Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini
tednik
LIST
Posamezna štev. 80.— lir
NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b>s SETTIMANALE
ŠT. 840
TRST, ČETRTEK 6. MAJA 1971, GORICA
LET. XX.
Ni Več za nihč
Boris Pahor je dejal v govoru, ki ga je imel v ponedeljek, ko so mu podelili literarno nagrado »Vstajenje«:
»Dovolile mi, da sem iskren in da vam povem, da mi je bilo prvi trenutek, ko so mi sporočili o prejemu nagrade, nekako čudno pri srcu. Priznanje moji knjigi je namreč prihajalo iz miselnega območja, v katerem se je večkrat gledalo na moje pisateljsko delo kakor na izraz nazorskega mišljenja založ-ništev ali uredništev, ki so moje spise objavljala. Namesto, da bi me jemali kot izpove-dovavca svojih misli in čustev in doživetij, me je marsikdo po najkrajši poti katalogiziral in etilcetiziral. Zdaj pa, ko sem prav tako pristno kakor poprej izpovedal tudi nekaj sedanjih življenjskih resnic, zdaj se veljava mojih vrednostnih papirjev dviga. Tako sem od kraja zaslutil in ni mi bilo kakor v trenutku, ko je nekdo zadoščen zavoljo priznanja pri opravljenem delu. A potem sem pomislil na »Skarabeja«, na knji-go, ki so jo (dovodite mi, v oklepaju, da jo pohvalim) ljudje v Sloveniji v malo dneh odnesli iz knjigarn. In se mi je razodelo, da je v tem delu pravzaprav združeno vse, kar sem v povojnem času čutil potrebo povedati slovenskemu človeku. Razodelo se mi je, da je nagrada, v tem, da je opoz.orila na to mojo knjigo, sprejemala vso mojo dosedanjo pisateljsko pot, ne samo enega mojega dela.
Tedaj sem začutil, da je morebiti prav prelivanje duhov ob ti moji knjigi najboljše znamenje nove rasti naše zamejske skupnosti, ki se zmeraj bolj zaveda, da se bo lahko rešila samo, če bo znala postati moralna moč, politična identiteta. Videl sem zato v ti nagradi pomemben izraz pokoncilskega duha, bratske bližine, potem ko je z laične sarani, od nas, tudi že bil prebit led za nove oblike pogovora.
Zato sem danes prepričan, da smo s tako svojo zrelostjo obogateni z novo človeško komponento in nenavadno pomembnim narodnim izkustvom. A da se ne ustavimo samo ob teh dosežkih, je zdaj prav, da se tudi vprašamo,' ali bomo znali nadaljevati po poti, katero nam kažeta bistrovidnost in modrost. Časi so taki, da je majhni skupnosti usojeno življenje Pepelke. Tehnični podvigi, standard, trgovina in odprava mejnih pregrad, tako se zdi, bodo nujno spremenili človeško množico v brezoblično maso, v kateri se bo vse križem kražem prelivalo in vrtinčilo, da bo narodna bitnost tako malo pomembna kakor barva čevljev, ki jih bojo ljudje nosili. Tako se zdi, sem rekel, a če kolikor toliko poznamo človeško naravo, si bomo hitro na jasnem, da naša humani-tas, naša človeškost dolgo ne bo mogla iti (Nadalj. na 2. strani)
Epidemija stavk v Italiji grozi izpodkopati demokracijo
Po vsej Italiji se nadaljuje čpidemija stavk, ki jiih organizirajo sindikati vseh barv, od skrajno levičarskih do skrajno desničarskih.' Pri nekaterih gre res za gospodarske zahteve in tudi upravičene, večina stavk pa ima zdaj že odločno političen značaj. Z nji-rnli skušajo vodstva sindikatov izsiliti politične in gos poda rsko-soc i alne odločitve, ki spadajo v jasno pristojnost parlamenta, in zamenjati politične stranke ali celo spremeniti politično-družbeni sistem. V tem pa se pojavlja velika nevarnost za italijansko demokracijo. Po svoji naravi in smislu sindikati ne morejo in ne smejo prevzeti vloge političnih strank. S tem so daleč prestopih meje delovanja, ki jim ga določata italijanska ustava in sam značaj 'sindikalnih organizacij.
V Italiji jie vladal doslej — in vlada delno še zdaj, kot je demokratični tisk, med drugimi »La Stampa«, že večkrat poudaril — Inekak mit sindikatov. Ljudje menijo, da je vedno vse prav, kar sklenejo in napravijo sindikati, in se slepo podrejajo sklepom njihovega vodstva. To je bilo upravičeno, dokler so bili sindikati branivci najrevnejših in najbolj izkoriščanih delavskih mas. Danes pa so razmere v Italiji že tako spremenjene, da je treba gledati tudi na sindikalno delovanje bolj kritično. Po eni strani so za-dobiliii sindikati zaradi svoje masovnosti mogočen vpliv, po drugi strani pa se je oblast odločitev v njih osredotočila v rokah nekaterih ljudi, ki niso nikomur odgovorni, niti masam članstva, niti parlamentu alii strankam. To postaja eden izmed monopolov oblasti.
V okviru sindikalnega gibanja prehaja pobuda vedno bolj na strumno organizirane sindikalne organizacije velikanskih podjetij, kot so avtomobilske in strojne tovarne, železnica, banke, poštno omrežje itd. Te sindikalne organizacije so organizirane kot dobro izvežbana vojska in lahko vsak hip ohromijo važna področja življenja v državi, npr. železniški in mestni promet, bančništvo, poštni promet, itd., s čimer povzročijo ljudem nepopisne težave. In to predvsem navadnim ljudem, zlasti najmanj premožnim in revnim. če zaradi poštne stavke trpe vsi, pa trpe zaradi stavke železničarjev in trarnva-jarjev predvsem tiiisti, ki nimajo avtomobilov, šolarji in gospodinje, pa tudi delavci, ki se morajo z javnimi prometnimi sredstvi podajati na delo. Nemogoče je prikazovati vse raznovrstne in hude težave, ki jih povzročajo take masovne stavke. Dogaja se npr., da upokojenai ne dobo izplačanih pokojnin zaradi stavke bančnih nameščencev. In pri tem vsakdo ve, kakšne plače in delovne pogoje imajo bančni nameščenci in v kakšnih
razmerah živi zelo mnogo upokojencev, ki komaj čakajo na svoje skromne mesečne prejemke, da lahko sploh žive.
»Bogati sindikati« lahko z ohromitvijo važnih podržavljenih ali napol podržavljenih in Občinskih podjetij, industrijskih panog, prometa itd. izsiljujejo vedno boljše pogoje zase, medtem ko »revni sindikati«, delavci v industrijah in na sektorjih, ki nimajo ključnega pomena, te možnosti nimajo, ker ne morejo prisiliti vlade ali občine h kapitulaciji. Stavke so danes naperjene predvsem proti javnosti, tudi zato, ker vse breme redno pade na rame povprečnega človeka, saj industrije in podjetja vedno zvišajo cene svojih izdelkov in uslug, da lahko zadostijo delavskim in nameščenskim ultimatom. Pri tem so spet najprej in najbolj udarjeni ljudje z manjšimi dohodki. Če se npr. nek izdelek ali neka usluga podraži za 10-30 odst., od tega niso toliko prizadeti ljudje, ki uživajo blaginjo, ampak revni.
Sindikalni voditelji so zmotnega mnenja, da 'lahko Italija dohiti druge zahodne države, ki so po blaginji pred njo, samo s čimprejšnjim dvigom povprečnih plač. Ne razumejo ali nočejo razumeti, da je to stvar delovnega učinka, in da se je treba pri tem ozirati na objektivne gospodarske možnosti, Danes gre egoizem bogatih sindikatov že tako daleč, da brezobzirno povzroči odpustitev na stotine in tisoče delavcev, po navadi na najslabše plačenih mestih, da lahko podjetja zadostijo zahtevam ostalih. Tako se dogaja npr. v avtomobilskih tovarnah v tovarnah hladilnikov, ki doživljajo prodajno kri zo, v gradbeništvu in drugod.
Danes je dejstvo, da so plače v mnogih sektorjih v Italiji višje kot v Nemčiji, Avstriji in Angliji, ki so po svoji povprečni produkcijski moči mnogo nad Italijo. V Avstriji je npr. plača okrog 100.000 lir že normalna delavska plača, medtem ko bi se v Italiji skoraj nOboden več ne zadovoljil z njo. V Jugoslaviji se tega, kako so plače in produkcijska sposobnost med seboj v zvezi, prav tako dobro zavedajo, zato ne dvigajo nesmiselno delavskih plač, kar bi v obliki inflacije udarilo po delavcih samih. Enako mislijo drugod. Le italijanski sindikati sc na te pomisleke ne ozirajo, kajti njihove voditelje 'je prevzela »mesijanska misel«, da morajo napraviti s sindikalnimi akcijami I-talliljo za bogato deželo visokih plač in dokazati nesposobnost političnih strank, da se bore za potrebne reforme.
