, kjer je delavstvo koncentrirano v treh dolinah bede in lakote brez vsake državne podpore. Gospodarska kriza pa se težko občuti tudi v drugih industrijskih panogah in v poljedelstvu samem. Uvedlo se je visoke carine za zaščito domače industrije pred inozemsko konkurenco, nekaj novih trgovskih pogodb je olajšalo izvoz blaga v tuje dežele — toda kriza je vedno hujša, delavstvo vedno bolj trpi. Gotovo vpliva gospodarska kriza v tujih deželah tudi na naše razmere. Ali največ kriv našim razmeram je današnji režim v Jugoslaviji, ki žene delavstvo v vedno večjo bedo, kapitalistom pa dovoljuje, da vedno bolj izžemajo delovno ljudstvo. Ta skrajno reakcijonaren režim namenoma ustvarja brezposelnost, da bi s tem znižal že itak sramotno nizke plače delavstva. Pri zadnji krizi v trboveljskih revirjifi je neoporečno dokazala beograjska vlada, da nima smisla za ogroženo življenje rudarjev. Vlada, ki bi morala nepristransko razsojati za vse državljane, se je odkrito postavila na stran Trboveljske družbe. Rešitev vprašanja kemične tovarne v Mostah odlaga vlada s cinično brezbrižnostjo, ki žene številne delavske družine v obup. Ko so trgovci sklenili podaljšati osemurnik, ni vlada nastopila niti najmanj proti temu sklepu, ki pomeni povečanje že itak občutne brezposelnosti v trgovini in obrti. Vlada zadržuje 26 milijonov dinarjev, ki so jih zbrali delavci za brezposelne. Smelo trdimo, da gospodje podjetniki kriče o velikanski krizi zato, da podaljšajo delovni čas in znižajo delavske plače in da vlada s svojim postopanjem podpira zločinstvo naših kapitalistov.
Tiidi po ostalem svetu razsaja kriza. »Kapitalistična trdnjava« v Evropi — Anglija — preživlja resne čase. Poglejte dogodke v Poljski, Franciji in Belgiji! Padec valute! — Povsod razglabljajo o ozdravljenju države, t. j. o sanaciji gospodarstva. Povsod ista slika: leva in desna, delavci, malome-ščani in mali kmetje na eni in kapitalisti na drugi strani se bor6 neizprosno za to, na koga naj padejo stroški po vojni omajanega gospodarstva in njegovega ozdravljenja. Kapitalisti hočejo, da plačajo njihove račune delavci Delavci pa zahtevajo, naj padejo bremena na kapitalistični razred, ki je ustvaril ta pekel na zemlji. Angleški, francoski, nemški in drugi kapitalisti bi naložili vse breme delavstvu, če bi imeli absolutno moč v svojih rokah. Toda tamošnji proletarijat je toliko močan, da uspešno odbija te zločinske naklepe. Ni pa toliko močan, da bi ukrotil kapitaliste.
Ravnotežje razrednih sil — to je danes glavni znak mednarodnega položaja. Kapitalistični razred ni več dovolj močan, da bi imel delavske mase na vajetih tako kot nekdaj; delavski razred pa še ni dovolj močan, da bi vrgel oblast kapitala. Ker so si moči obeh sovražnih razredov v ravnotežju, ker ne more vsiliti svoje volje niti buržuazija delavstvu, niti delavstvo buržuaziji, postajajo nesposobni tudi parlamenti — najvišje inštitucije meščanske družbe. S tem se poglablja kriza tega družabnega reda. Toda kriza se ne rešuje, ker delavstvo še nima te moči, da bi zlomilo gospodstvo kapitala.
Pri nas v Jugoslaviji pa je kriza za delavstvo tem težja, ker sile našega proletarijata ne drže ravnotežja s silami kapitala, temveč se nahaja naše delavstvo v najhujši obrambi (defenzivi) napram močnejši socialni in politični reakciji. In ta kriza se ne bo rešila prej, dokler ne bo delavski razred postal tako silen, da pride vkreber kapitalistom. Delavstva pa ne bomo ojačili z resolucijami in fra-zerstvom, temveč s tem, da ga razredno organizi-iramo. — Organiziranje delavske razredne fronte je torej glavna naloga naših strokovnih zvez in zaupnikov.
Pota naSega strokovnega gibanja.
(Dodatek k članku v zadnji številki »Delavca«.)
Članek pod tem naslovom v zadnji številki našega »Delavca« je vzbudil diskusijo med mnogimi sodrugi in izraz tej diskusiji je dala maribiorska »Volksstimme« v svoji 44. številki.
Stran 2
I M-------—	 -..— ...........................
S stališčem mariborske »Volksstimme« se strinjamo in rečemo le to, da je njena polemika nastala iz nesporazuma. Iz tega pa vidimo, da je potrebno podati še nekaj pojasnila k našemu zadnjemu članku.
ZDSZJ gotovo ne more biti nevtralna napram fašistovsko-demokratski strokovni uniji in klerikalni »Jugoslov. strokovni zvezi«. Zavedamo se tudi tega, da s temi zvezami kot takimi ni mogoče nikako ujedinjenje, kajti mi smo razredno-bojna organizacija delavstva, oni pa so v službi kapitala. Gre le za to, kako priti do delavstva, ki živi pod vplivom teh organizacij. Gre le za to, kako naj spravimo to delavstvo v naše strokovne organizacije. Delavstvo/ stoječe pod vplivom žoltih organizacij, gotovo v svoji notranjosti ne sovraži delavskega razreda kot takega, temveč mu celo dobro želi. Toda pod vplivom krize v marksističnem pokretu, deloma pod vplivom verskih in nacionalističnih predsodkov, pod pritiskom demagogije klerikalnih in demokratskih agitatorjev je zašlo mnogo delavcev pod vpliv tneščanskih organizacij v upanju, da si tam pomore v svoji bedi in lakoti. Iz nevednosti se nahaja velik del delavstva v delavstvu sovražnih organizacijah.
Nam gotovo ni treba skrivati pred nikomur, da smo razredno bojevne organizacije, in tega tudi nikdar ne prikrivamo. Toda mi moramo znati priti do delavstva, ki se iz nevednosti in raznih predsodkov nahaja v nasprotnih organizacijah. Pri klerikalnem delavcu ne smemo najprej udrihati po veri in krščanskem socializmu, temveč mu moramo povedati to-le: V naših strokovnih zvezah je prostor za vse delavce, pa naj bodo kristjani, mohamedani, brez-božci, karkoli! Nam so prijatelji delavci vseh ver. Mi hočemo delavstvu zboljšati položaj in hočemo, da postane delavec sam svoj gospodar. — Pa tudi političnega prepričanja klerikalnega delavca ni treba žaliti — ker s tem ga le odbijemo. Naj najprej pride v naše vrste, tu ga bomo vzgojili za razredno zavednega proletarca. Proletarska politična stranka mora imeti le socialistično zavedne člane. Strokovna organizacija pa ima zbrati vse delavce brez razlike in jih vzgojiti v razredno zavedne borce. Tako se izraža tudi Karl Marx, ko pravi:
»Da je treba zboljšati materijalni položaj, je spoznala velika masa delavcev, pa naj pripadajo katerikoli stranki. Če se pa zboljša delavčev materijalni položaj, se lahko bolj posveti vzgoji svojih otrok, ženi in otrokom ne bo treba več hoditi v tovarno, in delavec sam se bo bolj izobraževal, bo bolj gojil svoje telo in postal socialist, ne da bi
slutil.«	.,
Napačna agitacija je često vzrok, da ne pridemo do delavca. Čemu bi žalili njegovo prepričanje, čeprav je napačno? S tem ga le odbijemo od sebe in pripomoremo do tega, da ostane še nadalje pri sovražniku. Privedimo ga najprej v delavsko strokovno organizacijo, s tem da mu povemo, da se ta organizacija bori za interese vsega delavstva in da mora radi tega biti v njej vse delavstvo. V organizaciji bo postal razredno zaveden, ko bo videl, da tudi delamo to, kar govorimo, ko bo spoznal v praksi, da je edino v razrednem boju rešitev.
