List 21.
Tečaj
XVI.

gospodarske, obertniške
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1
fl.
kr., za četert leta
kr
V ti t
posilj
po posti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr
za
1 fl. 10 kr
Ljubljani v sredo 26. maja 1858.
Bčele se dajo v zemlji obraniti čez zimo

Ko so uni dan „Novice" povedale, da je neki bcelar
na Štajerskem o veliki noči le merliče uzel iz zemlje naši bčelarji (ni jih
9
80
sicer veliko) precej rekli: „Ta jih
J
P
predolgo pustil v zemlj
u
v
Povém naj tedaj, da je eden naših bčelarjev, Matij
Zeleznik po imenu, ko je slišal iz „Novic" besedo o prezimovanji bčel, precej rekel: „Jez jo bom pa poskusil."
Poskusil jo je tedaj pridni mož prejšno zimo
9
leta 1856 na
1857, s panjevi
9
djal jih, je ne zamašene, o vseh Svetih v
nalaš izkopano suho jamo
9
jih je pokril s perstjo 3 cevlje
na debelo. Spomladi, o sv. Jožefu, jih je odgernil, in vun
kaj vzel
in glej ! vsi so bili živi; in čez leto so se
9
mu bolj
b
9
so bolj
oj
in
b
9
kak
drugi panj
ki jih je drugač hranil. Navada
je namreč tukaj, bčele čez zimo pod streho, na izbo pol primašene,

na
hranjevati, in
na spomlad zopet predevati
v ulnjak.
Letošnjo zimo, leta 1857 na 1858, je ravno ta bčelar hranil po enakem načinu 17 panjev v zemljo, in o
_ v -	___ .	,	-	,	•	v .
sv. Jožefu jih j
1
kaj
p e t zd
i n p
t
v •
nič drug
kak
popřej
in zíve in tud

aj so se boljše kazali, kakor pa drugač hranjeni
Slišal sem tudi, da je drug bčelar na Do leh proti
panjevi. Idrii to zimo 70 panj
mu tudi vsi zdravi
hranil v
ml jo, in
d
so
1II Z I V 1
t
Na čem je tedaj, da bčele tukaj se ohranijo v
zemlji
?
drugod pa pomerjejo? Razun druzega je na
času, kdaj se bčele denejo v zemljo, in kdaj se vzamejo vun kaj. Bčele namreč, kakor mnoge druge
živali, čez zimo nekakosno zaspijo

če so na temnem
, pri-
sicer
pravne ni kraji; pomladi pa se zopet izbudijo, in prav ob času, ko se po zvezdoznansko pomlad začenja, krog 21. marca, ali kakor naši kmetje raji štejejo, o sv. Jožefu. Takrat se morajo tedaj bčele vzeti iz zemlje; drugač se sicer prebudijo, pa ker jim ni odperto do zraka
9
se lahko podusijo.
Pod Lipo 15. maja
Hicinger.
Spomladanski hrošči ali kebri
Drugi pravijo, da se nahajajo odi 2 ali 4 tedne po sv. Mihelu.
červi tudi še
glavi
Iz meha, kteri lezi mercesu zdaj na herbtu zdaj na
pa ob-
j
izleze cez 4 ali 8 tednov bled, bel keb
?
lezi navadno do spomladi. Po Svecnici rije bolj proti verhu zemlje, mesca sušca je, pravijo, le še kakega pol
pozimi izpod
in
čevlja pod zemlj
Nekteri přidej
tudi
v
ze
zemlje. Naj je zemlja še tako terda, hrošč jo predere
9
se celó terdo pohoj
steže mu ne morejo zoperstati. Kjer
predere zemljo, ostane luknja, kakor da bi bil kdo palico v zemljo zasadil.
Ratzeburg pravi
?
da je
k
t ert
let
hroscevo (kebrovo) skušnje v letih 1805 Drugi, zlasti vsako tretje let
leto
in opera to svoje mnenje
pa
1809
Francozi
?
na
1813 in 1817 na Nemškem.
m
da je
hroščevo, in da pridejo hrošči le ta-
Švajcarji, mislij
krat še le
č e t e r t o leto na dan, kadar jim manjka živeža dokler so še červi. Kolar piše, da pridejo vsako peto zakasnjenci pa celó še le vsako šesto leto.
