Milost božja
(Iz hervaščine prosto preložil Iv. T.)
Ljudska šola v Orlovci je bila po vsej okolici  verlo sloveča.   Vse je bilo
1    Orlovčanotn zavidljivo o njej.   A to je bilo naravno, kajti takovšne šolske mla-
I    dine, kakoršna je bila Orlovška, nij bilo nikjer tam blizu uajti.    Otroci so bili
zdravi, čversti, prijazni in odkritoserčni, ter so se tak6j uarilili vsacemu,  ki ga
je pot nanesel skozi Orlovec.   Lepo in prijazno  so pozdravljali tujce  na cesti,
vsak pobožno govoreč: ,,Hvaljea bodi Jezus Kristus!" — Iz šole gredž se nijso
prepirali, podili, ali cel<5 tergali, kakor je to drugod gerda otročja navada, uego
vedli so se vselej tako, kakor bi bili nčifcelju pred očmi.    V  šoli  so se pridno
učili, a v cerkvi so peli prelepe svete pesni s tako pobožnostjo, da jib. je bilo
i
— 38 -
veselje gledati in poslušati. Pod svojo šolsko zastavo (banderom), katero jim je podarila zala hčerka imovitega graščaka v Orlovei, šli so ponosno vselej, kedar koli se je godov&la kaka javna cerkvena svečanost, in nijsi se mogel dosti na-čuditi onej raskej milini, kedar si poslušal presladke glasove njiliovega miloglas-nega petja. Tako je ta nežna mladina budila stare duše k pobožnosti, kar se denes jako pogreša.
S tega vzroka nij bilo v vsej orlovškej župovini (fari) nobenega človeka, ki bi bil s hudobnirn očesom gledal na orlovško Ijudsko šolo. Vse jo je Ijubilo in nikomur nij niti na kraj pameti prišlo, da bi se mu bila sola zdela kako strasilo. A ker taki koristni zavodi, kakor so ljudske šole, ne rast<5 sami iz zemlje, treba op<5mneti tudi onih, ki so ga povzdignili, in so neprestano skerbeli, da nežnej mladini zasade ? mlada serca zdrava zernca vseh lepih naukov ia čednostij. Ti neutrudni vertniki so bili: domači gospod župnik in gospod uči-teij. V prelepej slogi drug z drugiin sta delovala v najlepšem prijateljstvu na šolskpj njivi, bila sta prava junaka, ter sta vse premogla. Otročjo ljubezen sta si oba vso pridobila, ter jima potem nij bilo težko blažiti nežnej mladini serca. A česar nij premogla njiju dobra volja, trud in. delo, to je storila darežljiva in polna roka orlovškega gospodarja, iraovitega graščaka.
Izmej vse šolske mladine sta si pridobila posebno dva dečka serce svojega učitelja in gospoda župnika; bila sta to Janko in Blaž. Oba sta bila doma iz kmetskih hiž. Pervi in drugi je imel še svoje roditelje. Hiža Blaževib. rodite-ljev je bila malo ne ena najboljših v vsej vasi, a Jaukovi roditelji so bili v mnogo jieugodnejših okolnostih. A to, česar ti poslednji nijso imeli v minljivem posvetnem blagu, nadomestila jim je previdnost božja z boljšimi notranjimi da-rovi. Poštenje, to je bila dedovma Jankovih roditeljev. Bili so pobožai, bogo-ljubfvi ia redni v vsera, kar koli so storili. A to, s čiiner je nje plemenita na-rava nadarila, podedovali so tudi njihovi otroci. Blaž je bil sin imovitih rodi-teljev. Imeli so vsega, česar jim je serce zaželelo^ a poleg tega jim je vendar nekaj nedostajalo (primanjkovalo). Uže zgodaj so namreč dali terniju in plevelu rasti t serci svojega mladega Ijubcka, Blaža; — vzrejati ga nijso znali. Serce plemenititi in k vsemu d^bremu nagibati, to jim je bila nova zemlja. A kar ne storš roditelji v nežnib. otročjih letih, tega ne more pozneje učitelj v šoli na-domestiti, kajti njemu je nit poprijeti ondi, kjer so jo popustili pervi otročji do-brotniki — roditelji.