Veliko zlo pri nas je pa to, da se strašno zavzemamo v besedah za »čistost in pravilnost« načel, da pa vsega tega ne izvajamo, ker ostanemo le pri diskusiji in ker ostanemo le med seboj principielno — čisti, množice so pa izven naših organizacij. Zavedati se moramo tega, da delavec misli praktično in da je najboljša in edino uspešna agitacija za naše organizacije — dobro praktično delo in konkretni uspehi za delavstvo. Menda smo v Jugoslaviji naj-
Delavsko gibanje v Avstriji, tehoslovaSki in — pri nas.
Današnja Slovenija, Nemška Avstrija in Čeho-slovaška so bile do poloma 1. 1918 v okviru avstro-ogrske monarhije. Tedaj je cesar Karol pobegnil z Dunaja, Franc Jožefov duh je ugasnil v nemško-avstrijski republiki, Čehoslovaška si je izvolila Masaryka za predsednika republike, mi smo pa državljani kraljevine SHS.
Gotovo bo zanimivo in poučno za vse naše so-druge, ako jim orišem, kako izgleda delavsko gibanje v obeh sosednih republikah — s posebnim ozirom na razmere v našem proletarskem pokretu.
Brez učenega filozofiranja in pesniškega olep-šavanja, brez strankarskih predsodkov bom naslikal to gibanje tako, kot je v resnici.
I.
Dunajska delavska zbornica.
V Ljubljani imamo delavsko zbornico. Letos smo prvič volili v njo svoje zastopnike. Kje je poslopje naše zbornice, vrhovne čuvarlce delavskega razreda Slovenije? Svoje tesne prostore ima v neki privatni hiši na Poljanski cesti št. 12. Delavec, ki pride iz province obiskat svojo zbornico, čita na desni strani vhoda veliko tahlo: PANA, zavod za pokončavanje ščurkov, podgan in ostalega mrčesa — na levi strani vhoda šele zagleda malo tablo: Delavska zbornica za Slovenijo. Poleg »Pa-ne« so stisnili naš delavski parlament.
V sredini velikega republikanskega Dunaja, v Ebendorferstrasse vidite že od daleč ponosno štirinadstropno palačo — bivše poljedelsko ministrstvo v ranjki Avstro-OgrSki — t6 je danes palača dunajske delavske zbornice in avstrijske strokovne
bolj izmed vseh dežel branili v besedah in teorijah marksistična načela. Da pri tem nismo dosegli večjih uspehov, je krivo nezadostno praktično, dejansko delovanje za uresničenje. teh načel. Nobene nevarnosti ni, da postane ZDSZJ žolta organizacija. Obstoji le ta nevarnost, da ostanemo načelno čisti — brez mas — da se po zedinjenju izgubimo v medsebojni teoretični diskusiji o raznih nalogah, da postanejo strokovne podružnice diskusijski klubi. Če se hočemo izogniti tej nevarnosti, izvajajmo lepe in pravilne sklepe tivolskega strokovnega kongresa! Zato pa je potrebna ne samo teoretična jasnost, temveč predvsem — praktična sposobnost zaupnikov, v vsakdanjem življenju zastopati delavske interese, pridobiti si s tem zaupanje delavstva in večino spraviti v organizacije. Potem bo šele postala ZDSZJ za razredni boj res sposobna in dovolj močna organizacija.
Zbirajte za borbeni tond!
Naša obramba.
Delavstvo »Našičkih tovarn tanina in parnih žag d. d.» je zmagalo. — V Karlovcu v »Impregnaciji lesa d. d.« borba še vedno traja.
Zadnji »Radnički Glasnik« ni zaman apeliral na celokupno delavsko javnost. Njegov klic: »Združeni v boju!« je našel polen odziv. To dokazuje razvoj boja med delavstvom največjega in najmočnejšega industrijskega koncerna »Našičke d. d.« in »Impregnacije d. d.« in vrhovno upravo tega velikega podjetja. Dne 17. aprila je tvrdka napravila delavstvu to, s čimer je vedno grozila. Izključila je velik del delavstva, zaposlenega v .svojem velikem podjetju. V znak solidarnosti pa so se temu delu priključili tudi delavci onih tovarniških oddelkov, na katere se izključenje ni nanašalo. Bitka med delavci in velikim podjetjem je trajala 28 dni.
Čemu se je vršil ta boj?
Podjetje je hotelo reducirati plače delavcem za 15 odstotkov, nakar delavci niso pristali. Prišlo je do pogajanj in končno do stavke. Delavci so že na prvem razgovoru dne 20. maja izjavili, da so pripravljeni v skrajnem slučaju pristati na redukcijo plač, ki naj bi znašala od 6—7 odstotkov. Na 15 odstotkov niso mogli pristati. Pregovori so bili tedaj odgodeni na 6. aprila. Podjetje pa je še vedno ostalo trdno na svojem predlogu. Ker podjetje ni hotelo pristati na kompromis, katerega so delavci predlagali, so se pogajanja razbila. Kakor hitro so sp pogajanja prekinila, je podjetje takoj začelo nastopati agresivno. Podjetje ni verovalo, da se bodo delavci, kf so zaposleni na žagah Sušine-Djurdjevac in Ljeskovici, solidarizirali s svojimi izključenimi sodrugi. Podjetje je mislilo najpreje izstradati delavce v tovarnah tanin, parketov, sodov in pohištva, ko pa bodo lačni delavci omenjenih podjetij kapitulirali in sprejeli 15 odstotno redukcijo plač, potem pa bodo prišli na vrsto delavci na žagah ter se bo tudi tem reduciralo plače za 15 odstotkov. A k sreči se je prevarilo v svojih peklenskih računih.
Zapustili so solidarno delo tudi delavci z^ žag Sušine-Djurdjevaca in Ljeskovice, ker so včdeli, da tudi njih čaka prej ali slej ista usoda. Kakor en mož, je stalo 2000 delavcev v borbi za svoje pravice. Redkokedaj je bilo opaziti pri nas tako veliko solidarnost in disciplino, kakor je vladala v tem gibanju.
Stavkovni odbor, ki je bil izvoljen na licu mesta, je postal gospodar situacije, nihče ni smel v Sušini-Djurdjevcu in Ljeskovici skozi ta mesta brez
komisije: dostojen zunanji izraz moči, ki jo ima proletarijat sosedne republike. In še ta ogromna palača postaja pretesna za avstrijske sodruge. To je delavska država v meščanski republiki.
Zanimalo me je predvsem kulturno delovanje avstrijskih zavednih delavcev. Načelnik kulturnega oddelka pri delavski zbornici, dr. Benedikt Kaut-sky (sin Karla Kautskega), mi je z veseljem odprl pot v kulturne organizacije, ki delujejo med avstrijskim delavstvom in uradništvom.
Kulturno življenje na svobodnem Dunaju je neizmerno živahno. Dunaj je duševni laboratorij za delavstvo cele Avstrije. Najraznovrstnejša izobraževalna društva skrbe za izobrazbo onega razreda, ki ima socialno in kulturno osvoboditi vse človeštvo.
Kulturno delo dunajskega proletarijata.
Pri nas so se razkropili delavci na polno »edino pravih delavskih« strančic oziroma sekt. Samo dunajska krajevna organizacija socialdemokratične delavske stranke šteje 300.000 članov. Kako je to mogoče? Koliko članov naj pa imajo potem druge delavske stranke? Nič. Avstrijska socialna demokracija je stvarno edina predstavnica avstrijskega delavskega razreda. O tem bom še kasneje govoril. Sedaj naj povdarim le to: da je avstrijsko delavstvo ustvarilo in po vseh povojnih zmedah ohranilo tako mogočno stranko, se ima v veliki meri zahvaliti sistematičnemu, stalnemu marksističnemu izobraževalnemu delu, ki vzgaja avstrijske delavce v resnično zavedne proletarce.