9
nilo.
Prav zlo je želeti, da bi se to prihodnje bolj razjas
Se ve, da so posebne okoljnosti včasih krive, da pride štiri leta po obilném hroščevem letu le malo hroščev,
da utegne
kakor se tudi
po
zg
odi
če so okoljnosti za to
>
kako leto veliko hroščev priti, čeravno še ni četerto. Verh
tega p o 1
hroš
ce se ze
leta zanašati hoćemo, moramo razločevati
9
P
• V
m
še
>
nj kot pol
• V
roje
Da bi se hrošči o d
priporočajo mnogoverstne reči
?
od drevja in polja pa vidi se v vsem
9 9
se da
so
9
skor bi rekli, le prazna otročarija. Tako se priporoča,
da bi hrošči drevja ne objedali, drevje z apnenim p
hc
na
potresati, ker se hrošči apna ne lotijo. Kdo bo plezal
isoko drevje in perje potresal
za svojih
opere
9
ali
st
ga
in
t
drevés
kdo ima apna dovelj ker vsaki dež drevje
bo po vsakem dežji iznova potresal
to
Pomočkov na cente je bilo že tudi nasvetovanih zoper
svoje zalege po nj i vah in
da bi hrosci ne delali
t r a v n i k i h
pa ravno tako pi
so. Na lahko zemlj
cest
pravijo nekteri, je dobro navoziti laporja (soldana), nega blata, blata iz luž, bajerjev, in ga lepo enako raz
*
njih natora in življ
metati in potem podorati, kadar hrošči nehajo letati. Laporja njih škodljivost in njili sovraž- ali blata bi pa moglo biti na debelo navoženega, da bi se
niki, kako jih pokončati in pokončane porabiti
hrošči rés v zemljo zadělali; mavec ali gips ne pomaga
v
C
(Dalje.)
se menda vsako leto 1
nic.
m se
ije pri tej
priložnosti globočeje v zemljo, kjer si naredi votlino ktere se vzdigne š e bil.
9
iz
Toliko raztolcenega oglja si oskerbeti, da bi se zemlja z njim zmešala, kdo bo to storil? To veljá tudi od razjed-ljivih reči. Res je sicer, da take sredstva rastljinstvu
čji požerúh kakorsen je pred
čez
4 ali 6 tednov proti verhu zemlje
Proti koncu
ter tega poletja gré dva ali tri ko
dobro dejo, toda le tedaj so mu tečne, nič
žeje
več ne škodujejo. Polivanje z lugom bi bilo kar nekteri kot dober pomoček priporočajo.
kadar ze hroscem
najlo-
v
se
>
molce globočeje in se v méh zapřede. To se zgodi neki
Rekli
ze
da v
m
ino hrošči ne delajo zalege;
o vélikem Šmarnu in v kimovcu ali septembru. Gotovo pa treba ni tedaj tù pomočkov zoper nje. Gnojnine dajajo nek
nahajajo kmetje, kadar orjó, dostikrat v pozni jeseni ze
V
ze
hroščem še le živež;
pred velikim zlasti vinogradi, ne gnojé p
• 1 •	1	V v«	.
naj se tedaj — priporočajo nekteri
mlade hrosce. Ratzeburg jih je vidil tudi
Šmarnom in je posnel iz tega, zakaj da pridejo hrošči se pa tako ne godi prepogostoma. Moča je hroščem, kadar
z živinskim gnojem. To
vcasih ze v jeseni na dan
letajo
9
najškodljiviša. V vertih, v kterih je mlado drevje
163
iiasajeno, listja in smerečja na tri ali štiri palce debelo nasipati, ne pomaga nic. V verstah žita sejati ali rastljine
bronaste in ena mala bronasta
svetinja so bile družbi podeljene za reci
domaćega go
saditi je nevarniše, kakor jih sejati ali saditi po širokém, spo dar st va, in ker ji je ena svetinja bila při nekterih ker je červu lahko od koreníne do koreníne priti. Rudeče rečéh za več tacih reci podeljena, ena svetinja se pa jagode ali salato vmes saditi, bi utegnilo červe od druzih ne more na več koscov razlomiti, je družba tištim, ki so rastljín vabiti, al kaj tacega se dá komaj v vertih storiti. ji takih počastenih pridelkov ali izdelkov poslali, podělila
častno pismo, ktero svetinjo nadomestuje.