Blaž je bil sicer dober deček, vse je hitro razumel, ter je tudi svoje naloge pridno in čedno izdeloval. Nu, kaj hočeš, ker se mu je v serce vgnjezdila gerda bolezen — zloba.
Blaž in Janko sta živela skupaj v bližnjej vasi Lipi, ki je spadala pod orlovško župovino. Dokler še nijsta pozaala blač, igrala sta se skupaj stokrat in stokrat na zelenem travniku pred hižama svojik roditeljev. Da sta se mej igro često za kako stvarco sperla, to je ofcrokom naravno; a vendar nijsta mogla biti drug brez druzega. Stčperv zdaj, ko sta skupaj sedela na lesenib. šolskili klop^h, pokazala se je kal sovraštva in zavidljivosti, ki je kmalu do verha vzki-pela y Blaževem serci. Janko je bil baš tako dober in priden učenec kakor Blaž. Janko si je v šoli vse točno zapdmnel, tudi često hitreje in bolje nego li sam Blaž. A zato je kmalu bilo konec veselja na zelenem travniku, in tudi veselih otrocjih iger,  ter pretergale so se vezi pravega otročjega prijateljsfcva.
i
j
— 39 —
Blaž je sovražil Janka kakor strupeno kačo. Sovrašfcvo in žlSba mu je kipela iz mladih očij, ter govorila iz čememega jezika. Kjer koli se je dalo, povsod je nagajal SFojemu nekedanjemu tovarišu Janku. Ali vse to je prebolel Janko, ter je enako nedolžnemu jagnjiču vse voljno prebil, ne vračaje hudega s hudim.
Tako je bilo dve leti. V tein času se je seznanil gosp. župnik, ki so ga verlo čestili mladi in stari, se značajem našega Janka. Opazivši v njem lepe darove, sklene ga vzeti v svojo skerb in pazko.
Ko je Janko z najboljšim uspehoin zveršil domačo ljudsko šolo, dadč ga gosp. župaik v mesto, da bi tam nadaljeval, česar se je v domačej šoli naučil, ter si razvil sposobuosti, s katerimi ga je nadaril dobri Bog. Ali baš to je bilo ogenj v streho. Blaževa, do zdaj še nekoliko skrivnejša strast, dorastla je do verha. Blazega naini mej sosedi po sedaj nij bilo. Tudi roditelji so se jeli so-vražiti. Zastonj je Jaiiko često pričakoval svojega tovaviSa, da bi ga bil pvijazuo pozdravil ter ga prosil, naj se vondar okaai gerdega sovraštva k njemu, naj nm ljubeznjivo poda roko, ker je ljubezen. najdražji dar, s kateriin je dragi Bog obdaroval nedolžne otroke. Vse je bilo zastonj. Blaž nij imel serca, nij imel ljubezni; hladnokervno je vselej odgovoril: ,,Poberi se ini izpred očij!" ter je tako razkersil vse nade svojega dobrega tovaviša, Janka.
V takih žalostnib. okolnostih je odpotoval Janko v mesto, da bi tam na-daljeval, kar se je aaučil v domačej šoli. Davežljiva roka njegovega dobrotnika mu je gladila pot, da se je dovil do lepib. naukov in do vsega, kar je človeku potrebno v poznejšern življenji.
Nijste še pretekli dve leti, in Janko 5a nij zveriil druge latinske šole, ko dobode od doma žalosteu glas, da dobri gospod župnik, njegov največji dobrotnik, naglotna se je preselil v večnost. Jokal se je Janko, in nihče ga nij mogel utolažiti. Znal je zdaj dobro, da mu nič druzega ne kaže, nego verniti se s knjigami nazaj v siromašno kočj svojih roditeljev ter si tam s potnirn obrazom kruh služiti. Nu, človek snuje, a Bog boguje in odločuje. Ta misel ga olirabri, in on se ves nda v voljo božjo. Ker se je šolsko leto blizalo užs srojemu koncu ostane še dotlej v mestu, da zversi drugo latinsko šolo. Potem se se žalostnira sercetn poslovl od mesta ter se napoti na Orlovec. Nij imel druzega blaga se soboj nego onih pet knjižic, s katerimi ga je bila obdarila skerbna, a zdaj uže pokojna in hladua roka njegovega dobrotnika! Na tein svojein dijaškem poto-vanji je terdno sklenil, da nikoli ne popusti knjig, nego da bode ponavljal vsaj to, kar se je do zdaj naučil,, ter vsak porni (prosti) čas obračal znanstvom in koristniin naukom.