Vse to lahko pripelje ne le italijansko gospodarstvo, ki ne bo moglo večno vzdržati te napetosti, ampak tudi demokratično državo v hudo krizo in celo ogrozi obstoj itali-
(dalje na 4. strani)
Ni Več čas za nihčeta
rtADIO TKS7 A
9 NEDELJA, 9. maja, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9/15 Glasba za kitaro; 10.00 Youngov godalni orkester; 10.15 Poslušali boste-, 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Od daja za najmlajše. J. Svvift: »Potovanje v Lili puit«. Prvi del; 11.35 Rimgaraija za naše malčke;
11.50 Vesele harmonike; 1200 Nabožna glasba;
12.15	Vera iin naš čas; 12.30 Staro im novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa-, 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14,45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 C. Gozzit »Ptiček zelenček«. Komedija; 17.30 Revija zborovskega petja; 18.00 Miniaturni koncert; 13.45 Bednarik: »Pratika«; 19.00 Lahka glasba; 19 ,15 Sedem dni v svetu; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji iin ljudje v slovenski umetnosti; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.35 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 10. maja, ob: 7 00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s pošlušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 GlaSba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade pošlušavce: Disc-time - Obletnica meseca »Slikar Albrecht Diirer ob 500-letniei rojstva« -Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Radio za šole (za srednje šole); 18.50 Deželni Skladatelji; Vidah; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.15 Zbor Monteverdi ital. kulturnega instituta v Hamburgu pod Jiir-gensovim vodstvom; 19.30 Revija glasbil; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Glasbene razglednice-,
21.00 Kulturni odmevi; 21.20 Romantične melodije; 21.45 Slovenski solisti. Pianistka Zdenka Novak. Francč: Preludij, koral im fuga: 22.05 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 11. maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Al Hirt; 12.10 Bednarik: »Pratika«;
12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Plošče za vaš - Novince iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojd; 19.10 M. Zorzemom Zgodbe iz življenja v ladjedelnici:
19.25 Moški zbor »Srečko' Kumar« iz Velikega Repna, vodi Guštin; 19.40 Glasbeni best-sellerji:
20.00 Šport; 20.45 Ghediimi: »Maria d'Alessan drla«, opera; 22.55 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 12. maja, ob: 7.00 Koledar: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole (za I stopnjo osnovnih šol); 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Ansambli na Radiu Trst -Slovarček sodobne znanosti - Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 18.15 Umetnost; 18.30 Ra dio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 18.50 Duo Perpich - Paissaglia: 19 10 Higiena in zdrav je; 19.20 Jazz; 19.40 Slovenske ljudske pesmi v Lesjakovi priredbi. Izvajata msopr. Novšak Houška in pianist Lesjak; 20 00 Šport; 20.35 Slmf koncert V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 13 maja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi-
11.50 Saksofonist Curtis; 12.10 Pod farnim zvo nom župne cerkve v Mavhfnjah; 12.40 Za vsa kogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Diisc-time - Kako in zakaj Ne vse, toda. o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Bee thoven: Simfonija št. 7 v a duru, op. 92; 19.10 Pihani balončki; 1930 Tzbrali smo za vais; 20.00 Šport: 20.35 »Ob srebrnem studencu«. Dramatizirana zgodba. Po povesti F. Jakliča napisa! J. Lukeš; 21.45 Skladbe davnih dob. Dolar: Bal letti a 4; Sonata a 13; Gallus-Petelin: 3 madri gali; 22.10 Zabavna glasba
♦ PETEK, 14. maja, ob: 7 00 Koledar; 7.20 Jutra nja glasba; 11.40 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih šol); 12.10 Slovenska ljudska umetnost in obrt. 1220 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade pošlušavce: Govorimo o glasbi; 18.15 Umetnost; 18 .30 Radio za šole (za II. stopnjo osnovnih Š01); 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; Uetrič: Integrales en couleur. Simf. ork. RTV Ljubljana vodi Hubad; 19 10 Remobini-Bompiani: Od humanoida do robata »Mandra gora«; 19.20 Slovenski vokalni oktet; 1945 Novosti v naši diskoteki; 20.00 šport,; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe:
21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 15. maja, oh: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi: 11.50 Veseli motivi; 12.10 Tone Penko: Skrivnostni svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glas-
(Nadaljevanje s 1. strani) po li poli, po poli tako hude situacije, tako popolnega odtujevanja. Zato moderni mo-droslovci od Russella do Fromma in do Ernsta Fischerja iščejo za današnjega človeka novo pot povrnitve k naravi. Drugi iska-telji, posebno tisti iz občestev, ki šele gradijo svojo narodno podobo, pa poudarjajo, da je zvestoba svoji biti prvi obrambni ščit pred razosebljanjem, prav tako, kakor je e-dina rešitev pred planetarnim amalgamizira-njem ljudstev vživetje v etnične prvine in rast iz njih. Prav gotovo pa je obstoj majhnih narodnih enot sredi tako velikanske šahovnice precej tvegan. Ampak mednarodni plebiscit v prid Baskov in upor proti obsodbi v Burgosu je dokazal, da je vest evropskega človeka sicer tiha, a na preži. Zato bo v’ določenem trenutku urejanje pravic odrinjenih narodov prišlo na dnevni red prav tako, kakor je prišlo na mizo zgodovine delavsko vprašanje. Zaradi, tega pa je potrebno, da verujemo v glas. ki nam govori o zvestobi, in da ne klonemo. Potrebno je, da se ne vdamo ne melodijam tujih siren, ne domačim krivim prerokom. Predvsem pa je nujno, da
Vodstvo Južnotirolske ljudske stranke in predsednik bočen ske pokrajine dr. Silvius Magnago sta odklonila ustanovitev univerze v Bocnu. Vlada je dala namreč razumeti, da jo je pripravljena ustanoviti, in za to se močno zavzemajo tudi italijanski krogi v Južni Tirolski, zlasti desničarski. Prav to pa je vzbudilo sum Južnih Tirolcev, da hočejo raznarodovalni krogi porabiti univerzo kot nekakega trojanskega konja. Univerza naj bi bila namreč italijanska ali kvečjemu dvojezična, vendar seveda s prevladovanjem italijanščine. To pa bi po mnenju vodstva Južnotirolske ljudske stranke povzročalo narodnostna trenja med študenti in profesorji in bi motilo delo univerze.
Poleg tega je Južna Tirolska premajhna, da bi mogla predstavljati zaledje za univerzo, ki bi tudi v širšem znanstvenem svetu nekaj pomenila. V nobenom primeru univerza v Bocnu ali v kakem drugem kraju dežele Tridentinske - Južne Tirolske ne bi dobivala dovolj finančnih sredstev, da bi se mogla razviti in tekmovati z drugimi univerzami. Zato je boljše, da je ni — pravijo Južni Tirolci — kakor pa da bi pomenila zakotno, zatohlo gnezdo. V bližnji okolici, v polmeru 200 km, so tri velike in znamenite univerze: v Padovi, Miinchenu in Innsbrucku,
ba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio - Oddala za avtomobiliste; 16.10 Operetne melodije; 16.30 »Surnnja«. Napisal M Soldati, dramatiziral M. Košuta. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih Š01 v Trstu; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade pošlušavce: Sobotni sestanek - Slovenski znanstveni delavci z univerze - Moj prosti čas;
18.15	Umetnost; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik, prip. I. Theuerschuh; 19.30 Vokalno-instrumentalni ansambel »Dalmacija«, vodi Nairdelli; 20.00 Šport; 20.50 Stare slovenske ljudske igre: »Doktor Dragan«. Napisal J. Voš-njak, predstavil in priredil M. Mahnič. Radijski oder; režira Peterlin-, 2) 30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst
se ne vdamo hedonizmu potrošniške družbe in da ne urejamo svojih zadev na podlagi e-goističnih nagnjenj in uspeha željnih smotrov.
Težiti moramo za tem, da izberemo iz svoje sredine voditelje, ki bodo, kakor v času naših očetov in dedov, odkritega, pogleda in ponosne drže. Postati moramo osebek, in kot narodni osebek moramo tudi nastopati. Minil je čas, ko je slovenski človek moral biti NIHČE. Danes ni več čas za NIHČETA, ki se obešajo na druge, da se iz.muz.nejo iz nevarnosti. Napočila je ura, ko moramo biti narod subjekt ali pa bomo sploh nehali hiti. Druge izbire ni, tretja izbira je lahko samo blaga smrt, smrt brez bolečine, evtanazija. Kot pisatelj pa verujem v življenje, tudi takrat, ko govorim o smrti. Govorim pravzaprav o koncu najbolj takrat, ko se življenja najbolj oklepam.
Nagrada, ki je bila dana moji knjigi, je bila dana v imenu življenja, zato smo lulcaj zbrani, ker vanj verujemo, in zato naredimo vse, kar je v naši moči, da se bo iz nas rojevalo življenje — tega pa ni brez ljubezni.
kjer lahko študirajo južnotirolski študentje in dejansko tudi že zdaj študirajo in si odpirajo obzorja. Pri tem uživajo štipendije. In tako naj bo zanaprej.