Tako je kovač Lorenc Peternel v Žiréh za sekire
Ker tedaj nimamo
pomockov, da bi kebr
in njih
od pod il i od drevja in polja, je tedaj poglavita reč njih po konče va nje.
Hrošči, kakor tudi njih červiči ne radi. Hud mraz hroščev ne more umoriti.
gmejo
po
vseh sort, čertala, lemeže, krampe, matike
y
rovnice
in
mnogo drugo kmetijsko železno orodje prejel veliko bro-Leta 1834 je zemlja bila po senožetih tako zmerznjena, nasto medaljo. Mož ta je Dunajčanom pokazaL kaj zná
da se je dala lahko razgrebati; pod njo so pa vendar červi krajnsk kovač; pohvalili so zelo njegovo robo in neznani zdravi in veseli bili. Dolg mraz
y
pravijo sicer, umori cer
viče
y
ako leže na mokrem. Res je, da vcasih v hudi zimi
tako zmerznejo, da se dajo lahko razdrobiti, ne pogine merčes
prosti mojster je prejel imenitno svetinjo.
Sledeči pa so namesto svetinje přejeli svetinjo nado
pa vendar mestivne castne pisma:
?
červiče.
Mislili so, da povodnji pokoncajo
, da jih
Al skusnje so v mnozih krajih pokazale
Čuditi
se pa tudi ni nad tem, ako
ne pokončajo povodnji.
pomislimo, da nekteri červiči ne poginejo za lubjem lesa kteri je več tednov po vodi plaval.
Najhuji sovražnik hroščev je kèrt , kterega zgolj živež
Za lončarsko robo: France Legat, lončar v Ljubljani, Janez Hirš, lončar v Ljubnem in Matevž
Bremsak, lončar v Komendi
y
za sterd gosp. fajmošter Pa vi Safer pri sv. Heleni; za sir gosp. Karl Galle, posestnik v Ljubljani; za konopní no gosp. Ferdinand Trenc, grajšak v
so gomazni, zlasti pa hroščevi červiči. Želeti je, da bi kerta
Draskovcu.
ne zatérali v krajih, kjer se ni prevelike škode po njem
Razun kmetijske družbe so přejeli sledeči gospodje
bati. Se vé, da ga noben umen kmetovavec ne bo terpel svetinje ali castne pisma za to. kar so v razstavo
senožetih. Zakaj če prav damo veljati, da se poslali:
poleti na senoze senožet ondi, kjer kert v jeseni, pozimi in v začetku spo
Gospod Fid. Terpinc, predsednik kmetijske družbe
mladi zemljo razrije, zboljša in
pomladi, se vendar
kertine sreberno svetinjo za bika švajcarskega, za kravo
S »
ne dajo več razmetati, kadar je trava visoka in ob kosnji renskega plemena iz Kórena, in za dvoje telíc mirctaljske, so kertine zlo nadležne. Nasproti je nekterim gospodarjem dalje: sreberno svetinjo za mnogoverstne poljske pridelke,
tih prav ljub in poznam enega, kteri je rad bronasto svetinjo pa
kert v ver
dvojačo plaçai za vsakega živega kerta, da ga je spustil
v •
med fižol na vertu
y
da mu ie hroščeve červiče pokončeval
(Konec sledí.)
Letni zbor


kmetijske družbe

Gospod
za nektere masme.
v	v
Jožef Duller iz Vel. Skerjančjega:
s r e
berno svetinjo za mnogoverstne kmetijske pridelke, verh te pa se pohvalno pismo za ričkovo olje.
Vodstvo c. k. idrijškega rudstva je přejelo veliko bronasto svetinjo za očitno napredovanje v gojzdnarskih rečéh.