Vse to obsežno, pestro in globoko izobraževalno delo vodi takozvana »Arbeiterbildungszen-trale« (Centrala za delavsko izobrazbo), ki ima svoje glavne prostore v impozantni, trinadstropni palači »Vorwarts« (Naprej), kjer izhaja »Arbeiter-
dovoljenja stavkovnega odbora. Štiri tedne je vladal stavkovni odbor v omenjenih krajih in usoda vseh delavcev je bila v rokah tega odbora. V tem stavkovnem odboru so se postavili na čelo pokreta funkcijonarji zvezine uprave ORSJ, s pomočjo katere je bila organizirana ta velika in odločna obrambna borba.
Delavska zbornica v Zagrebu je dvakrat intervenirala. Prva njena intervencija se je vršila 27. aprila, vendar brez vsakega uspeha, ker je bilo podjetje še vedno trdovratno in ostalo na stališču 15odstotne redukcije. O tem je bilo sporočeno tudi Delavski zbornici s povdarkom, da oni pristopijo k pogajanjem še le takrat, kadar delavci v principu pristanejo na 15odstotno redukcijo. Druga intervencija Delavske zbornice je sledila 12. maja in sicer s popolnim uspehom. Podjetje se je odzvalo ter pristopilo k pogajanjem. Po peturnem pregovarjanju je podjetje pristalo na sedemodstotno redukcijo mezd, t. j. na oni predlog, katerega so delavci stavili že
20.	marca. Vendar niso kljub temu predstavniki naše zveze, zveze kovinarjev, zveze privatnih nameščencev in stavkovni odbor pristali na to redukcijo, ker niso imeli v to svrho posebnega polnomočja od strani delavstva. Čeravno so preje, predno je prišlo do gibanja imeli polnomočje, da predložijo podjetju 6—7odstotnq redukcijo mezd, sedaj niso mogli sprejeti predloga podjetja, čeravno je bil ta stavljen v smislu zahtev od 20. marca. Predlog, stavljen 20. marca je bil le kompromisnega značaja z namenom, da se prepreči ta težak konflikt. Na predlog Delavske zbornice so predstavniki delavstva vzeli ponudbo podjetja na znanje pod pogojem, da jo predlože delavstvu na ta način, da se bo pristopilo k likvidaciji gibanja še le takrat, ko bo delavstvo te pogoje sprejelo. Obenem pa so predstavniki delavstva izjavili, da se morajo v slučaju, da delavci sprejmejo pogoje podjetja, najprvo in brezpogojno sprejeti vsi izključeni in stavkujoči delavci in nameščenci nazaj v delo ter da podjetje ne sme zavoljo tega gibanja nikogar odpustiti. Drugič, da ostanejo vsi dogovori in sprejeti pogoji še nadalje v veljavi.
Na podlagi teh pogojev predstavnikov zvez je podjetje izjavilo: Ako delavci pristanejo na 6—7-odstotno redukcijo, bo podjetje ponovno zaposlilo vse delavce, ki so bili odpuščeni in vse one, ki so stopili v stavko in da ne bo nobeden radi tega gibanja odpuščen.
Dne 14. maja so predstavniki zveze predložili ponudbo podjetja delavstvu. Izvedeno je bilo glasovanje brez vsakega pritiska od katerekoli strani in delavstvo je soglasno sprejelo predlog podjetja, ker je bil ta predlog v stvari isti, ki so ga delavci sami stavili pred štirimi tedni, predno so stopili v stavko.
Potrebno je podčrtati svečan trenotek shoda v Delavskem domu, na katerem je bilo izvedeno glasovanje. Delavci so polni navdušenja obljubili soglasno zvestobo svojim organizacijam in zvezam, ki so jih v tej težki borbi vodile ter materijalno in moralno podpirale. Uvideli so, da je le njihova sloga in neomajena disciplina prisilila podjetje, da je znižalo svoje zahteve od 15 odstotkov samo do 6 ali 7 odstotkov.
Delavci so uvideli in so prepričani, da so to borbo oni sami vodili, vzdržali in da so s pomočjo discipliniranega boja zmagali.
Na ta način se je končalo veliko mezdno gibanje v »Našički tovarni tanin in parnih žag d. d.« v Sušine-Djurdjevcu in Ljeskovici. Oni, ki so se te borbe udeležili in vzdržali, so lahko na to ponosni, ker so v tej veliki borbi ostali na braniku najelemen-tarnejših delavskih pravic in potreb.
zeitung«. Ta centrala ni organizirana tako kot naša »Svoboda«, ki obstoja kot posebna, popolnoma samostojna kulturna organizacija. Dunajska centrala za delavsko izobrazbo je sestavljena iz zastopnikov vseh organizacij proletarskega gibanja (političnih, strokovnih, gospodarskih, Delavske zbornice) in idejne direktive za svoje delovanje prejema predvsem od stranke. Ta centrala z raznimi sekcijami vodi vse najrazličnejše panoge kulturnega delovanja: predavanja, šole, pevske zbore, orkestre, poučne filme, gledališke predstave, knjižnice itd. Največ dela je posvečenega zgolj izobrazbi v socializmu. Ta socialistična (socializem rabim vedno v pravem pomenu besede —• marksizem ali če hočete komunizem) vzgoja ima več stopenj.
Najvišja stopnja socialistične izobrazbe je Delavska visoka šola v 19. okraju. Ustanovila se je z velikimi žrtvami letošnjo zimo. Nekdanji dvorec cesarice Marije Terezije — to je danes delavska univerza, v kateri se vzgajajo voditelji avstrijskega delavskega pokreta. Vsak kurz traja pol leta ih obiskuje ga 32 slušateljev-delavcev, ki jih delegirajo politične, strokovne in gospodarske organizacije. Slušatelji v zavodu stanujejo, jedo, poslušajo radio-koncerte, skratka — prosti vseh materialnih skrbi se posvetč popolnoma študiju marksizma, nacionalne ekonomije, politične zgodovine in se po dovršenem študiju vračajo ali v delavnice ali pa na razna funkcionarska mesta v gibanju. To je najvišje teoretično vzgajališče voditeljev avstrijskega delavstva.
Za stopnjo nižja je takozvana strankina šola, v kateri se predelava v glavnem ista vsebina, toda ne tako izčrpno. Strankino šolo obiskujejo delavci po dnevnem delu.	(Dalje	prih.)
Osma mednarodna konferenca dela v Ženevi.
Iz Ženeve smo prejeli o 8. Mednarodni konferenci dela sledeče poročilo:
Mnogo bolj skromno nego prejšnja leta je bila otvorjena v Ženevi 8. konferenca Mednarodnega urada dela. Najvažnejša njena naloga je mednarodni pregled položaja socialne zakonodaje, ratificiranje in sprejem zaključenih konvencij, kar se bo pretresalo povodom poročila direktorja Mednarodnega urada dela. Ta razprava bo trajala ves teden od
1.	do 6. junija. Delavska skupina se pripravlja na jako ostro kritiko socialne reakcije v vseh državah.
Istočasno se v komisijah pripravljajo odloki za konvencijo o inšpekciji na izseljeniških ladjah in o izpolnitvi štatuta, ki ima za cilj ustanovitev stalne komisije, ki bo vsako leto pregledovala, kako se izvršujejo ratificirane konvencije.