V avstrijskih vladnih sociialno-demokrat-skih krogih je naletela ta odločitev Južnih Tirolcev na kritike, češ da bi pomenila univerza vendarle pridobitev za Južne Tirolec in bi prispevala h konstruktivnemu sožitju med Južnimi Tirolci in Italijani. Vendar Južni Tirolci sami gotovo najbolj vedo, kaj potrebujejo in kaj ne in kje jilh čevelj žuli.
☆
VATIKAN IN POLJSKA
Pogajanja in tajni pogovori med republiko Poljsko in Svetim sedežem se še vedno nadaljujejo. Pred kratkim je sprejel minister Skarzinskli, načelnik oddelka za prosveto in vere, vatikanskega diplomata rnonsi-njorja Agostina Casarolijia na poseben pogovor. CasarOli, ki je poverjen za vatikansko politiko z vzhodnimi državami, je znan kot eden najbolj sposobnih vatikanskih diplomatov.
Po sporočilih z obeh strani se je pogovor tikal tudi ozemelj do Odre in Nise, ki jih je morala Nemčija odstopiti Poljski in kjer je treba urediti tudi vprašanje škofijskih in cerkvenih uredb. Vatikan bo baje pristal, da dobijo tiste nekdaj nemške škofije poljske cerkvene hierarhe, kar bi pomenilo vatikansko priznanje »status quo«.-
Na ta način bi bila odstranjena še zadnja trenja med Poljsko in Vatikanom. V ta namen bo prihodnji mesec obiskal poljski zunanji minister Vatikan in bo najbrže tudi povabil papeža, naj obišče Poljsko, kar je že več časa v načrtu.
Izšla je 6. številka »Literarnih valj«., ki prinaša med drugitm pesmi Borisa Pangerca »Ti... ti«, »Melanholija«, »Slovo« in »Resnici«. S pripovednimi prispevki pa se odlikujejo dekleta, zlasti Magda Jevnikar, Evelina Jeza in Ada Mar kon
Južni Tirolci so odklonili univerzo v Bocnu
»ALPSKI £
V Slovenskem dnevnem časopisju in v stro-kovno-znanstveni literaturi zadnjih desetletij skoro ne najdemo odziva na tisto, kar se do-gaija v avstrijsko-nemškem narodopisju v zvezi s Slovensko Korošiko >iin sploh Slovenijo. Medtem ko se slovensko narodopisje še vedno v pretežni meri ukvarja s pravljicami, ljudskimi pesmimi in legendami in to največ na področju Beneške Slovenije, je pozornost avstriijsko-nemške etnografije v veliki meri usmerjena na Koroško in Štajersko, ker je tudi tam dobiti presenetljivo Stare, celo prastare elemente ljudske kulture. In to zlasti na področjih, kjer bivajo Slovenci, ali kjer so bivali, preden so se ponemčili. In poleg pravljic ter legend raziskuje nemško-avstrijsko narodopisje predvsem ostanke starodavne materialne kulture, v čemer slovensko narodopisje kljub določenemu napredku v zadnjem čaisu še vedno preveč zaostaja.
Nemško-avstrljSki etnografi so že precej podrobno raziskali področje, na 'katerem so razširjene dimnice (nemško: Rauchstube, kar pa je samo nemški prevod slovenske besede dimnica) . Prav tako so podrobno raziSkaili področje razširjenosti orala ta pluga na Štajerskem, Koroškem in na Tirolskem, postali so pozorni na »krple«, to je na napravo iz dveh lesenih lokov, med katerima je razpeta mreža iz vrvic, ki Služi za »basanije« in prenašanje sena ali listja. V oči jim je padlo dejstvo, da so takoimeno-vane raztreseno zgrajene in v krogu zgrajene kmetije krijejo z nekdanjo slovensko naselitvijo na Koroškem in na Štaljerskem in da so hkrati enake kmetijam v nekdanji Skandinaviji. Zanima jih tudi —■ in iz istega razloga — razvrstitev n/jdv in gradnja vasi ter marsikaj dru-
IkJl SMRT
Nekje je v spanju začivkala simica. Od daleč ie bilo slišati drdranje vlaka lin daljni šum mesta. Skozi njegovo srce pa je strujilo grenko-sladko hrepenenje. Bilo mu je lepo iin hudo obenem, čutili je, da mu silijo solze v oži. Že dolgo, dOlgo ne tako. Jezno se je ugriznil v usit-nlico. Čutil je, da ne bo niikOli več pozabil te ure hrepenenja.
Nenadno se mu je zazdelo, da sliši ritem njenih korakov. Imel ga je v krvi, razločili bi ga iz množice, to ritmično pesem njenih pet po pločniku. Od daleč je razločili njen svetli plašč. Billa je v družbi dveh fantov in dekleta. Postalo ga je sram, da bi ga tako zalotila na straži pred svOjo hišo, iln se je oddaljil od ville. Slišal je njihov vesel pogovor in razločil tudi njen glas. Vsi štirje so zaivili v vilo. Za belimi zastori je postalo živaflmo. Sence so drsele preko zastorov in radio je zaigral glasneje. Zaivihal si je ovratnik plašča navzgor in nadaljeval svoj samotni sprehod pred hišo. Saj je vedel, da nima smisla, a ni se mogel pripraviti k temu, da bi odšel. Zdaij je vsaij vedel, da je ona blizu. Morda bo razločil na zarvesi njeno senco • ali zaslišal izza šip njen smeh. Saj je bilo zdaj Slišati ta vile vesel šum glaisov. Predstavljal si je družbo v topli, elegantno opremljeni sobi pod lestencem z mnogimi žarnicami in toplo žarečim namiznim prtom pod rtjim. Zdaij bodo najbrž večerjali, ali pa se še naprej pogovarjajo in smejejo. Kdo sta tista fanta? Ni hotel raz-miišljati o tem, toda čutil je, da jima zavida.
LOVANI"?
gega. Vedno pelje sled k Slovencem in od tam na skandinavski sever.
Te Stvari so odkrivaili Karl Rliamm, ki je napisal o tem več debelih knijig, Bruno Schier, Bein, Braiungart, Viktor Geramb in Arthur Ha-berlandt, ki sta objavila posebno zanimiva dela, Geramb zlasti o slovenski krušni peči in dimnici, Ernest Klebel, Paul Leteer, Mell. Posch, Sidaritsch, Unger, KhuU, Georg Graber, ki je napisal že pred vojno debelo knjigo o ljudskem življenju na Koroškem, Moro, Moser, Koren, avtor Obširne knjige o plugu ta oralu na Štajerskem, Koroškem in v Sloveniji, Kretzen bacher ter drugi. V delih teh raziSkovavcev je marsikaij takšnega, kar je izredno zanimivo tudi za slovensko narodopisje, mnogo pa tudi tendenčnega in krivičnega za Slovence, kar pa je delno posledica dejstva, da mnogi teh avtorjev ne poznaljo slovenščine in njenih narečij in tudi ne sl o venske zgodovine.
Naloga slovenskega narodopisja bi bila, da bi držalo 'korak s temi nemško-aivstrijski mi raziskavami in sproti popravljalo napake itn hote ali nehote kriva tolmačenja tujih avtorjev, največ v smislu, da skušajo Nemcem pripisati nek danje slovenske kulturne dobrine. Vendar slovensko narodopisje tega ni delalo in tudi danes ne dela. Največkrat nista slovenska strokovna narodnostna literatura in dnevno časopisje slovenske javnosti niti Obvestila o teh tujih znanstvenih publikacijah, iz katerih poltem črpajo znanstveniki francosko, angleško in skandinavsko, pa tudi rusko govorečega sveta. Nasprotno, opaziti je celo. da je slovensko narodopisje pasivno sprejemalo trditve nemško-avstrijskega narodopisja, kar zadeva Slovence same, ta jih
1/ POMLADI
Skušal je potlačiti to čustvo v sebi. Ni hotel biti ljubosumen.
»Če jo imam rad, ji moram zaupaiti. Nočem biti ljubosumen in tudi nimam pravice do tega,« si je prigovarjal.
Bil je na svojem samotnem sprehajanju ravno nekoliko oddaljen Od Vile, ko je zaslišal, da so zaškripale železne vrtne dveri. Ni se hotel ozreti. Verjetno fanta zdaj odhajata. Tedaj je zaislišal za seboj nagli ritem njenih korakov Še vedno se ni ozrl. Ni hotel. Bilo ga je sram Čudno, samo njeni koraki, ga je spreletelo.
»Tine!« je tiho poklicala. Čutil je veselje v njenem glasu.
Pozabil je na svoj ponos in sram in se obrnil. Bila je že na pol pOti med vilo in njim, v smeri, ki je vodila proč od mesta, nasprotni tisti, iz katere je bila prišla prej ona s svoijo družbo.
Počasi je šel proti njej. Ni še mogel verjeti svoji sreči. V svetlobi oddaljene cestne luči je razločil ljubki oval njenega obraza in videl, da je brez plašča, samo v pulovru.