(Dalje.)
Družbeni tajnik dr. Bleiweis je popisal zboru, kako se je krajnska dežela pri lanski kmetijski razstavi na
gosp
y ^	t
Castne pisma so přejeli:
Gosp. Juri Grab rij an, tehant v Vipavi za pikolit; . M etike iz Ponoviča za žganje, in gosp. Janez
Dunaji vêdla in kako je s svojimi razstavljenimi pridelki Burger iz Grosuplja za seme sončnic.
pri ti razstavi se skazala.
Vidi se iz tega: kako zlo smo bili počasteni Krajnci
Povedal je najprej, da km etij s ka družba je mogla pri dunajski razstavi.
Le
y
razun vipavskega pikolit a,
tako rekoč celo deželo v svoje roke vzeti, ker tista mlač- niso naše vina kakor tudi horvaške nobene hvale prejele.
, pa
tudi menim, da bi ne bile naše vina celo brez vse hvale
nost, ktere tudi najiskrenisi domoljub ne more zagovarjati,
v
. ce
Da je ta razsodba preojstra bila, tudi jaz rečem
se je zalibog! pokazala tudi pri ti razstavi. Potlej pa,
nas za duri postavijo, godernjamo in upijemo. Časi so se ostale, ako bi se bili vsi bolji vinorejci in z izbranim
preobernili; ne veljá .več, da se kot polž zaperamo v svojo domaćim blagom udeležili razstave. Še sicer slavnoznani
vipavski Verhpoljec (Oberfelder) ni bil sodnikom vseč, ker res ni bil tak, kakor smo ga pili že druge leta. Pri vi ni h je tudi to, da se morajo dosti časa pred pripraviti
potem ga
lupino; kdor svetu ne pokaže, kaj ima
y
od takega svet misli, da nič nima. Da bi saj pri naših domaćih ljudéh čedalje bolj minula ta nečimernost! Od ptujcov ne moremo pričakovati, da bi jim bilo mar za čast naše dežele.
za razstavo, sicer pridejo rade kal ne na mesto; Ker se je celó celó malo naših kmetovavcov na Dunaj pa sodnija še ne pokusi ne. Kaj so Avstrijanci
y
Ogri
in
oglasilo, da bojo poslali kaj v razstavo, je mogla tedaj Štajarci zbirali in „rihtaliu svoje vina, preden so jih v kmetijska družba vse v svoje roke vzeti. Prizadjalo razstavo dali, je dobro znano; mi smo še le ob e naj s ti h
ji je to veliko truda pa tudi veliko stroškov
y
ker
y
ko ni	na to mislili, da jih bo treba ob dvanajstih ze z doma
mogla vsega, cesar je želela, zastonj dobiti, je mogla več	preč poslati. Naj nam bo vse to nauk: kolikor moc napre-
reči kupiti, in je z vsemi stroški za razstavo izdala	dovati o vinstvu svojem 445 fl. in 6 kraj., za ktere je po razstavi za poprodane
f
reci 168
23 kr. povračila dobila.
Ker so mi dobro znani tišti gospodje, kteri so ali sami po sebi ali pa naprošeni poslali družbi kmetijskih pri-
y
Ker je družba vse svoje moči napéla, je pa dosegla delkov vsake baze in so tako pripomogli, da je tako castno cesar je želela. Přejela je v spozna nje svoje de- prestala preskušnjo na Dunaji in zato zlato svetinjo přejela,
tudi
la vnos ti sploh in lepe zberke vseh važniših pridelkov imenujem
je sklenil dr. Bleiweis
te verle domo-
na
Gorenskem, Dolenskem, Notrajnskem in
mailů: zlato
svetinjo, ktero
na ljubljanskem	ljube danes slavnému zboru, da bi se jim za njih pripomoć
ste razun nje le česka	zahvalne in pohvalne pisma v imenu c. k. kme-
in štajarska družba prejele; verh zlate svetinje je do-	tijske družbe podelile; sledeči gospodje so iz verste
bila še malo sreberno, dvoje velikih bronastih in	predstojnikov kmetijskih poddružnic: g. Jernej
eno malo bronasto. Če bi ne bila že dobila zlate sve-	Arko, prošt v Novem mestu, gosp. Anton Grašič, te-
ti nje
y
bi jo bila za predivo še doletela sreberna in za hant na notrajnski Bistrici, gosp. Juri Gabrijan, tehant
konopnino velika bronasta. Verh svetinj je přejela ètiri castne pisma.