Delodajalci nadaljujejo s svojo staro politiko s tem, da skušajo onemogočiti plodno delo konference. Tako so sedaj stali na, stališču, da izseljenci niso delavci in da inšpekcija na ladji v času prevoza ni zadeva, s katero naj se bavi urad dela. Oni so svobodni potniki in njihove pogoje urejujejo lastniki parobrodov. To naziranje je bilo odklonjeno, ali se je žalibog morala konferenca omejiti le na vprašanje, da se nadaljuje in uveljavi inšpekcija na ladjah, -v kolikor je obstojala dosedaj. Inšpekcija torej ne bo splošna in na vsaki ladji. Želeti je, da se izognemo nagromadenju inšpektorjev in da bo na ladjah le po en inšpektor kot zastopnik oblasti, toda z dolžnostjo, da ščiti vse izseljence, neoziraje se na narodnost. Tako bi na stroške izseljencev padel le en sam inšpektor. Inšpektor naj bo uradnik one države, kateri pripada ladja, a po sporazumu je lahko tudi druge narodnosti. Na ladji je potreben tolmač, ki je vešč jezika izseljencev.
Delavska zastopnika iz Jugoslavije, sodruga Topalovič in Golmajer, aktivno sodelujeta v dveh glavnih komisijah: v komisiji o inšpekciji izseljencev in v komisiji za ustanovitev odbora za poročilo in sprejemanje konvencij. Sodrug Topalovič je že večkrat govoril v imenu delavske skupine. Zastopnik naših delodajalcev g. Durdin iz razredne solidarnosti glasuje s predstavniki inozemskih paro-brodnih družba proti življenskim interesom naših izseljencev. Naši imenovani delegati niso šli niti v komisijo za izseljence, kljub temu, da so privedli s seboj za to vprašanje strokovnjaka, šefa izseljeniškega odseka iz Zagreba, dr. Aramickega. Dobili so 24 glasov proti 24, ki so padli za Madžare in so na koncu Madžari odločili. Naš prvi zastopnik ni prisostoval glasovanju in vladni delegati se lahko sprehajajo, dokler traja glavno pripravljalno delo.
Obrambni boj v Karlovcu.
Akoravno je z »Našičko d. d.« prišlo do sporazuma, s katerim je boj v Sušine-Durdenovcu, Ljeskovici in Caglinu likvidiran, se delavci v Karlovcu na žagi »Impregnacija lesa d. d.« bore dalje s sodrugi v Vojnoviču. Dne 14. maja je s posredovanjem Delavske zbornice prišlo do pogajanj med predstavniki tega podjetja in delavstva. Pogajanja so ostala brez pozitivnega rezultata, ker podjetje še vedno vztraja na 15odstotnem znižanju plač, čeprav je opustilo redukcijo plač slabše plačanega delavstva. To pa ne more biti temelj za sporazum; zato se boj v Karlovcu nadaljuje. Podjetje se očitno zanaša, da delavstvo ne bo v boju nadalje vztrajalo. To pa je vrlo slab račun, ker delastvo obnovi pogajanja le pod pogojem, da se spor likvidira na sličen način, kakor v JDurdenovcu pri »Našički«. Naši sodrugi v Karlovcu razumejo položaj in so odločeni vztrajati do konca. Vprašanje uspeha v Karlovcu je vprašanje vztrajnosti. O solidarnosti in bojnem razpoloženju delavstva jasno priča slučaj, da so sodrugi v Vojnoviču, kjer je uprava podjetja ponudila 120 delavcem, naj gredo na delo pod starimi pogoji, to se pravi brez vsake redukcije, ponudbo odločno, odklonili, zavedajoč se dejstva, ■da so svojo usodo vezali z usodo sodrugov v Karlovcu.
it
Razvitje prapora »Svobode v Trbovljah.
Proletarske Trbovlje so imele na letošnje Dinkošti svoj proletarski praznik. Poleg zmage pri občinskih'volitvah meseca marca je bil ta dan USku-Vi‘n vesel dan trboveljskega proletarijata.
Velilcim zaprekam od strani političnih oblasti, ki so tudi na dan razvitja pokazale svoje nerazpoloženje do delavstva, mirno lahko rečemo, • da je bila binkoštna proslava v Trbovljah sijajna manifestacija ozdravljenja ■delavskega gibanja v Sloveniji.
O tem so nam pričale vse številne prireditve ob priliki te proslave. Delavske organizacije so se že dalj časa pripravljale na to proslavo. Dejstvo, da je že na predvečer nastopilo na slavnostnem koncertu
14 delavskih pevskih zborov
nam je jamstvo, da se delavstvo vedno čvrsteje •oprijema naših kulturnih organizacij, ki se zbirajo okoli svoje matere »Svobode«.
O izbranem sporedu koncerta so se vsi udeleženci izrazili zelo pohvalno. Predmet velikih ovacij
so bila zlasti pevska društva »Cankar« in »Grafika« iz Ljubljane in mešani zbor »Svobode« iz Maribora. Pri skupnem nastopu vseh delavskih pevskih zborov po končanem sporedu je sodelovalo okoli 300 pevcev, ki so zapeli »Delavski pozdrav«.
Tekom večera, ponoči in v jutranjih urah so prihajali gostje iz vseh krajev Slovenije. Vzorno so vršili rediteljsko službo člani Udruženja delavskih rediteljev, ki so prispeli iz Ljubljane, Maribora, Šoštanja in Zagorja v krojih. Njih disciplina je bila predmet pohvale. Opremljeni z lastnimi kuhinjami so taborili na prostem poleg Delav. doma.
Sprejem došlih gostov se je vršil pri prihodu dopoldanskih vlakov iz Ljubljane in Maribora.
Razvil se je od kolodvora proti sajastim Trbovljam
impozanten sprevod 4000 delavcev in delavk.
Na čelu sprevoda so bili kolesarji in rudarska godba iz Trbovelj; za godbo so se razvrstili telovadci »Svobode« in člani UDR v krojih, za njimi pa nepregledna množica udeležencev slavnosti iz Trbovelj in zunanjih krajev.
Po prihodu se je vršilo na dvorišču Delavskega doma, ki je bil zaseden do zadnjega kotička,
slavnostno razvitje prapora podružnice »Svoboda« v Trbovljah.
Pozdravil je navzoče v imenu trboveljskega delavstva s. Jaka Klenovšek, slavnostni govor pa je imel s. dr. Tuma iz Ljubljane. Sledilo je slavnostno razvitje novega prapora in zabijanje 96 spominskih žebljev, ki je trajalo skoro do opoldne.
Popoldne se je vršil javen nastop članov, članic, naraščaja in dece D. T. E. iz Trbovelj in raznih drugih krajev Slovenije. Telovadbo je deloma motilo deževno vreme.
Istočasno se je vršilo posvetovanje zastopnikov edinic U. D. R. v Delavskem domu. Po telovadbi pa se je vršila prosta zabava.
V pondeljek 24. maja pa se je vršila prijateljska tekma nogometnih moštev »Svobode« iz Ljubljane in Trbovelj, nakar se je vršila v Delavskem domu konferenca delavskih športnih organizacij, ki je z lepim uspehom končala svoje delo.
S tem je bila proslava v Trbovljah zaključena.
Zbirajte za borbeni fond!
Izobrazba naSega delavstva -prva potreba.
Delavska zbornica za Slovenijo kot razredna predstavnica vsega našega delavstva je takoj uvidela, da je predpogoj uspešnemu boju delavstva za njegove interese — njegova izobrazba. Zato je tudi votirala v letošnjem svojem proračunu tristo-tisoč dinarjev za kulturno delo med delavstvom Upostavila je poseben odsek, ki naj vodi izključno le izobraževalno-vzgojno delo med delavci in nameščenci. Z vodstvom tega odseka je poverila s. Štuklja. Da bi organizirala celo kulturno delovanje na podlagi izkušenj, ki so si jih pridobile one dežele, kjer se nahaja delavska izobrazba na višku, je Delavska zjjornica poslala s. Štuklja na študijsko potovanje v Avstrijo in Čefroslovaško. S. Štukelj je o tem svojem potovanju že v več krajih predaval. Vendar bomo priobčili izvlečke iz njegovega obširnega poročila tudi v našem »De lavcu«. Kajti vse naše strokovne zveze se morajo zainteresirati za kulturno delo med našim delavstvom. Strokovne zveze morajo doseči to, da bo obseglo izobraževalno delo Delavske zbornice najširše delavske plasti širom Slovenije.