»Dober večer!« je rekla, ljubko in veselo.
»Dober večer!« 'je odvrnil on tiho. V njem je bilo nenadno toliko sreče, da se je čutil kar težkega od nje, nekam čudno ohromelega.
»Prejle sem vas zagledala od daleč, pa sem bila v družbi, saj veste...«, je rekla naglo, rahlo zasopihaina. »Nisem vas mogla poklicati. Zato sem zdajle izkoristila priložnost in stekla ven. Mislijo, da sem šla na stranišče,« Zasmejala se
začelo Objavljati bre navedbe virov kot dejstva.
Tako je na primer pasivno sprejelo teorijo o takoumenovanih »Alpskih Slovanih«, katero so si izmislili nemško-avstrijski zgodovinarji, da iitm ni bilo treba govoriti o Slovečih kot nar o du. Danes pa so vse slovenske publikacije 7 dnevnim časopisjem vred polne tega izraza, to je o »alpskih Slovanih, to je o Slovanih, ki so se naselili v Alpah« iin ki še menda niso imel narodnosti, in malokdo se pri tem zave, da po meni ta izraz direktno zainikainje slovenske na rodne individualnosti in da je z njim zanikana slovenska laiStna kulturna tvornost v davni pre tekloisti, katero pa' znanost na vsak 'korak odkriva in potrjuje ter si jo žejno prilaščajo tuje Slovenci nikakor nismo samo »alpski« narod saij sega naš narod tudi na sredozemsko ta pa nonSko območje ta je tudi od tam srkal s svo jirni koreninami hrano za. svOjo rast.
— o —
DRAGE STAVKE
Sto šestdeset tisoč poštnih uslužbencev je po doseženem dogovoru s poštnim ministrom Boscom zopet .šilo na delo. Stavkajoči so dosegli skoraj vse, kar so zahtevali glede izboljšanja svojega gospodarskega stanja.
Stavka, ki je bila sicer v glavnem upravičena, je pa povzročila precejšen kaos v prometu. Kar cele tone poštnih pošiljk so se nagrmadile na poštah. Poštna uprava bo morala najeti veliko število novih uslužbencev, da bo odpravila naprej zaostalo pošto. To delo pa bo trajalo še poldrugi mesec in bo stalo nič manj kot sedem milijard lir, ker bo treba delati tudi ponoči in ob praznikih.
je kot dekletce, ki jo je zagodlo svoji strogi vzgojiteljici.
Bila je taka kakor vedno, prisrčna, ljubezniva, naivna iin objestna hkrati, Otročja ta ženska. Svetloba oddaljene ulične luči je ožarjala njeno vitko dekliško postavo ta senčila nežne ta vendar žensko valbljivo vzbočene prsi pod puloverjem. Nenadno ni vedel, kaj nalj j'i reče. Tako 9i je bil želel, da bi jo videl vsaj od daleč, da bi šel vsaij mimo hiše, v kateri biva, da bi videl zastore na oknih, za 'katerimi živi, ta dihal zrak na cesti, po kateri hudi — ta hiip pa je občutil samo vročino ki mu je silila v glavo, in molčal. Koi:i ;j je bil izjecljal pozdrav.
Za hip • mol-e stala drug pred drugim. Morda se ni ved!si. njegovega molka. Zdela se je resnično ve .i \ da ga vidi. On pa je bil poln čudenja in neke čv 'vq blaženosti, ki ga je hromila. MilalM je, d," jo p v.na, saj jo je bil že večkrat videl, goviu1! /. njo in hodili ob njej po cestah in vendar je bil spet presenečen, kako je ob vsej enakosti vendarle vsa drugačna, kot jo je nosil v spominu. Vsakokrat, pri vsakem srečanju z njo, je imel tak občutek a še nikoli se ga ni tako zavedel kot nocOj. Zdelo se mu je, da si je ne bo nikoli zapomnil, da bo vsakokrat na novo presenečen, kadar jo bo srečal, kako je vedno tako dražljivo in mikavno drugačna. Kakor voda v jezeru, ki je vedno ista ta vendair vedno drugačna. Tudi v njenem govorjenju je bilo nekaj žuborečega, milega in vedrega, prijaznega in skrivnostnega kakor v žuborenju vode, in iz vse njene pojave je dihala svežina, ki je spomin j alti na svežino žuboreče gorske reke.
(dalje)
je bilo namreč razdeljeno na 12 področij, za vsako področje pa je bila ustanovljena po-
ustrezne rešitve.
Čeprav bo šele praksa pokazala, kolikšna je dejanska vrednost teh novih ljudskih organov, moremo že sedaj trditi, da gre za izpolnitev pametne zamisli, kajti konzulte so vsekakor sredstvo, ki omogoča prebivalstvu večjo in aktivnejšo soudeležbo pri od-ločevanju smernic splošnega razvoja in hkrati udeležbo pri iskanju m določevanju rešitev starih in novih vprašanj določenega področja.
t KAREL LEGIŠA
V četrtek, 29. aprila, smo položili k večnemu počitku na devinskem pokopališču 73-letnega Karla Legiša, daleč naokoli znanega kmetovalca iz Devina. Pokojnik je umrl nekaj dni prej v tržiški bolnišnici, kamor se je zatekel pred dobrim mesecem, ko je bolezen že hudo načela njegovo zdavje.
S smrtjo Karla Legiša lega v grob mož, ki je vse življenje bil tesno povezan s svojo zemljo, katero je Obdeloval z veliko ljubeznijo. Družina, dom in zemlja so bile vrednote, katerim je pokojnik posvetil vso svojo skrb. Nidkdar ni silil v ospredje, vendar je pokojnik bil mož, na cigar pomoč ali nasvet je vedno vsakdo lahko zatrdno računal.
Njegove zadnje poti se je udeležila velika množica prijateljev in znancev; ki so s tem pokazali, kako je bil rajnik spoštovan in cenjen.
Naj mimo počiva v domači zemlji in naj mu sveti večna luč. Hudo prizadeti! družini izrekamo globoko občuteno sožallje.
— o —
V soboto, 8. t. m., bo predaval v Slovenskem kulturnem klubu prof. Alojz Rebula o pisatelju Stanku Majcnu. Začetek ob 19. uri.
skupin, ki so v njem zastopane, na osnovi izidov zadnjih občinskih volitev. Slovenska skupnost ima tako v vseh konzulkah skupno
— o —
ŽRTEV ŽELEZNIŠKE NESREČE
Pri železniški nesreči, ki se je zgodila 1. maja blizu Beljaka na Koroškem in pri kateri je bilo ubitih osem ljudi, je bila nevarno ranjena tudi sestra pisatelja Borisa Pahorja, Evelina Pahor. Kot smo zvedeli, se je njeno stanje že zboljšalo.
Glavni vzrok nesreče je bila pomota nekega železniškega funkcionarja, ki je usmeril brzi vlak Benetke - Dunaj na napačni tir, na katerem je stal tovorni vlak. Posredni krivec pa je železniška stavka na progi Videm - Trbiž, k(i je vnesla nered v ves železniški promet, čemur nekateri funkcionarji na odgovornih mestih niso vedno dorasli.
Predsedstvo občnega zbora Slovenske skupnosti sklicuje občni zbor Slov. skupnosti za 8. in 9. maja letos. Občni zbor bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 z dnevnim redom:
SOBOTA: 8. maja, ob 17. uri: otvoritev občnega zbora, pozdrav delegacij, poročila in razprava;
NEDELJA: 9. maja ob 9. uri: nadaljevanje razprave, volitve in zaključek občnega zbora.
ODKRITJE SPOMENIKA
V nedeljo, 9. maja, bodo ob 10. uri v Samatorci v občini Zgonik odkrili nagrobni spomenik padlemu partizanskemu učitelju Alojzu Kokorovcu - Gorazdu. Skupina bivših partizanskih učiteljev vabi vse kolege s te in one strani meje, da se udeleže te spominske svečanosti.
EPIDEMIJA STAVK V ITALIJI GROZI IZPODKOPATI DEMOKRACIJO
(Nadalj. s I. str.) janske demokracije, pred čemer je te dni posvaril ministrski predsednik Colombo. »Ali so se Italijani naveličali svobode?« je dejal. Zdi se res tako. In ne le demokracije, ampak tudi blaginje. Kajti eno je zvezano z drugim. Treba je le pomisliti na čas fašizma in na razmere v raznih totalitarnih državah od Španije do Poljske in Sovjetske zveze. Sindikati imajo važno nalogo v demokratični državi in naj jo redno izpolnjujejo — skrb za blaginjo delovnih ljudi, a vedno se morajo pri tem ozirati na narodno celoto, kajti le blaginja celote je tudi blaginja delavcev vseh kategorij, ne smele pa bi si posamezne kategorije izsiljevati privilegijev na račun celote in dejansko najlšibkejiših, kot se to dogaja zdaj. Prav tako siindikati ne bi smeli postati grObokopi političnih strank in njihovega vpliva in s tem politične svobode.
bode, ki je tudi njliim v prid, kajiti kaj znano je, kako je s sindikati v državah, kjer ni politične svobode.