se
v Vipavi, gosp. Anton Kure, tehant v Postojni
y
gospod
Franc Kramer
y
tehant
v Stari Loki gospod Si men
163
Vovk. tehant v Radoljci, gosp. Janez K ura It, fajmošter stari kraj car j i menda kmalo skrili, nam tudi priloge v Mengšu, gosp. J
Maj nik, fajmošter v Žiréh, gosp
novi ne bo dolgo treba).
Jožef Bevk, fajm. na Križni Gori, gosp. JožefRud
?
Besedo forint sem uzel nekaj za to
9

ajšak v Ribnici, gosp, Matija K<
—	^ i	•v•
posestnik v Pla- južnim
bratom
(forinta, v or in ta)
m
kei
drugim jugo
je našim
nini, gosp. J
Kapeli

ajsinski oskerbnik v Met- vzhodnim narodom navadna in Sloveiicom tudi znana, nekaj
gosp. Konrád Lok
9
fabrikant v Kranj
9
liki,
teh poddružničnih predstojnikov še sledeči gospodje
razun pa za to, ker je za besedno izpeljevanje vendar pri-
pravniša, kakor pa gold inar in tudi pripravniša kakor
dr.
Z a1 o k
Gospod J Jožef Or
Pajk
c. kr.
£
posestnik v Ljubljani, notar v Ljubljani, gosp. J
ospod
florin (tako se vsaj meni pozdeva), ceravno je florin ali flor en bliže izvirni obliki; toda v jeziku ne veljá
dosluženi fajmošter in oskerbnik družbenega ravno izvirnejša, marveč navadnejša oblika.
ta v Ljublj
gosp. Jožef Z
?
posestnik v Ljub
Dvo forint nik (ne dvaforintnik) se izgovarja ložeje
liani
9
gosp
J
B
9
takrat kaplan v Komendi, mimo dvaflorinika, ako gosp. Hicinger ne meni
dva
gosp. Karl Hojk
oskerbnik Šneperske grajšine
9
florinek (po navadnem govoru: dvaflorink).
Tudi gosp. Andrej B
je sklenil dr. Bleiw
Kako bo pa naše ljudstvo imenovalo vse te dnarje
9
mi je v
neutrudljivo
tako marlj i
rseh za dunajsko razstavo potrebnih delih tako tega se ne vé nihce, morda: goldinar, mali in veliki
pomagat ) opravil
in je razstavo naših reči na Dunaji (nemški, kupčijski) tolar, namesti dvaforintnika morda: da bi prav bilo, da bi zbor tudi srednji ali cesarski tolar (ceravno sta una dva tolarja
jem
pohvalno pismo podal
Zbor je
poterdil, kar
je di
m i eiw
nasvetoval
tudi cesarska).
Cetertforintnikom
bi
se
dalo reci morda č e
(Dalje sledi.)
tertka; kajti četert nj ak ali četertin se prilega bolj kaki HHMHHnBHHHI
Tudi nekaj zastran novih dnarjev
a
Tudi meni se zdi reč imenitna in času primerna
9
ki
meri; utegne nam pa vgnezditi se celó kak firtelj ali firkelj, ker se od števila: pet in dvajset ne dá nič pripravnega skovati.