Poročilo o kulturnem delovanju med delavstvom v sosednji Avstriji in Čehoslovaški dokazuje, kako daleč pred nami so v tem oziru tamošnji delavci, ki imajo radi tega tudi neprimerno večjo moč v državi.
S temi uvodnimi besedami opozarjamo na podlistek v tej številki »Delavca«; »Delavsko gibanje v Avstriji, Čehoslovaški in pri nas«. — Delavstvu toplo priporočamo, da prečita ta vseskozi poučen in zanimiv sestavek, ki naj vlije vsem, ki čutijo z delavskim pokretom, novega poguma in nove volje.
Naše organizacije.
Iz strokovne komisije.
Zbirka za žrtve meščanskega terorja pri volitvah v Delavsko zbornico. V 11. štev. »Delavca« smo izkazali skupno zbirko 8346.60 Din. Tiskarski škrat nam je nekaj številk spačil. Zbirke SDZJ v Tržiču, ZRJ v Črni in ZRJ v Zabukovci naj se glase mesto 50 Din — 50 para. — Nadalje so poslale zbirke še sledeče podružnice: Splošna delavska zveza Jugoslavije, podr. v Litiji na nab. polo št. 18, 210 Din; Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, sekcija pekov v Mariboru na nab. polo št. 34, 200 Din; Zveza rudarjev Jugoslavije, podr. Trbovlje na nabir. polo št. 42, 35 Din. — Skupna zbirka znaša torej 8800.60 Din.
Borbeni fond Strokovne komisije za Slovenijo. Za velike delavske stavke, ki so se vršile v zadnjem času in za predstoječe borbe pri nas in v tujini je Strokovna komisija uvedla »Borbeni fond«, v katerega so doslej prispevale na nabiralne pole Strokovne komisije sledeče podružnice: Spl. delav. zveza, podr. Tržič, na nab. polo št. 89, 344.50 Din; Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podr. Muta, na nab. polo št. 73, 100 Din; Splošna delav. zveza Jugoslavije, podr. Hrastnik (kemični delavci), na nab. polo št. 83, 232.75 Din; Zveza rudarjev Jug., podr. Zabukovca, na nabir. polo št. 113, 82 Din; Splošna delav. zveza Jug., podr. Tržič, na hab. polo št. 89, 147.25 Din; Jože Karu v Ljubljani, na nab. polo št. 96, 80 Din; Osrednje društvo lesnih delavcev, podr. Zbeiovo, odhaM v ,b .b »atcaaif eaebufJ »žir —• .»^{ToniJ -y. selsrni
na nabir. polo št. 103, 30 Din; Splošna delavska zveza Jug., podr. Sladki Vrh, na nab. polo št. 91, 28.50 Din. — Skupaj znaša I. izkaz 1287 Din.
Kovinarji.
Oblastna konferenca S. M. R. J. v Celju. Centralna uprava Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije v Beogradu je oblastno konferenco SMRJ za Slovenijo, ki je bila sklicana za 6. junija tl. v Celje, preložila na nedoločen čas. Konferenca se bo vršila v prvi polovici meseca julija t. 1. in bomo datum konference priobčili v prihodnji številki »Delavca«. — Tajništvo S. M. R. J. v Ljubljani.
Prispevki in podpore.
Po soglasnem sklepu kongresa, ki se je vršil dne 4. in
5.	aprila t. 1. v Beogradu, so razdeljeni članski prispevki v štiri razrede in sicer:
I. razred 8 Din, plačajo vsi izučeni delavci (profesijo-nisti), ki so starejši od 18 let; ,
II. razred 5 Din, plačajo vsi pomožni delavci (dnevni-čarji), starejši od 18 let in profesijonisti mlajši od 18 let;
III. razred 4 Din, plačajo vse ženske-delavke, starejše od 18 let in pomožni delavci mlajši od 18 let;
IV. razred 2 Din, plačajo ženske-delavke, mlajše od 18 let, vajenci in vpokojenci.
Ta razdelitev stopi v veljavo s 1. julijem 1926, s katerim dnem se začno izdajati znamke samo teh štirih razredov. Vsled tega se opozarjajo vsi člani, da do 30. junija vplačajo vse prispevke do vštevšl 26. tedna t. 1., kajti po 30. juniju bo moral vsak član plačati tudi zaostale prispevke po novi razdelitvi.
Podpore,
ki stopijo v veljavo s 1. julijem 1927. leta:
brezposelna	potna
I.	razred dnevno . .	15	Din	dnevno.................20	Din
I I....................10	.	.	 12	.
II I	8	.	.	 10	.
Te podpore se bodo izdajale po vplačanih prispevkih v enem letu do skupnega zneska:
vplačani prispevki		I. razred	II. razred	III. razred
		Din	Din	Din
od 52 do 103		.... 300	200	160
. 104 . 155		.... 400	250	220
. 156 . 207		.... 500	300	270
. 208 . 259		600	350	320
. 260 . 363		.... 720	450	380
, 364 . 467		.... 870	550	460
preko 467		.... 1020	650	540
Selitvene		podpore:	mesto dosedanjih	50 Din
se bo izdajalo	150	Din.		
	Pogrebne podpore:			
po vplačanih 52 članskih prispevkih				120 Din
104
156
208
260
364
468
. 150 . 200 . 230 . 260 . 300 . 350
Stavkovna podpora:
Članom I. razreda dnevno	17	Din
H...............................................14	.
.	III..............................................10	.
.	IV...............................................7	.
Poleg teh podpor pripada vsakemu članu, ki vzdržuje družino, sledeča doklada: za ženo, ako nima svojega zaslužka in za vsakega otroka do 14 let starosti po 10 Din dnevno, a največ za 5 članov.
Podružnice morejo po potrebi uvesti lokalne fonde, katere kontrolira poleg podružnične kontrole tudi Centralna uprava saveza.
Vse po pravilniku nepravilno izplačane podpore gredo na račun podružnice, kar posebno velja za I. člen saveznega pravilnika (za prvih sedem dni se podpore ne izdajajo).
Zaostali članski prispevki se morajo odtegniti članu od izplačane podpore (člen 3. § 1. Saveznega pravilnika).
Nekatere podružnice nam niso pravočasno vrnile članske znamke, ki so ostale od I. tromesečja. Opazili smo celo, da niso vrnjene vse znamke, katere so ostale, ampak samo toliko, kolikor izkazuje obračun, v katerem more biti tudi napaka. Opozarjamo tem potom vse podružnice, da članske znamke, ki bodo ostale od II. tromesečja t. 1., brezpogojno vrnejo centrali dne 1. julija, t. j. da jih tega dne priporočeno predajo na pošti.
Pozivajo se podružnice, da takoj vrnejo vse nabiralne pole, katere so prejele od centrale za zbiranje prostovoljnih prispevkov za podporo stavkujočim sodrugom v Durdenovcu.
Centralna uprava S. M. R. J. v Beogradu.
SploSna Delavska Zveza Jugoslavije.
Shodi in sestanki Splošne delav. zveze Jugoslavije
so se Vršili meseca maja v Mariboru za tkalnico Doktor in drug v pondeljek, dne 17. maja t. 1., v torek 18. maja za tkalnico »Zelenko«, v sredo 19. maja za tkalnico »Zerkovič«, v Četrtek 20. maja za mlinarje pri Scherbaumu, v petek
21.	maja za stavbinske in občinske delavce mesta Maribor. Na vseh teh sestankih in shodih se je obravnavalo o vprašanjih: kaj je organizacija, kaj nudi ter zakaj mora biti vsak delavec organiziran. Sestanki so dokazali, da se delavstvo Maribora dviga iz zaspanosti, ki se je porajala med delavstvom Jugoslavije zadnja tri leti.
