Mirko Kunčič
Jesen bednih otrok
Tiho se je poslonifa od nus zlata kraljicd pomlatl, tiho odšla je « samotnilt poljun d sooj daljni praofjični grad.
7Aaj smo brez solnt-a, brez pfičkou. hrcz roz kaj borno, jojme. početi? Setlli za peČ bomo, če bn kuj gorka. gludne želodce si greli...
Ded pa nant pranil bo praotjice
tz datmtfi, daonih dni,
ko je bila še osem tttja jesen,
zima in črne skrbi. —
Hej. takrat, Jco -so Še z grmoo viseU sarni medeni  kohčki. hej. iakrut, ko so se dobro imeli kralji — in tudi berački...