Desetica, petica ali petka in pa trojka (še
da bi se namreč že
jo je sprožil učeni in za omiko slovenskega naroda na vsako stran skerbni gosp. Hicinger, zdaj ustanovile novim dnarjem prilične imena, ki
in časnikih, če bi tudi ne prešle
boljši
ÍT
roš) se bodo narberzej deržale. Dolar namesti
povsod navadnega tolar ali toier se
več
ne dá vpeljati;
bi veljale vsaj v knjigah
zoper zlat (tù in tam za „pol križavke ali „križastega
^ASopiaU nrvin YI \	/VAITAHI fIrni« i	nr /\	wi /\r\í1	¥7i«/\rl t\ î Xf ITA
v narod. *)
Na prijazno opombo vredništva „Novic" naj bi tudi jez povedal svoje misii zastran tega, moram odgovoriti, da so
tolarja „Novic" ;
znan) govori to, kar je že omenilo vredništvo dvo tolar nik (glej gori češki dvoutolarák in poljski dwutalar) bi pa namesti velikega tolarja ali triforintnika mogla uzeti.
55
Novice" že razglasile iz slovenskega dezelnega zakonika mojo prestavo cesarskega patenta (št. 169. derž. zakonika lanskega leta), ki upeljuje te dnarje. Za boljše pojasnilo hočem tù posneti iz nje zadevne izraze in za nekako do-terdbo pristaviti tudi iz vseh avstrijansko-slovan-
skih deželnih zakonikov, kako so jih kerstili drugi pre-stavljavci.
To so moje misli v ti
reči
9
koristno bi bilo. da bi se
zastran tega zaslisal dežele.
V
se
9
kak glas iz te in une slovenske
Cigale.
Imenovali so se sledeči novi dnarji, namreč:
E in guldens tuck (to je
9
100
novih krajcarjev)
9
»v/o v. in serb. forint nik, ćesk. zlatnik, polj. zfo-
towka;
Zweiguldenstuck (to je, 200 novih krajcarjev), slov. in serb. dvaforintnik, ćesk. dvouzlatnik, polj. dwuzfotowka
Slovensko-horvaška povést
v
o Cehu, Lehu in Mehu.
Spisal Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
V to dobo naseljevanja Keltov
v soseščini
9
Viertelguldenstuck (to je, 25 novih krajcarjev)
slov. in serb. čet(v)ertforintnik, ćesk. čtvrtzlat
9
slovenskih Panonov bi jaz postavil izseljevanje enega delà Slovencov čez Karpate, ktero izseljevanje nam narodnav povest izročuje pod naslovom „izselje-vanja treh bratov Ceha, Leha, Meha iz treh gradov pri Krapini na Horvatskem."
nik**-), polj. čwierčzíotowka (po rusinsko so vsi
ti dnarji ravno tako imenovani);
Vereinsthaler (to je, 150 novih krajcarjev), slov. mali zvezni tolar, serb. savezni talir (savežnjak) ćesk. jednotni tolar, polj. tolar zwianzkowy
tolar soj uzny;
Doppelvereinsthaler (to je, 300 novih krajcarjev)
slov. veliki zvezni tolar (triforintnik), serb. sa-
Nestor sam govori od kervavih bojev, ktere so Slo vani z Vlahi (Kelti) imeli v Iliri i in na Dunaji.*)
Ti boji so mogli biti le tedaj, kadar so keltski ro-
9
9
rus.
d o v i tisali zgori proti k a r n s k i m planinam, doli pa sto-pivši čez Kras so jo rivali kraj Save v Pan o ni j o in Moesijo, kjer so se med Uno in Moravo in v okrožjih
dol nje Drave in Save bili pod imenom Skordiskov in Tavriskov naselili.
9
Panonskim SI
je sedaj začelo biti tesno
9
vezni talir duplon (troforintnik), ćesk. jednotní dvoutolarak (třyzlatnik), polj. dwutalar zwianzkowy (trzyzlotowka), rusin. podvojný talar so-
juzny;
in celó naravno niso se umikali proti jug
9
stali njihovi sovražniki; tudi ne proti
pad
ker tam so
kjer so
9
tudi stanovali Vlahi in so
ke Slovence tiščali od
K r e u z e r, slov., krejcar, serb. kraj
polj
in rusin. kraj
9
ćesk
(ta povsot
poroča, naj se deržimo besede kraj
9
raba nam pri-in ker se bodo
zapada proti iztoku, tudi ne proti iztoku, kjer so stali mogočni Traki; temoč proti severju čez Karpate k so-rodnim bratom.