Posebno mlinarji iz mlinov »Scherbaum« in »Franz & sinovi«, kjer je doslej veljala še stara pogodba med delavci in delodajalci iz leta 1920., so se udeležili sestanka v velikem številu. Oba podjetnika hočeta pogodbo razveljaviti, kar je izzvalo med mlinarji mnogo razburjenja. Zaupniški sestanek, ki je bil dobro obiskan, je sklenil predložiti svojim delodajalcem sledeči načrt kolektivne pogodbe:
1. Delovni čas znaša dnevno osem ur, ali tedensko 48 ur. Delovni čas se uredi tako, da se delo konča ob sobotah opoldne.
2. Plače za mlinarje: od 36 do 42 Din dnevno z dosedanjim deputatom, ali 40 do 42.50 Din brez deputata.
Za pomožne delavce: 32 Din z deputatom, ali 40 Din brez deputata.
Za ženske: 24 Din z deputatom, ali 27.50 Din brez deputata. — Te plače tvorijo minimum.
3. Zaostale doklade (nabavni prispevek) se naj izplačajo. Za bodoče se bodo iste uredile z novo kolektivno pogodbo.
4. Nadurno delo se plača s 50 odstotki, ob nedeljah s 100 odst. navadnih ur.
5. Prvi maj je praznik in se ne dela.
6. Vse medtedenske praznike se smatra za delovne dneve in se dela.
7. Delavci si na podlagi zakona o Zaščit! delavcev izvolijo obratne zaupnike.
8. Obojestranska delovna odpoved traja 14 dni.
9. Delavci, ki so v obratu zaposleni vsaj eno leto, imajo v slučaju odpusta radi gospodarske krize pri ponovnem sprejemu prednost pred drugimi.
10. Nova kolektivna pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa in traja, dokler jo ena izmed obvezanih strank ne odpove s trimesečnim predobvestilom.
11. Radi predstoječega mezdnega gibanja ne sme nihče izmed delavcev biti odpuščen.
To so zahteve mlinarjev. Potrebno je sedaj, da vsi delavci teh obratov stoje za svojo organizacijo, ako hočemo, da tudi vse to, kar zahtevamo, izvojujemo.
Redni občni zbor podružnice SDZJ v Tržiču se bo vršil v sredo, dne 9. junija, takoj po delu v Delavskem domu. Občni zbor bi se moral vršiti že prejšnjo nedeljo 30. maja dopoldne. Ker pa je bila udeležba majhna radi slabe agitacije, se je moral občni zbor preložiti. — Sodrugi in sodru-žice! Sovražnik delavstva je vedno na delu, da nas prikrajša na plači, na delovnem času, skratka, skrbi stalno za to, da smo njegovi sužnji. Mi vporabljamo ves svoj prosti čas za to, da se med seboj blatimo, kapitalistična družba pa nam v bratstvu in slogi pije kri in mozeg. — Razmišljajte! Spoznajte, da je sovraštvo v delavskih vrstah umetno napravljeno. Ko bomo to spoznali, bomo združeni, ter vsi delali za enotno organizacijo, za osvoboditev proletarijata.
Pomoč izključenim sodrugom.
Uprava O. R. S. J. (Splošne delavske zveze Jugoslavije) je doslej prejela že večje zneske od posameznih podružnic za izprte sodruge v Sušlne-fiurdenovcu, Ljesko-vici, Čaglinu, Vojniču in Karlovcu. Zneski bodo objavljeni v prihodnji številki »Radnlčkega Glasnika«.
Ker pa se boj nadaljuje v Karlovcu in Vojniču ter groze novi konflikti v lesni industriji in to v prvi vrsti v Plaškom, Banjaluki, Gornjim Podgrodcima, Okučanima in še v nekaterih mestih, je naša dolžnost, da z započeto nabiralno akcijo nadaljujemo. Kajti tudi ta borba v Karlovcu se mora z našo pomočjo vzdržati do kraja — do zmage. Oblast, tajniitvo Sploš. delav. zveze Jugoslavije za Slovenijo.
Usnjarji.
Maribor. Dne 15. junija se bo vršil občni zbor usnjarjev v Mariboru, in sicer ob pol 6. uri zvečer v gostilni »Puntigam« v Mlinski ulici. Isti dan se bo vršil občni zbor čevljarskih pomočnikov ob 8. uri zvečer v Ljudske domu na Ruški cesti z dnevnim redom: Poročilo dosedanjega odbora, volitev novega odbora in nadzorstva ter raznoterosti. Vse usnjarsko in čevljarsko delavstvo v Mariboru poživljamo, da se obeh občnih zborov udeleži polnoštevilno!
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Rogaška Slatina. Na 31. maja t. 1. je sklicala podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Rogaški Slatini shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Na shodu je poročal sodr. Bradeško. Obrazložil je pomen strokovne organizacije in sedanji položaj, v katerem se delavstvo nahaja. Brezposelnost narašča, plače se znižujejo, delovni čas se podaljšuje. Državne oblasti vse to vidijo in inesto da bi delavstvo branile, kažejo podjetnikom, kako naj delavstvo izkoriščajo. Kako zdravilišče v Rogaški Slatini izkorišča delavstvo, vidimo iz naslednjega: delavci, ki so že po več let zaposleni v zdravilišču in poleg tega družinski očetje, imajo 2.75 Din zaslužka na uro. Mladoletni delavci in ženske imajo še manj. Iz tega lahko sklepamo, kako »sijajno« živi delavstvo, zaposleno v zdravilišču. Družinski oče mora preživljati svojo družino z 22 dinarji dnevno! To ni le protisocialen čin, temveč velika sramota za državno zdravilišče, ki na tak način išče dobička. Preje je imelo delavstvo draginjske doklade, ki so se pa odvzele in je ravnateljstvo sklenilo, da se poviša vsled tega temeljna plača. Ker ravnateljstvo tega ni storilo, je delavstvo osebno interveniralo pri ravnateljstvu. Ravnateljstvo pa je odgovorilo, da naj delajo 12 ur dnevno in brez 50odstotnega pribitka. Iz tega posnemamo, da ravno državna podjetja zelo spoštujejo zakon o zaščiti delavstva. Zato zahteva delavstvo, da minister za zdravstvo in zdravstveni urad v Ljubljani ukreneta vse potrebno, da se razmere v Državnem zdravilišču urede, da se delavstvu pomaga, da ne bo stradalo in z njim vred njihove družine. — Delavstvo samo naj se zaveda moči organizacije in naj enotno pristopi v svojo bojevno organizacijo! Organizirajte vsakega delavca in delavko! V organizaciji je moč!
Sevnica. Dne 30. maja t. 1. so sklicali lesni delavci vseh treh tovarn v Sevnici strokovni shod. ki Pa je bil slabo obiskan. Iz tega dejstva lahko sklepamo, da se delavstvo v Sevnici malo zaveda svojega sedanjega položaja in zato pa vladajo danes tako škandalozne razmere. Delavec! Delavka! Kdaj boš sprevidel to, kdaj boš pristopil v svojo strokovno organizacijo? Uvidel boš, da močna strokovna organizacija služi delavskim interesom. Za vsako nadurno delo moraš prejemati 50 odstotkov nadplačila, delovni čas mora znašati 8 ur. Te pravice pa si lahko Izbojujete le z močno razredno bojevno organizacijo. Zakaj tako narašča brezposelnost, zakaj taka beda? Delavstvo je temu mnogo krivo samo, ker se ponuja podjetniku za nadurno delo brez 50odstotnega nadplačila, mesto da bi delalo osem ur dnevno in s tem pripustilo še brezposelne k delu. Vsako čezurno delo ustvarja brezposelnost, ki je že sedaj velika. Posledica brezposelnosti je znižavanje že itak slabih plač. Organizacija je v tem času torej nujno potrebna in dolžnost delavstva je, da si jo ustanovi povsod tam, kjer je ni. V enotni razredni strokovni organizaciji se bomo lahko branili proti izkoriščevalcem delavstva. — Na shodu je govoril o pomenu organizacije in o sedanjem kritičnem položaju delavcev s. Bradeško. Priporočal je navzočim, da takoj začno s podrobnim delom in nabiranjem članov za ustanovitev strokovne organizacije lesnih delavcev. Na delo torej, da izpolnimo naše obljube! — Ko se bo vršil v Sevnici zopet shod, ne sme manjkati noben delavec in delavka. Tedaj bo v tovarnah delo počivalo, ko bo to delavstvo sklenilo. Kajti naša moč je v volji in zavednosti. Kolikor volje in zavednosti, toliko pravic! — Več delavcev.