ČASTITAMO !
Naši cenjeni sodelavki gospe Mariji Horvic -Martinuzzi se je rodila pred kraJtkim hčerkica Martina. MaJli Martini žellimc veliko sreče na življenjski poti, Staršem itn bratcu, kii je 'težko čakal družbe, pa naiše prisrčne čestitke.
UGODNA POSOJILA ZA OŠKODOVANCE PO TOČI
Pokrajinsko kmetij3ko nadzorraištvo v Trstu obvešča kmete te Brlšč, Saimaitorce, Sv. Križa in Ternovce, da na podlagi deželnega zakona z dne 29. dec. 1965, št. 33, člen 3, 7 in 9 lahko vložijo do vključno 24. maija 'letos prošnjo za petletno obratno posojilo in sicer za škodo, ki jim je na poljskih nasadih povzročila toča dne )8. junija 1970. PosOjilo z obrestno mero 1 odSt., če je prosilec neposredni obdelovalec, oziroma mero 2 odst. v vseh ostalih primerih, se nanaša na potrebe po obratnih sredstvih.
Prošnjo za posojilo z znižano obrestno mero je treba napisati na kolkavanem papirju in jo predložiti skupaj s seznamom in opisom škode ter vsakim drugim koristnim dokumentom.
V Italiljansko-avstriljiskem društvu v Trstu bo 10. t. m. Ob 19.00 Slials Canetti bral te 'svojega romana »Die Blendung« (Zaslepitev) in iz svoje knjige »Die Stimmen von Marrakesch« (Glasovi Matrakeša). Bniirediitev bo na sedežu društva v ulici San Nicolo 21-11.
Izšla je nova, 28. številka revije »Most«, v kalteri sodelujejo Guido Milglia, Aleš Lokar. Danilo Sedmak, Marino Kokorovec, Taras Kermauner, Vladimir Kos, Milena Merlak, Vladimir Vremec, Lev Detela, Bert Pribac in Ludvik Vrta-čiič (ta dva s pismoma uredništvu).
V Nemškem kudturnem institutu so razstavljene od 7. do 27. malja 1971 lepe grafike nemškega umetnika Petra Ackermanna.
Društvo glasbenih pedagogov in Glasbena Matiča v Trstu sita priredila v sredo v mali dvorani Kulturnega doma nastop solistov in ansamblov glasbenih šol na Primorskem. Nastopili so solisti in 'skupine te Tolmina, Idrifje, Postojne. Izole in Kopra. Ilirske Bistrite, Sežane, Ajdovščine, Šempetra pri Gorita, Pirana. Nove Gorice in Trsta.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 6Q0.000.Q0Q	-	VPLAČANIH	LIR	300.000.000
Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJALNICA TUJE VALUTE
TRST- ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV:	BANKRED
TVsri/j lit* tj ti
Imenovali so vse člane rajonskih konzuli
Tržaški občinski svet je pred kratkim Člane konzuli je imenoval občinski svet, dokončno uredil vprašanje tako imenovanih pri čemer je upošteval razmerje političnih rajonskih konzult. Celotno ozemlje občine
sebna konzulta, ki je nekakšen občinski svet v malem. Glavna naloga konzult 'bo, da proučijo glavna vprašanja svojega področja in predlagajo občinski upravi tudi primerne ter
pet članov, več Slovencev pa je bilo imenovanih na predlog drugih strank.
Cbini zbov ftovensfce skupnosti
__________________________ds	c* 'f //i le v
“V
Slovesnosti za prvi maj v Steverjanu
POSREČENA POBUDA
Goriški gospodarski in menda tudi turistični dejavniki so' letos pogodili s prireditvijo Goriške blagovne razstave ali Espomečo (po začetnih črkah: Esposizione merceologi-ca goriziana).
Namen prirediteljev je bil ovrednotiti Gorico ne le kot stičišče srednjeevropskih kulturnih, ampak tudi gospodarskih krogov. Razstave so se udeležili trgovci iz naše dežele, iz Slovenije in iz Avstrije.
Razstava je bila dovolj smotrno urejena v športnih prostorih v dolini Korna. Vinski izdelki so bili razstavljeni v prostorih kmetijskega konzorcija. V dvorani bivšega Tr-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllitllllillllllllillltlillliailMMMIIliailllllUlilllllllIttlllllll'
PORAVNAJTE NAROČNINO!
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
govskega doma so pa bili postavljeni na o-g led izdelki za stavbinstvo in keramične plošče.
V prvih treh dneh je obiskalo razstavo skoraj dvajset tisoč ljudi. Dosti obiskovalcev so privabile tudi večerne folklorne prireditve ansamblov iz treh sosednih dežel.
Razstava bo odprta še do nedelje. Prihodnje leto jo nameravajo še povečati in ji dati bolj trgovski značaj posrednice med tremi deželami ob skupni meji.
ŠOLSKO OBVESTILO
Ravnateljstvo državne strokovne šole za trgovino, s slovenskim učnim jezikom v Gorici, obvešča starše in njih namestnike, da je sklican tretji sestanek staršev v ponedeljek 10. t. m. ob 18. uri v šoli, ulica Seminario
XXXV.
Že iz Osla so se peljale v istem vagonu tri deklice. Dve sta bili že veliki, stari 'kakih 13-14 let, ena pa 'je bila še majhna, morda je imela šest let. Medtem ko sta bili večji dve temnolasi, je bila mala pšenično plavih las in izredno ljubka- Morda so bile po nakupih v Oslu, 'ker so imele na policah značilne najlonske vrečke, kot jih dajejo v večjih trgovinah, ali pa so bile pri sorodnikih. Mala je kmalu pritegnila nase pozornost vseh potnikov v vagonu, ker je bila tudi izredno živahna. Bila je eden najl’jubkejših in najživahnej-ših otrdk, kar sem jih kdaj videl, kljub dolgi vožnji ves čas dobre volje.
Starejši dve sta ravnali z njo napol materinsko, napol tovariško, ne da bi ju njena živahnost spravila kdaj iz ravnotežja. Prebirali sta mladinske revije in slikanice in mala ju je skušala posnemati, a črez nekaj časa se je naveličala, želela zaimenjati sedež najprej z eno od njiju, potem z drugo, potem je začela hoditi sem in tja po vagonu in predvajati pri tem nekak ritmični balet. Utrgala ali zrahljala se ji je namreč elastika v hlačkah in ker je imela vsak hip občutek, da ji hlačke lezejo dol, si jih je z otroško ljubkimi, a vendar že z nekoliko žensko sramežljivimi kretnjami skušala poravnati navzgor. Včasih pa pa to le ni šlo, ne da bi dvignila krilce. Pri tem pa se je najprej ozrla po vsem vagonu in šele ko je videla, da vsi (obzirno) gledamo proč, si je naglo dvignila krilce in spravila hlačke v pravo višino.
Kakor vsako leto, tako so se tudi letos .Štcverjanci postavili s prvomajskimi proslavami.
Marsikaj je šlo celo boljše kot prejšnja' leta. Cesta z Dvora na trg pred cerkvijo je bila prav do praznika končana. Lepo urejen je tudi parkirni prostor pred županstvom. Le vremena si prirediaelji, tako oni pod borovci, kakor drugi pod kostanji, še ne morejo urediti po svoji volji.
Dopoldne je bilo na sporedu polaganje vencev pred spomenikom v osvobodilnem boju padlih domačinov na trgu. Zaigrala je tudi godba iz Doberdoba. Proslava se je nadaljevala pod okriljem društva Briški grič na dvorišču na Dvoru. Društveni predsednik Rožič je pozdravil navzoče, med njimi domačega, doberdobskega in sovodenj skega župana. Kot uradna govornika sta nastopila dr. Aleš Bebler, bivši partizanski organizator, ki je govoril o Vlogi Slovencev v Jugoslaviji in o pomenu naše manjšine kot mosta med obema državama; Omenil je, a ne prav zadovoljivo, tudi domačine; in kot drugi italijanski senator Gianfranco Maris.
Zvečer je zeilo lepo nastopila folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Skupina vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja pa ima na Dvoru izbrano vinsko razstavo ki bo odprta do nedelje.
Večji dekleti sta jo po kratkem posvetovanju odpeljali s seboj v stranišče, z očitnim namenom, da bi pripravili tam njene hlačke do večje stabilnosti, toda operacija nikakor ni uspela, kar je razodeval zaskrbljen dekličin obrazek, ko se je spet prikazala, in njeno zopetno potegovanje navzgor ob bokih. Vendar je kmalu spet pozabila na svoje skrbi in bila vesela kot prej.
Izstopile so v Homarju, kjer pa jih nihče ni čakal na postaji. Najbrž so bile vajene take vožnje 'im niso imele daleč od doma. Zadnje, kar sem videl od male, je bilo njeno kačje zvijanje z rokami ob bokih, da bi zadržala nesrečne hlačke zgoraj. Gotovo je bilo tudi drugim žal za to ljubko malo sopotnico, ki nam je precej skrajšala prvi dve uri vožnje.