Vse po inalo je prišel v svoj domači kraj. Ko pride uže blizu vasi, krenft po bližnjej stezi proti ddmu, a tod pride najprej do cerkve, in Janko stopi skozi odpevta vrata na pokopališče. Krnalu uajde hladao gomilo svojega dobrotnika, pade na koleni ter stoperv vstane, ko ga iz molitve predrami milo zvonenje ob zdravej Mariji. Še eukrat povzdigue ruokre oči k nebu, potem odide poslovivši se od nemih prebivalcev tega žalostnega kraja.
Dom6v prišedšega sprejmd roditelji in sorodniki se žalostnim sercem. A tja v sosedovo hižo se je povernilo zopet veselje. ,,Janko zdaj uže ne bode liodil \r Solo," tako se je slišalo iz teh in iz <5nih ust v sospdnjej hiži. ,,In , kaj šeT Janko treba da kmalu zauieui gosposko sukujico s kmetsko obleko, a teuke iu
3*
- 40 —
lične škornjice z domačimi opanM," tako je govoril in se debelo  smijal  njegov aekedaaji tovariš Blaž.
Do malega je šlo vse po starem; izpremenilo se je samo to, da se je Janko češče na tedea tajno ukradel od doma ia šel v Orlovec tja na grob svo-jega pokojnega dobrotnika, ali ako tega nij storil, šel je vsaj do križa, ki je uže več let stal ob cesti blizu neeega viaograda mej Orlovcem ia vasjo, v katerej je bil naš Jaako doma.
Bilo je baš na dan male Gospojnice. Janko se ukrade v somraku ter gre po navadi do omenjenega križa, poklekne na zemljo, objame sveto znamenje na-šega Odrešenika, ter v gorkej molitvici pošilja svoja serčaa čutila k dobrotljivemu Bogu v nebesa. Dolgo je tu molil, jokal se in zdihoval, misleč si, da ga od nikodar nobeno človeško oko ne vidi.
A slučajno se je po tetn poti vozil ueki grajsk duhovnik. V Orlorei se mu kolo zlomi, in duhovaik nij mogel dalje oditi. Ker nij bilo blizu dobiti kovača, krene naravnost proti župaikovemu stanovanju, da bi si tam pomoči po-iskal. Ko gre tako gori po cesti, kar zagleda, kako aekedtf tam pod križem kleči in moli. Napravi se tja, in glej, kako se začudi, ko ugleda mladega dijaka, ki je sk solzami v očeh. klečal pod križem in molil. Prime ga za roko, ia ga vede (pelje) s soboj v farovž. Janko mu je mej potjo vse na drobno razložil, kaj mu žali serce.
Druzega dne je popotnik odpotoval, a Janko se verne zopet dom<5v.
Čez malo duij po tej dogodbi pokliče domači gospod župnik ubozega dijaka k sebi in ga aagovori:
,,Bi li ti, Janko, še rad hodil v šolo ?"
,,Ead, zel6 rad, ako bi se dalo."
,,Je li to tvoja resna volja, povej mi po pravici, Jauko?"
,,,,Bes je, ia ako bi sinel, prodal bi aašo aajlepšo kravo čadko, ter bi si aakupil toliko kajig, da bi jih imel ves čas svojega življeaja prebirati.""