Sv. Katarina nad Tržičem. Znana je velika lesna industrija g. »barona« Borna v Tržiču. Znano nam je tudi strašno izkoriščanje delavcev in delavk pri imenovanem podjetju. Delavstvo dela po 12 in še več ur dnevno. Zakon o zaščiti delavcev, ki predvideva 50odstotno plačilo nadur, za te sužnje ne velja. Delavci nimajo svojih obratnih zaupnikov, skratka, zakon jih nikjer ne Ščiti; na milost in nemilost so izročeni izkoriščanju gosp. Borna. Da se pa odpomore tem škandaloznim razmeram, je Osrednje društvo lesnih delavcev za nedeljo, 30. maja dopoldne, sklicalo shod v gostilni pri »Šimnu« z dnevnim redom: Pomen strokovne organizacije ter upostavitev podružnice. Shod bi moral biti boljše obiskan, ker so prizadeti vsi delavci brez izjeme. Ako je temu tako, je treba da vsi delavci nekaj žrtvujejo za delavsko osvobojenje. Na shodu je poročal s. Makuc. Navzoči delavci so sklenili, da bodo ponovno sklicali shod v nedeljo, • 6. junija popoldne z istim dnevnim redom.
Generalna stavka je bila za boj angleških rudarjev velikega pomena. Predlog predsednika premogovne komisije Samuela, ki so ga podjetniki pred pogajanji odklanjali, zagotavlja takojšno reorganizacijo rudnikov in odklanja takojšne znižanje mezd. Ta predlog je generalni svet strokovnih organizacij sprejel, odklonili pa so ga rudarji. To pa je povzročilo zmedo in generalna stavka je potem pravočasno končala, dočim so jo rudarji nadaljevali. Nato je angleška vlada stavila manj ugoden predlog od predloga Samuela. Razlika med obema predlogoma pa je sledeča:
Predlog Samuela, ki so ga ostale strokovne organizacije sprejele, predvideva izplačevanje starih plač rudarjem s pomočjo državne podpore dotlej, da se ustanovi nov paritetni mezdni odbor, ki bo izdelal nov redlog. Vlada pa je predložila predlog, ki predvideva takoj lOodstotno znižanje plač za prve tri tedne, dotlej pa bi izdelal poseben odbor novo kolektivno pogodbo. Ta predlog rudarji odločno odklanjajo. Angleški rudarji so se odločili za odločen boj in so vsled tega danes postali najradikalnejši del delavskega gibanja na Angleškem.
Mednarodna pomoč angleškim rudarjem.
Preko Mednarodne zveze rudarjev so sprejeli stakujoči angleški rudarji do 25. maja t. 1. sledeče podpore: Iz Nemčije 5000, Češkoslovaške 1000, Avstrije 145, Nizozemske 100, Belgije 750, Jugoslavije 60 funtov šterlingov. Iz Nemčije je bilo poslanih še nadaljnih 5000 funtov šterlingov, iz Nizozemske pa bo prihajala tedenska podpora 100 funtov šterlingov do konca stavke.
Anton Nemec umrl.
Anton Nemec, častni predsednik češke socialno-demo-kratične stranke je 25. maja t. 1. v 68. letu starosti umrl v Pragi. Bil je rojen leta 1858 v Brnu, kjer se je izučil tiskarskega poklica. Žc z 18. letom se je približal delavskemu gibanju in se spočetka udejstvoval v strokovni organizaciji tiskarjev. Svoje časnikarske in organizatorične zmožnosti je je vezal svoj govorniški talent in tako je dosegel v delavskem gibanju s svojo lastno žilavostjo častno mesto. Vse svoje zmožnosti in sile pa je posvetil vedno in povsod češki socialno-demokratični stranki. V delavskem gibanju je postal siv. Bil je pijonir v boju za osvobojenje izkoriščanega delavstva. Slava njegovemu spominu!
Domaii pregled.
Proslava 201etnice generalne stavke v Sarajevu.
Na Binkošti 23. in 24. maja je delavsko gibanje v Bosni in Hercegovini proslavilo dvajsetletnico, ko se je pričelo porajati in ko je sarajevsko delavstvo pričelo svojo zgodovino
z generalno stavko v Sarajevu.
Politične, socialne, a zlasti gospodarske razmere v bivši avstro-ogrski monarhiji so bile najneznosnejše od vseh pokrajin v Bosni. Zlasti velja to za delavski razred v tedanji Bosni; delavstvo je bilo gospodarsko najbolj izkoriščan sloj.
Delavski razred v Bosni se je že kmalu pričel zavedati svoje zgodovinske vloge in prvi, ki je sejal med bosanskim delavstvom socialistične nauke in misel razrednega boja, je bil pokojni
s. Miča Sokolovlč.
On je utemeljitelj delavskega gibanja v Bosni in Hercegovini.
Kot posledica neznosnih razmer je v letu 1906 izbruhnila v Sarajevu
generalna stavka,
ki je imela ta uspeh, da so sarajevski tobačni delavci prejeli povišane mezde in da si je bosansko delavstvo priborilo pravico organiziranja in zbiranja v strokovnih organizacijah. Bosanski delavski pokret se je od tedaj razvijal in razvil v močno gibanje delavskih mas, ki danes predstavlja najbolj konsolidiran del delavskega gibanja v Jugoslaviji.
Tej trditvi je doprinesla dovolj velik dokaz proslava 201etnice dogodkov leta 1906 v dneh 23. in 24. maja t. I.
Dopoldne dne 23. maja se je vršila svečana akademija v sarajevskem narodnem gledališču, kjer so se vršili pozdravni govori zbranim zastopnikom delavskega gibanja v Bosni in ostali državi.
Po akademiji so obiskali udeleženci proslave grob Mlče Sekolovlča, kjer so delavski zastopniki položili vence in pozdravili navzoče delavce in delavke, zlasti mladino. Sodelovalo je pevsko društvo »Proleter« iz Sarajeva, ki je izzvalo mnogo priznanja in pohvale. Najstarejši člani tega zbora — pet po številu — so prejeli diplome v znak priznanja njih vztrajnosti in dela za razvoj društva in delavskih organizacij sploh. Sodeloval je tudi pevski zbor »Abraševič« iz Beograda, ki je s šaljivim delom sporeda »Vampir v mlinu« povečal veselo razpoloženje na slavnosti.
Na slavnosti so bile zastopane vse pokrajine in nešteti kraji iz Bosne in Hercegovine. Zastopana je bila tudi Slovenija. Strokovno komisijo za Slovenijo sta zastopala so-druga Franc Jernejčič in Ivan Makuc iz Ljubljane.
Kongres grafičnih delavcev.
Dne 18. julija t. 1. se bo vršil III. redni kongres Sa-veza grafičnih delavcev Jugoslavije. Na dnevnem redu kongresa so važne točke, med katerimi je povdariti zlasti tarifna vprašanja, vprašanje brezposelnosti in odnošaji saveza do ostalih delavskih organizacij.
Mednarodni pregled.
Angleška rudarska stavka.
Skrajno napeta splošna stavka na Angleškem, ki je vznemirila ves svet, je končala. A s končano splošno stavko še ni končan odločen boj, ki ga vrše angleški rudarji in ki še vedno traja. V stavki se nahaja milijon angleških rudarjev.