Že mnogo pred Hamarjem smo imeli skozi okna vagona lep razgled na jezero Mjossa, največje norveško jezero sploh. Dolgo je o-krog 100 km in njegova površina znaša 366 kv. km, tako da je široko povprečno po tri kilometre in 600 m. To pa je seveda samo povprečje, kajti ponekod se precej stisne, tako da je razločiti vsako podrobnost pokrajine na .drugi strani jezera, ponekod pa se močno razširi, zlasti v sredini, ravno pri Hamarju. Obale jezera so skoro nenaseljene in očitno je, da oblasti pazijo na to, da ostane jezero naravno nedotaknjeno. Le tu pa tam je videti — a navadno ne prav na obali — kakšno počitniško kočo ali šotor; tudi nekaj počitniških šotorišč (campingov). Nikjer pa ne napravi pokrajina zanemarjenega ali celo urbanistično skvarjenega vtisa.	(dalje)
Isti dan popoldne je imelo prosvetno društvo »F. B. Sedej« v veliki dvorani župnijskega kulturnega doma prvi festival ljudsko - zabavne glasbe. Popolnoma natlačena dvorana, kot malokdaj, je poslušala res izborno izurjene pevsko-glasbene skupine iz Slovenije, Koroške 'in iz naših krajev. Vseh jih je bilo sedem, ki so se zvrstile m odru po kratkem, a aktualnem nagovoru društvenega zastopnika Marijana Trpina. Kot prvi se je odlikoval ansambel »Hmeljarji«. Drugo mesto je pripadlo mladinsne pevsko-glasbeni skupini z Opčin, tretja pa ansamblu Minipe, ki ima že utrjeno ime. Med odmori pa je zelo posrečeno in duhovito zabavala goste domača skupina »Lojze Hlede«, ki ji je treba prav čestitati tudi za nove skladbe na besedilo Jerice Korenove 'itn z melodijo vodje Lojzeta.
Društvu »Sedej« je treba izreči pohvalo za letošnjo ljudsko zabavno-glasbeno pobudo, ki naj bi ostala na sporedu tudi prihodnja leta, ko se bodo majske proslave dela obhajale res v složnem duhu in nastopu.
Solkansko polje
NEKAJ BILANCE
Marsikaj tega, kar bomo sedaj govorili, smo že napisali. Vendar pravijo tudi mnogi sosedje, da je prav, če se dobra in zanimiva reč tudi dvakrat pove, raje kot noben-krat. No, pa pomislimo tudi mi, kaj se je pripetilo lani v naši mali skupnosti.
Na goriško pokopališče smo spremili sosedo Katarino Figelj. Ranjka je dalj časa bolehala, potem pa je kar hitro umrla v go-riški bolnišnici. Vsi se je spominjamo kot izredno pridne im delavne žene. S pokojnim soprogom Justom sta vzgajala več otrok v prave može. Mož Just leži pokopan nekje v vzhodnem Berlinu. Mod vojno so ga bili odpeljali v taborišče. Ob padcu Beriina se je znašel med dvema ognjema. Ko je skušal na ulici pomagati nekemu ranjencu, je tudi njega zadela smrtna krogla.
Nesreč v družini pa še ni bilo konec. Sina Vilkota so Nemci zaprli. Ujetnik je zbežal iz tržaških ječ k partizanom in je med vojno padel.
Sin Mario je pa zgubil življenje pri neki prometni nesreči na Solkanskem pollju.
Pa se spomnimo še nekaterih rajnkih sosedov.
Po dolgi bolezni nas je lani zapustil Janez Velišček. Na božični elan je prijela huda slabost pridno in dobro znano 'šiviljo Marto, še isti dan je umrla v goriški bolnišnici.
K tej žalostni bilanci pa dajmo kaj bolj veselega dostaviti. Mati umrle Marte pa je obhajala svoj devetdesetletni življenjski jubilej. Še vedno je krepka in umsko čila.
Tudi Pepca Koršič, žena pokojnega tenorista Silvestra Koršiča je stopila v 85. leto.
Vsem umrlim iz naše soseske daj Bog včni mir, jubilantom pa, da bi še dolgo ostali med nami.
Domači opazovalec
7—II. nadstropje.
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
------------- VIATICUS ----------
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
SLOVESNA PODELITEV OSME NAGRADE ..VSTAJENJE” BORISU PAHORJU
V Društvu slovenskih 'izobražencev v Trstu v ulici Do-nizetti 3 je bila v ponedeljek slovesno podeljena literarna nagrada »Vstajenje« za leto 1970 pisatelju Borisu Pahorju za knjigo »Skarabej v srcu«. Pisatelja in zelo številne goste je prisrčno pozdravil predsednik društvo Jože Peterlin, ki je podal nato besedo predsedniku komisije nagrade »Vstajenje« prof. Martinu Jevnikarju.
Predsednik komisije je prebral utemeljitev nagrade: »To je potopis po Sredozemlju prepleten s spomini, osebno izpovedjo, razmišljanjem, esejistiko In novelističnimi vložki. Posebna odlika tega dela je aktualnost pri obravnavanju slovenskih problemov in vedra vera v bodočnost našega naroda in človeštva.«
Nagrada »Vstajenje« ima že osemletno zgodovino. Zastopniki slovenskih katoliških zamejskih društev in ustvarjalcev so se leta 1962 zbrali in sklenili ustanoviti nagrado, ki naj bi jo vsako leto podelili literarnim ustvarjalcem v zamejstvu in zdomstvu kot dolžno priznanje za njihovo delo. Nagrada »Vstajenje« je še zlasti pomembna, ker je to edina literarna nagrada zunaj meja Slovenije. V osmih letih so bili nagrajeni tile literati: Vinko Beličič - Trst, France Dolinar - Rim, Ruda Jurčec - Buenos Aires, Karel Mauser - ZDA, Vinko Brumen - Argentina, Alojz Rebula - Trst, Lev Detela - Dunaj in letos Boris Pahor.
Nagrado je podelil zastopnik openske hranilnice in posojilnice prof. Gantar.
skega človeka, n'jegovih lastnosti in njegovega boja za življenje, zlasti pa njegove tragične zgodovine zadnjega pol stoletja-člana Radijskega odra Franko Žerjal in Miro Oppelt sta nato prebrala odlomka iz Pahorjeve »Nekropole« in »Skarabeja v srcu«.
Ob sklepu se je Boris Pahor zahvalil za nagrado, prof. Kacinovi in članoma Radijskega odra z govorom, ki ga objavljamo zaradi aktualne vsebine posebej, 'kot uvodnik na prvi strani.
NOVELA BOGOMIRA MAGAJNA V REVIJI »PERISCOPIO«
Četrta števi-k-a revije »Periscopio«, ki izhaja v Pordenonu, 'je prinesla v prevodu neko novelo rajnega so ven s k ega pisatelja Bogomira Ma-
gajne. Revija je ostala talko zvesta obljubi v svoji prvi števiki (izhajati je zadela nedavno), da bo Skušala prestopiti lokalne Okvire. To izpričuje tudi z raznimi drugimi prispevki, tako s člankom Luigija de Rosa o lombardskem Slikar j ju Amadiu Branchiiju, z razpravo Mauriziia Luc-cbitta o gospodarskih razmeralh v Furlaniji od 14. db 18. stoletja 'in s pesmijo- Dima Memichini ja »Pa-ese di frontiera« (Vas na melja).
Amaterski oder Prosek - Konitovel bo -ponovil v nedeljo, 9. maja, olb 19. uči v Prosvetnem domu na Proseku veseloigro v šestih -Slikah ameriškega dramatika Normana Krasne »Draga Ruth«.
Predstavo si bo ogledala k-omisiija Združenja gledaliških skupin Slovenije, kateri je poverjen iž-bo-r za nastop na srečanju dramskih skupin Slovenije.
☆
Majska številka »Ognjišča« prinaša, na uvodnem mestu pismo mladega bravca »Rad bi veroval in žirvel«.
flovenci v nemščini in angleščini
V literarni prilogi švicarskega dnevnika »Die nje z nevihtami« (1967), v kratkem pa bo isti
časopis začel z objavo cele vrste Detelovih
Tat« je Lev Detela Objavil 30. januarja članek o slovenskem pesniku Josipu Murnu-Aleksan-drovu. V istem časopisu je 27. marca izšel Detelov članek o nekaterih novostih na -srbohrva- \
tekstov iz 'iste knjige in pesmi iz knjige »Meta-elemenit«.