,,Poslnšaj me tedaj, dragi moj," reče župuik, ,,tvojo gorko željo ia tvojo molitev je uslišal Bog. Ti si aže vse svoje šolstvo obesil na klia, ali glej, kako si srečen. 6a gospod, ki je pred aekaj dnevi skozi našo vas popotoval ia te je videl, kako pobožao si oiolil tam zuaaj pred podobo našega Izveličarja, spozaal je v tebi velike sposobnosti, s katerimi te je Bog nadaril in je sklenil zata skerbeti. Ta blagi človek se ti je prikazal kot inila zrezdica aa aebeskem ob-zorji, in baš mi tukaj piie, da te prihodajo soboto s soboj vzarae v mesto, da bodeš tam nadaljeval latiaske šole. V soboto aamreč zopet pride skozi našo vas ia ob tej priliki te s soboj odvede. Vidiš, Janko, kako dober je milostljivi Bog, kateri, ako tudi ta vrata zapre, sfco drugih odpre. Ne pozabi aiti v prihodnje svojega Boga, ia tudi oa tebe ne pozabi."
Koaceoi meseca kimovca je bil Janko zopet v mestu. Kar koli je ajegovo serce zaželelo, vse je dobival od svojega aovega dobrotnika: gorko obleko, mehko posteljo, tečno hrano, kajiga in vso drugo potrebno šolsko pripravo. Jaaku se je verlo dobro godilo ia hifcro mu so dijaška leta minola. Po doveršenih latin-skih šolah se Janko odloči za duhovski stan, kar so tudi ajegovi roditelji najbolj želeli. Baš v ono d6bo, ko je Janko bil pervic službo božjo opravil aa veliko veselje ia radost svojim roditeljem, šla je vojska na sovražaika. Naš aovi maš-nik, Jaako, ki bi se bil rad sezuaail se širokim ia daljnim svetom,  dal se je
- 41 —
uverstiti mej vojne kaplane. Znal je, da mu je tiidi tukaj odperto široko polje delovanja, in da tudi tukaj lehko nasleduje svojega Odrešenika, Jezu Krista; a verhu tega si še lehko pridobode vsakoverstne znanoati, ter spozna' različne na-rode in njih šege, ter mnogo druzega, kar se le s popotovanjem po svetu vidi in čuje. Vedel je, da je popotovanje po svefcu ,,prava višja šola človeku", in zato je ostavil s hervatskimi četami domovino, in odpotoval v tujo deželo na vojsko.
Kinalu potem na bojišči vstane stvašen zvenkčt vojnega orožja; vojaki se pobijajo, da je gr6za, od dima in prahti otemni solnce, a kri ranjenih ia pobifcih vojakov teče potokoma. Tudi vojaški duhovnik aij bil brez dela. Naši domači vojaci so se pomeknili dalje, a kervava ravnina je ostala polna ranjencev in merličev. Neutrudni Janko obhodi vse ravno polje. Umirajoče tolaži, ranjencem potčza kopja iz kervavečega telesa in jim zavezuje rano, a merličem daje zadnji blagoslov božji. Ba§ je hotel preskočiti neki jarek, ko railo zdihovanje ranjenega vojaka zasliši. Janko postoji ia posluša, ali se morda ne moti. In res, žalobni glas se je ponavljal. Janko gre, od koder se je slišalo railoječanjein kaj vidi pred soboj? Pred njim v kervi leži lep mladenič, vojašk prostak, ves v nesvestji; krogla mu je zdrobila levo nogo. Ali kako Janka zabolf serce, ko spozna, da je ranjeni človek njegov nekedanji tovariš Blaž.
Takdj pokliče dra človeka, ki sta bila tam blizu, ter jima zapovč, da od-neseta zeld ranjenega prostaka v b<51nico, ker je mogoče, da bi prebolel hude rane. A v btflnici ga živo priporoči in obljubi, da vse dobro poplača, ako mu bodo lepo stregli ter iianj pazili. Tako je tudi bilo. Vojska je trajala še ne-koliko mesecev. Janko s križem v roci je bil pravi apostol svojej četi. Blaž je ležal malo ne vse leto v b<51nici, a noga mu zaceli baš, kedar je vojska pre-stala. Ko mu so pripovedovuli, ked<5 in kako ga je izotčl gotove smerti, na-polnilo se mu je serce boljših čutil. A jedva ozdravi, pozabil je zopet vse, po-sebno svojega dobrotnika, ki ga je smerti otel, ter niti ne misli, da bi se mu zahvalil. To je bilo res kameneno serce. Staro sovraštvo, dolgo vkoreninjena zavidljivost, še nij bila zamerla. Blaž gotovo nij mogel pozabiti, da je on v voja~ščino šel pršprost vojak, a njegov nekedanji tovariš in prijatelj, tist pre-prosti kmetski Janko, v tako lepem poklicu in v velikej česti.