Odločna borba angleških rudarjev lahko uči delavstvo vsega sveta, kaj pomeni solidarnost, kaj pomeni požrtvova-nje, ki meji že skoro na stradanje in umiranje. In vendar vztrajajo angleški rudarji, kljub temu da vladata že marsikje glad in smrt. Odločno odklanjajo posredovalne predloge angleške vlade, ka* ima za posledico stalno popuščanje vlade in podjetnikov.
Škandal.
Pod enakim naslovom smo v zadnji številki »Delavca« že obelodanili škandalozno postopanje »krščanskega socialista« C. Pollaka in njegovih trabantov. Objavili smo škandalozno izjavo, ki kriči po temeljiti redemuri. Zlasti delavstvo tovarne Pollak bo moralo izvajati iz tega početja skrajne posledice. To spoznanje prihaja počasi, a vendar prihaja in s to zavestjo bomo brezobzirno nadaljevali, ne oziraje se na levo ali desno. Tudi pod pa-tronando krščanskega socializma podjetnikom in raznim predsednikom »Orla« ni dovoljeno, na tak način zatirati delavstva. Čujemo, da je naše zadnje razkritje dvignilo mnogo prahu. A uverjeni naj bodo vsi, da nismo pri kraju.
V tej številki bomo obelodanili drug slučaj, ki ni nič manj škandalozen, nego je slučaj pri Pollaku.
V Ljubljani obstoji tovarna blizu glavnega kolodvora (ime bomo ob priliki objavili), kjer se v poznih večernih urah (celo ob polnoči!) obratuje pri zastrtih oknih, prav kakor sredi dneva. Stroji v obratu, delavci in delavke pa »garajo« kot črna živina. To je vzbudilo sum, da v tej tovarni ni vse v redu. In ko smo prišli v dotiko z delavstvom te tovarne, smo slišali o neverjetnih razmerah v tej tovarni. Za enkrat naj zadostuje le sledeča izjava, ki jo v celoti priobčujemo in ki jo mora podpisati
vsak delavec in vsaka delavka, ki hoče v tej tovarni dobiti zaslužek. Izjava se glasi:
Podpisana potrjujem s tem, da se strinjam s tem, da svojo službo lahko vsak čas zapustim in se me sme ravno tako lahko vsak čas brez vsake odpovedi in odpovednega roka ter brez navedbe vzroka odpusti.
Kje je v tej izjavi spoštovanje in sploh kaj sluha o zakonu o zaščiti delavcev. Kje so tukaj merodajne oblasti, ki so dolžne take razmere odpraviti, četudi z najostrejšimi sredstvi? Kje pa je tudi; delavstvo, da ne napravi v tej tovarni skrajno potrebnega reda. Ali delavstvo te tovarne ve, da je njegova rešitev v organizaciji, ki je danes edina zaščitnica njegovih interesov? Več poguma in zavesti, manj brezbrižnosti in v organizacijo, pa podjetniki ne bodo na tako ciničen način izigravali delavstva, kakor se to dogaja v obeh tovarnah, katerima te naše besede veljajo.
Oblasti opozarjamo na ta protizakonita početja in jih poživljamo, da se zganejo in energična postopajo proti krivcem teh protizakonitosti!
NaSe prireditve.
Razvitje prapora »Svobode« na Jesenicah.
Delavska kulturna in telovadna zveza »Svoboda«, podružnica na Jesenicah, razvije 20. junija t. 1. svoj društveni prapor.
Proslava je zamišljena sledeče: Na predvečer simboličnega razvitja — v soboto 10. junija — se bo vršil v dvorani Delavskega doma na Savi ob 8. uri zvečer slavnostni koncert delavskih pevskih društev.
V nedeljo, dne 20. junija, priredi telovadni odsek »Svobode« ob 6. uri zjutraj tekmo telovadcev. Ob 9. uri dopoldne se bo vršil sprejem gostov na jeseniškem kolodvoru; po sprejemu sprevod na slavnostni prostor na vrtuS Delavskega doma, kjer se bo vršilo razvitje prapora.
Mesto zabijanja spominskih žebljev se bo vršilo vpisovanje v spominsko knjigo. Po razvitju prapora se bo vršil' sprevod po Jesenicah in nazaj pred Delavski dom, kjer bo razhod. — Popoldne ob 1. uri bo skušnja vseh telovadnih* odsekov, ob 3. uri pa javni nastop telovadcev »Svobode«. Od 7. ure Zvečer se bo vršila prosta zabava (veselica s-plesom, šaljiva pošta, srečolov itd.).
Izkaznica za vse prireditve in za polovično vožnjo-stane 10 Din (razen za ples).
Apeliramo na vse delavske organizacije in posameznike, da čimpreje sporoče točno število udeležencev. Vse druge potrebne informacije se dobe pri podružnici »Svobode« na Jesenicah. Apeliramo tudi na vse organizacije, da se po< možnosti te slavnosti udeleže s svojimi prapori.
Ne klonite glav v tem težkem času, odzovite se našemu; pozivu! Omogočite	jeseniškim trpinom	zbiranje delavske
mladine pod rdečo	zastavo,	prepojimo	jo združeni	s so-
cialističnim duhom in duhovno združeni in enotni se bomo približali končnemu cilju.
Proslava 201etnice podruž. železničarjev v Ptuju.
V nedeljo, 20.	junija t.	1., proslavi	podružnica	Ujedi—
njenega saveza železničarjev	Jugoslaviie	v Ptuju
201etnico obstoja.
Ta dan bodo ptujski železničarji skupno z ostalimi delavskimi organizacijami proslavili na sledeči način:
Ob 10. uri dopoldne: Sprejem zunanjih gostov na kolodvoru; odhod z godbo in zastavami po mestu pred društveni dom.
Ob 11. url dopoldne: Javen železničarski shod. Po shodu skupen obed.
Ob 14. uri popoldne: Zbiranje pred magistratom, nato-odhod na veselični prostor v »Ljudskem vrtu«.
Na sporedu veselice je koncert mariborske železničarske godbe in delavskih pevskih društev, srečolov, plesna zabava itd. Točijo se tudi brezalkoholne pijače. — Vstopnina 7 dinarjev za osebo.
Opozarjamo
vse delavske organizacije v Sloveniji na razvitje prapora železničarskega pevskega društva »Krilato kolo«, ki se bo vršilo
v nedeljo, dne 4. julija t. 1. v Mariboru
in na razvitje prapora podružnice »Svobode« v Zabukovcu, ki se bo vršilo,
v nedeljo, dne 18. jnllja t. I.
Program in spored obeh prireditev bomo priobčili v prihodnji številki.
Objave.
Zahvala. Tem potom izrekam najsrčnejšo zahvalo delavstvu tovarne »Saturnus« za izkazano pomoč v času moje težke bolezni, oziroma za zbirko v znesku 290 Din, ki mi je v težkem položaju dobrodošla. — Franc Kastelic, Moste-pri Ljubljani.
[IIM1MT1TBT1
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah ,,Delavca" I „Delavac“ naj na manjka v nobenem Javnem lokalu I ——
P
H
El
E
TOVARNA ŽENSKIH KLOBUKOV
išče
ra takojšnji nastop perfektne šivilje na stroj za slamo in .Cik-cak* proti dobri plači in stalni nastavitvi.
Ponudbe je poslati pod šifro .J. S. 59* na Oglasni zavod Jugoslovan« sko Rudolf Mose, A. D. Beograd, Terazlja 35
■
S Radi izborne kvalitete Vam priporočamo a	nabaviti	si	za	jesen	in	zimo
I Karo-fevlje!
b	Lastne	delavnice	—	Solidne	cene.	*
| Maribor, Koroška cesta 19 i
“	Je	najbolje	je	najceneje.	■
V Imenu Z. D. S. Z. J. Izdaja in urejuje Joža Oolmajer v Ljubljani. — lisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Albin Hrovatin.