LeV DOtela novi roman Meša SOlinoviča »Trd-1 njav-a«. Veliki švicarski dnevnik »BaJSler Nach-ri-chten«, ki izhaja dvakrat na dan v Baslu, je Objavil prozo Leva Detele »Sprememba« iz knjige »Blodnjak« (1964), to sicer v božični številki O pisatelju in njegovem delu je spregovo- 24. decembra 1970. Isti časopis je v svojih nedeljskih 'literarnih prilogah že večkrat opozoril na slovenska dela Leva Detele. 17. januarja, 24. januarja ta 4. aprila 1971 je Objavili več proznih Detelovih tekstov iz slovenske knjige »Izkuš-
rila prof. Marija Kacinova. Poudarila je, da je bistvena sestavina številnih in motivno različnih Pahorjevih del prikazovanje tržaškega zamejskega okolja, predvsem tukajšnjega sloven-
Stuttgartski dnevnik »Stuttgačter Ze-iitung« je objavil 23. januarja Detelovo prozo »Oče po-\ stane feldmarš-al« iz knjige »Izkušnje z nevihtami«, 13. marca pa prozo »Preženi tujce« iz iste knjige. Dunajska »Die Pre-sse« je 20. februarja priobčila odlomek iz Detelove knjige »Atentat« (1966) -pod naslovom »Lepi škornji«, 27. marca -pa je izšlo deset Detelovih tek-Stov iz (knjige »Izkušnje z nevihtami«, ki ph je ilustrirala avstrijska slikarka Miri-am Grunisfeld.
Emilijan Cevc: ..Poznogotska plastika na Slovenskem'
Slovenska Matica je izdala v svoji knjižni zbirki za leto 1970 knjigo Emilijana Cevca »Poznogotska pas tika na Slovenskem«. Emilijan Cevc, danes -gotovo poleg Franceta Steleta najboljši, predvsem pa publicistično naljdeiatvnej-ši slovenski umetnostni zgodovinar, se je s posebno vnemo posvetil ravno gotiki na slovenskih skih narodnih tleh. Njegova -nova knjiga šteje 342 iStrahi in -prinaša tudi Obširen povzetek v francoščini. Posebno je treba -pohvaliti, da se pri svojem -preučevanju in prikazovanju poznogotske plastike — ko-t tudi -pri vsem svojem umet-nostno-zgodovinskem študiju in raziskavanju — ne omejuje samo na ozemlje republike Slovenije, ampak zajema v pojem -slovenske umetnosti -tudi umetniške stvaritve na 'tleh v-se-ga slovenskega etničnega ozemlja.
V uvOdu svOje 'knjige -piše Emilijan Cevc: »Pred sedmimi leti je izšla -pri Slovenski Matici knljiga o srednjeveški plastiki na Slovenskem. V nijOj sem zajel kiparško dejavnost na Slovanskih tleh od predromanskih dni do zadnje četrtine 15. stoletja, torej v času, ki je trajal okOl-i sedemiSto let. Tale knljiga je v resnici samo nadaljevanje prve, čeprav ima drugačen naslov; seznaniti pa nas želi -s kar dovolj bogatim, toda samo -dobro pol stoletje obsegajočim k-iparskim ustvarjanjem -poznega 15. to zgodnjega 16. stoletja, ki ga slogovno določata »poznogotski barok« in prve manifestacije 'severne renesanse ali z drugimi besedami: gre za obdobje med koncem slogovno neprečiščenega časa
po -sredi 15. stoletja, ki še vedno ni izgubil značilnega, dasi mal-o ohlapnega prilastka »temni čas«,.... to med začetki ter zmago verske reformacije, ki -je za več kOt pol stoletja na naših tleh zavria vsako plodnejšo kiparsko aktivnost. Tedaj so ob hladni sapi reformatorskega nerazpoloženia do upodabljanja svetih oseb presahnili zadnji utripi gotskega duhovnega to oblikovnega izročila to ustvarjalnega -ognja. Hkrati pa zaljema kn-ji-ga čas n-aj-večjega -vzpona in zrelosti meščanske umetnostne volje, ki zdaj že z vso odločnostjo izpodriva umetnostni delež fevdalnega naročnika ter tudi v cerkvi odločno uveljavlja -svoj okus, svOje estetske ideale ta Odmeve svoje družbene situacije. Po splošnem stilnem razpoloženju -je ta umetnost še vedno mednarodna, po stilnih dialektih -pa izrazito lokalno vezana ta mnogokrat versko bolj utilitarna, kot je bila v preteklih čaJSi-h.«
Cevc potem podrobno obdeluje poznogotsko plastiko na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem z arhitekturno plastiko vred. Zelo zanimive to dobrodošle so opombe. Podal je tudi pregled nad -pogosteje citirano literaturo, imenik krajev to -im-enik umetnikov. Knjigo krasi veliko števi-lo fotografskih reprodukcij, -tako da predstavlja res lepo umetnostno izdajo, ki je lahko v ponos tako slovenski umetnostni zgodovini kot založnici Slovenski m-aitici. Cevcov slog je jasen to lahko razumljiv, žal pa -je ostalo v knji-gi neka-j tiskovnih napak.
fi
švicarski časopis »Die Tat« je 6. marca obja vil pesem Milene Merlak »Slepčeva -jutranja molitev« -iz krnlj-ige »Sodba od spodaj« (1-964). Vse Detelove -tek-ste- ta pesem Milene Merlakove je i-z slovenščine prevedla Hilde Bergner. V dunajski reviji »Tagebuch« poroča j-anuarja 1971 Ina Jun Broda o literarni situaciji v Jugoslavij-i to citira tudi besede Milene Merlak o majhnih -narodih iz -pesniške zbirke »Beseda brez besede« (1968).
V Londonu je izšla v angleškem jeziku v reviji »Review« (št. 9, 1970) Detelova razprava o študentskem giban-j-u v Jugoslaviji;. V -kratkem pa izide v New Yorku v posebni knlj-igi »Essays on contemporary yugoslav literature« esej Leva Detele o povoj-n-i slovenski književnosti. Lev De tela je temu eseju priključit posebno poglavje o slovenski literaturi v emigraciji-. Težišče eseja pa je na slovenski domovinski literaturi do konca leta 1970. Krajši članek o slovenski -povojni književnosti je Lev Detela izdal že leta 1964 v londonski reviji »Review«.
KOSOVEL V ITALIJANŠČINI
Danes je izšla pri založbi- L’Asterisco v Trstu knjiga: Srečko Kosovel - Poesie e Integrali. Gre za predizdajo, tiskano za mednarodno srečanje Pen Kluba, ki je te dni v Piranu na pobudo Društva slovenskih pisateljev. Pesmi je prevedla JOlIka Miličeva. Spremno besedo je pa napisal Pavle Merku.
V kratkem bo knj-iga izšla v popolnejši obliki za Italijanski knjižni trg.
h 111
Kaj prinaša letošnji kmetijski priročnik „Kmečkega glasa”
Kmetijski priročnik za leto 1971, ki ga je izšlo časopisno založniško podjetje Kmečki glas iz Ljubljane, je nov člen v verigi kmetijskih priročnikov, ki so po svoji strokovni tehtnosti in bogati vsebini nezamenljivi pripomoček za kmetovo vsakdanje delo in strokovno napredovanje. Človeku je dandanes pisana beseda potrebna bolj kot kdajkoli prej, saj drugače zaostane kot osebnost 'n kot pridelovalec. Kolliikokrat je bila na strokovnih tečajih in predavanjih ter drugih priložnostih poudarjena potreba, da si krnet preskrbi sodobno strokovno knjižnico, da bi lahko po potrebi poglabljal svoje znanje in tako lažje reševal probleme, s katerimi se srečuje ipri vsakdanjih opravilih. Znanje dz šole ali informacije, ki jih kmet dobi na strokovnih tečajih im predavanjih, so le temelj, pripomoček k nadaljnjemu poglabljanju.
Napreden kmet skuša seveda biti na tekočem bodisi preko strokovniilh člankov v časpisju bodisi preko drugega strokovnega čtiva. Sedaj imamo tudi Slovenci kvalitetno strokovno revijo — »Sodobno kmetijstvo« (nanjo se je moč naročiti pri Kmečki zve-2i ali v Tržaški knjigarni), posebno pa je priporočljiv nakup vsakoletnega kmetijskega priročnika (v knjigarnah tostran in onstran meje oziroma na sedežu časopisnega podjet ja Kmečki glas, Ljubljana, Miklošičeva, 4).'
To je izredno dobro strokovno berilo, ker je sodobno in raznovrstno.
Letošnji Kmetlijiski priročnik prinaša na začetnih straneh majhen slovarček tujlk, ki jih srečujemo v kmetijski literaturi in ki jih moramo zato vsi razumeti. Sledi izčrpen seznam merskih enot. Poglavje o rastlinskih hranilih in mineralnih (umetnih) gnojilih priporočamo vsem, ki bi radi imeli dober pregled nad raznimi gnojili in bi jih hoteli tudi smiselno in pravilno uporabljati. Zelo koristna je razpredelnica, ki kaže, kakšen je odvzem rastlinskih hranil pri posameznih kulturah. To je hkrati najbolj preprost ključ za smotrno uporabo gnojil. Nadaljnji sestavki obravnavajo menjavanje posevkov, setev poljščin, določitev potrebne količine semena, pripravo sejalnice za setev, sestavo in izbiro prikladnih travno-deteljnih mešanic ter njihovo pripravo. Sledi posebno za vrtnarje priporočljivo poglavje o vrtninah (a kateri kmet ne goji vsaj malo zelenjave?), ki obravnava toploto, padavine, zemljo, obdela nje in gnojenje, kolobarjenje, medsebojno prenašanje različnih vrtnin itd.