Po tem dogodku je minolo zopet nekoliko let. Naš vojaški duhovnik, Janko, bil je za župnika v svojem domačem kraji Orlovci. Starina in mladina je bila vesela, ko se je ta radostna novica raznesla mej ljudi. Novi župnik §e nij bil pol leta v tem opravilu, kar pride tudi Blaž, dosluženi vojak, v svojo domovino. In glej, zopet se je pričelo staro sovraštvo mej Djima, in to je bla-zega župnika v serce bolelo.
Neke noči se je neb6 černo pooblačilo nad Orlovcem. Uže naprej je bilo slutiti, da bode huda in viharna noč. Kmalu se je začelo bliskati na vse križe, strašno je germelo, veter je razsajal, in dež se je vlil, kakor bi mu bili vsi duški odperti.   Tema je bila, da nij človek človeka pred nosom videl.
V takej viharnej noči poterka neked<5 na župnikovo okno.
,,Ked<5 je božji ?" vpraša župnik znotraj. ,,,,Pojdite gospod, ako Boga znate, in ako vam je človeška duša draga, katera se morda uže v tem hipu loči iz te-lesa mojega bolnega očeta; oh, usmilite se, pojdite, pomagajte! —""
Kar bi kedtf z dlanjo ob dlan udaril, bil je ubogi duhovni pastir uže po konci.
— 42 -
Strahovito in viharno je bilo vreme, dež je nalival, kakor bi se oblaki u-tergali, germelo je, da se je razlegalo od vseh bližnjib. gor, in je človeka strah in groza stresala. Da se nij neprestano ter na vse strani bliskalo, živa duša bi ne bila znala, da se zdaj v tako viharnej noči nese sveto rešnje Telo bolniku, ki je na smerti. Smelo in oprezno dalje stopa duhovnik s svojim vodnikom, a nihče bi si ne bil mislil, da ju kedd gleda in pa"zi. A glej! tam pod visoko lipo kraj ceste, stoji černo zavita čudna podoba. Človek je. Zdaj se zablisne, kakor bi bilo vse v plamenu, — dobro se je videlo, da stoji človek tam pod lipo. Ali nij to morebiti kak hudodelec? Zopet se zablisne, černa prikazen se k zemlji pripogne; — kaj li namerja? — Začuje se krič. Molk! Neked<5 se joka in stoka. — Ne, dež je, ki nateplje po terdih tleh. — A da, jok je jok, tenko se sliši tam od lipe, ki se vzdiguje v višino, blizu domače farne cerkve.
—  I kaj li za Boga to znači? Ked<5 je? ,,Oj Janko, predragi inoj Janko, prosim te, kakor se Bog v nebesih prosi, blagoslovi me s presvetim rešnjim Telesorn, ki ga neseš v roci."   Te besede gred(5 tam od lipe na župnikovo uho.
Župnik s provodnikom malo da ne okameni.
,,Oj ne plaši se, Janko, ne plaši se, jaz sem Blaž, — skesani Blaž. Nocoj to noč sem te hotel umoriti, ker znaš, da sem te sovražil ves čas, kar sem živ. Doplazil sem se uže do tod, še nekaj korakov in bil bi v tvojem staaovanji, da ti globoko zasadim oster nož v serce. A ko sem te videl, da greš v tem gro-zovitein vremenu ne na svojo korist, nego na korist svojemu bližnjemu, zabolelo me je serce, omečilo se je, in bojim se, da mi ne bi počilo. Oh oprosti, opr6sti
—  potlej se nadejam, da me obsije milost božja!"
Od te noči je bil Blaž ves drugačen. Bil je vedno žalosten, saino tedaj, kedar se je vračal iz župnikovega stanovaDJa, bilogajevidetinekolikoveselejšega.
Nu, dolgo nij živel. Žalost mu je razjedala' dušo, in kmalu se je razbo-lelo tudi telo, — in prišla je smert. Janko ga je spremil na pokopališče, dal mu je dar mini — dar gorkih solzic, ki mu so se vderle iz očij! —