Od strani 72 do 115 prinaša priročnik vrsto zelo zanimivih sestavkov o živinoreji. Zelo nazorno je podana reja krav za mleko, vzreja telic, pitanje telet, piitainje mladega goveda ipd. Posebno priporočamo, da si živinorejci preberejo in zapomnijo hranilne
| vrednosti silaže in sena. Tudi kratek pregled najpamembnejšiih razkužil utegne priti prav pri vsakdanjem delu.
Priročnik prinaša v ostalem še sestavek o sadjarstvu, o vzdrževanju in negi motorne žage, o varstvu rastlin pred boleznimi, škodljivci in plevelom, vrsto krajših sestavkov o gospodarjenju z živili, o uredlitvi kuhinje, o gospodinjskih strojih, o električnem štedilniku, o negi penila, o pralnih praških, o sušenju in likanju perila itd.
Končno velja opozoriti še na to, da je ČZP »Kmečki glas« sklenilo spopolniti vrzel v strokovnem berilu in začelo 'izdajati Kmečko knjižno zbirko, o kateri upamo, da bo postala zvest spremljevalec in pomočnik tudi našim pridelovalcem tostran meje. Kot prve štiri knjižice so izšle »Krmljenje krav« (avtor Roul Jenčič), »Herbicidi« (avtor Milje-tor Raol Jenčič), »Herbicidi« (avtor Milje va Kač) in Mirka Leskoška »Praktlično gnojenje«.
NATEČAJ ZA GOVEDOREJCE IN KOKOŠE-REJCE
Pokrajinsko kmetijsko nadzamištvo v Trstu sporoča, da tralja rok za vpis na nagradni natečaj za izboljšanje hlevov, senikov im prostorov za dhranijamje mleka in pa za izboljšanje oziroma izgradnjo kurnikov do 15. maja letos. V ta namen je ddločenih 34 nagrad iza skupno 7 mlilliljomov lilr. Prošnjo na navadnem papirju ie treba naslovita na Pokrajinsko kmetijsko naid-zamištvo - ulica Ghega 6. Za vsako nadaljnje pojasnilo nalj se kmetovalci obrnejo na izvedenca za živinorejo v uradnih urah (razen v soboto) .
TEDENSKI pregled
košarka
BOR - 1TALCANTIERI 71:69 (33:40)
V zadnji prvenstveni tekmi so Borovci pripraviti prijetno presenečenje s tem, da so odpravili -močno ekipo Italcantieri 'iz Tržiča - ki se 16 še do zadnjega 'potegovala za vstop v C ligo Lakovič in tovariši so v nedeljo zaigrali res izredno požrtvovalno in bojevito, to je bila njihova letošnja najboljša tekma. Gostje, ki imaijo v svoji sredini izkušene igralce in so v prejšnjih l«tih nastopali celo v A ligi, iso takoj od začetka krepko povedli ih ohranilli stolno razliko okrog 10 točk. Plavi pa so jim lahko le s primerne razdelje sledili, ne da 'bi jim s tem povzročali najmanjše težave. Prav v zadnjih minutah igre pa so gostje preživljali lahko krizo, katero so nalši umno 'izkoristili, jih dohiteli ter prav na koncu tudi prehiteli. Ko pa so proti vsakemu pričakovanju dosegli vodstvo, so se Tržačani zelo ipotrudili in z vsemi silami otodržah mini malino prednost do konca.
V tej zadnji tekmi, kjer ni -nastopil Zava-dllafl, ki je zadržan s tržaSko reprezentanco, so teralli vsi zelo dobro in tudi mladi Hrvatič, ki la za kratek čas zamenjal utrujenega Rudeža,
je Odlično izkazal Posebej bi le še omenili Play-makerja Lakoviča, ki je smotrno vodil igro 'n uspešno serviral centre Sirka, Ambrožiča tol Starca, ki so bili najuspešnejši realizatorji.
Namizni tenis
Nadaljujejo se tekme za osvojitev tržaškega Pokala in n a/brežin siki Sokol je prejšnji teden odpravil v Trstu svojega najresnejšega in edinega konkurenta C.G.S. z gladkim 4:2. Našim fantom zadostuje sedalj, da v povratni tekmi, ki jo bodo odigrali pred domačim občinstvom, dose-
POMAČEGA ŠPORTA
žejo vsatj neodločen izid za osvojitev končnega prvega mesta.
V nedeljo so se štirje predstavniki nabrežin-Skega društva udeležili deželnega turnirja za pdkal LUPOSPORT, ki je bil v Gorici. Največii uspeh 'je dosegel Cattonar, ki je osvojil prvo mesto med tre tj ek ate gor n ik i in absolutno tretje mesto. Zadovoljivo je igral tudi mladi Pertot; Radovič in Falbjan pa sta predvsem zaradi slabega žreba bila izločena že po prvem srečanju.
ODBOJKA
V moški D iiigi Breg še vedno zbira negativne rezultate. Tokrat ga je porazilo moštvo ACE-GAT, ki še ni okusilo poraza in ki ima vse možnosti, da prihodnje leto nastopi v C ligi. V opravičilo dolinskim fantom naj povemo, da jih je nastopilo le šest in celo brez poškodovanega kapetana in trenerja Škrinjarja. Seveda ie zairadi tega ves napad Ddinčanov izgubil na udarnosti, Obrambi pa je manjkal režiser, ki bi v kritičnih trenutkih znal vliti soigralcem dovolj samozavesti in urejenosti.
V moški promocijski ligi je openski Polet zabeležili ponovno zmago. Fantje nabrež,inskega SOkola se mu niso mogli enakovredno protiviti. Le v drugem setu so beli vodili in to celo s 14:6; ko pa so se Openci zibrali, so uredili svoje vrste ter osvojili tudi ta niz. Od tedaj so Poletovci igrali učinkovite j e in z lahkoto osvojili še zadnji set in točki
V ženski promocijski ligi so igralke Primorca A odpravile ekipo Inter B s presenetljivim 3:0 in dovolile nasprotnicam, da so v vsej tekmi osvojile le — 1 točko, kar je vse-
kakor svojevrsten rekord. S to zmago so mlade Trebenke postavile resno hipoteko na dokončno osvojitev prvega mesta; seveda bodo morale v nadaljnjih tekmah računati še na Julio, ki je v nedeljo odpravila nepopolno ekipo Sokola A, ter na Bor, ki je že premagal enega izmed direktnih tekmecev 't.j. Juho.
AVTOMOBILSKA OCENJEVALNA VOŽNJA TRST - UVALA SCOTT
S.G.Z. je že tretje leto zaporedoma organiziralo A.O.V. za člane in prijatelje, ki se zaključi s slavnostno večerjo na čiliju. Udelež/ba je bila tudi letos zelo številna, sa'j je sodelovalo na tem railyju 80 ekip.
Prof. Pavletič je tudi letos Odlično organiziral trideset vprašanj, ki so jih morale posadke sproti reševaltiL in tudi proga je bila speljana po stranskih ter zanimivih cestah. Prvo mesto si letos delita ekipi, ki sta jih vodila Faibij GIORGI ter Bruno MRZEK, ki sta zagrešili najmanj napak. Drugi je Evgen LEGIŠA, ki je s pomočjo svojih sopotnikov in predvsem lanskoletnega zmagovalca An tka TERČONA le za las zamudil izredno priložnost, da bi ponovno osvojil prvo mesto. Med ženskimi posadkami se je zelo dobro izkazala Silvana VALOPPI, ki je prepričljivo osvojila prvo mesto v sicer ne tako številni konkurenci. Naj za kroniko še omenimo, da je bilo po večerji žrebanje več bogatih nagrad, med katerimi je bilo tudi motorno kdo »Graziella«, ki je pripadalo tretjemu na splošni lestvici Dariju CUPINU.
Ta pobuda S.G.Z. je vredna vse pohvale, saj na tako uspelem izleltu ima vsakdo priložnost, da se spozna z domačimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki 6b prijetnem vzdušju in v očarljivem kralju.
ketna
J5.
O,
v	§	C S
>00	i	co
■M	CtJ	d
C/) 0	a	0
1	o	g
S	13	
4-*	bjj 3	•in PJ
jS	bi)	
	8	O
(/) 3	N	5
	<D	•i
1	"-n	j-i
1 a	O c/)	‘a S 0
,<u	_0	5-.
	• *-h 5	J
	0	>
'N	>	
0		jO
Tj O	6	>o
c/)		• •—<
	>o	a,
g	G	S
c 4> •>—i c	D 0	N (L) c/)
-3	aS £	
1		#g
a —.
N 0)
0) o ■§ .1 j* o Ž*
^ o
C/i C/D
o
<U >
50 «*
<L) Hh S-« ></) > O
(/5
- P
(S)	£
a o g «
. . rt
o ^
a >2 o ^
Oh -
0 a x> B
v
1