Jaz te tri očake Čeha. Leha. Meha imam za
mythiške osebe, akoravno so iz njih izpeljani rodovi
*) Da pa besede moćno prehajajo iz literature (bukev in cas- zgodovinski.
nikov) v narod, vém povedati imeniten primér: naletel sem unidan v pismu prostega kmeta besedo predmet, kije gotovo iz Bog vé kacih bukev zašla med gore. Da bi nahajale tako pot le tudi druge besede, ki so boljše od te! Pis.
resnično v
Justin I, XXIV e. 4. Obšimiše o peryotnih Slovanih med
Karpati in jadranskim morjem govori starožit." I. 11. Slavni pisatelj le meni
Šafařík „Slovansk. da so Vlahi
v oni
**) Zlatnik in polzlatnik in enake sostave
žive
českem narodu, torej je tudi čtvrt zlatnik pripravna
beseda.
Pis.
dôbi vse Slovane bili éez Karpate pretirali. To pa ni res ves Norikum je še za Rimljanov slovens k. Le iz Pano nije so šle velike trume čez Karpate.
?
164
Takošne mythiške očake imajo tudi drugi narodi, na pr
V	v
Kakor ime Ceh izrazuje topisko lego prebivavca
y
Skythi
svojega Skythesa, Teutoni
Tuiska, Kelti tako tudi ime Leh. Ze slavni Safařik1) je dokazal
y
Kelta, lberci
I b e r a, Lelegi
Leles ka 1
itd.
Kakor so očaki Skythes, Tuisko, Kelt, Iber
y
da
appellativum leh, li ah je identično z besedo leh a, Acker-beet
y
areola. Besedo I eh a pozná tudi slovenščina,
in
Leleks mythiški, rodovi pa: Skythi, Teutoni, Kelti, obilost lastnih imen Leh a, pri slovenj em Gradcu ravničica,
Iberi, Lelegi
y
zgod o vinski
O	%/
y
ravno takšna je s Čehom, Leha ravničica v sredini nemškega Gradca, Le ha
y
rav
Lehom in Mehom. Ceh je „heros eponymos
u
y
nica na Kranjskem, sporocuje, da je tudi last slovenskega
mythiški očak (Stammvater) naroda, kteri je nekdaj jezika.
stanoval po ceh i h
2
y
Leh pa je mythiški očak na
Leh je toraj očak „hero s eponymos" prebiva veo v
roda, kteri je nekdaj stanoval po lehih, in Meh je my- po lehah, in ker slovensko-horvaška narodna povest Leh a thiški očak naroda, kteri je nekdaj stanoval po mehih. tudi postavlja v staro Panonijo, ter so Lehi utegnill
Kako je to? Oblika čeh se po
glasniških
posta vah
(Lautgesetzen) le dá nazaj peljati na obliko kek, cerkve
noslovensko : KI»KZ
latinsk. cac
y
Gipfel
y
sansk. k e e a, Bergriicken,
nekdaj stanovati po lepih lehah podravskih in posavskih, iz kterih so nje prišelci VI ah i proti severju čez Karpate stírali, kjer jih najdemo pozneje pod historiškim
umen. Zraven oblike so: kuc, kic.
imenom Polako v
L e h o v.
V staročeščini pomenjuje ime leh, kakor v Slovence h žlahnega, plemenitega moža, prav za prav več
^ _
zemi] a-
Izvirni pomen besede kek pa je: „buschichter
Berg
riicken", zato so besede sansk. ç i k h a, Haarlocke, Haar buschel, keca, pa tudi Gipfel, çikhara Gestriipp,
slov.
kika, Haarzopf
y
kič
y
Gipfel
y
iz enega debla.
v v • •
scini
jega
nina
y
mogoenejega ze manina, zemenina
Primeri analogično: Kerk, buschichter Bergriicken, slov. ker ka, Haarzopf, češki po metatezi s pervotnim
glasnikom a
Glasnik
eodrast in kodrast ček in kek.
krak, krakovat, buschicht. 3)
Slovenec umehcava v začetku v č
y
primeri :
y
cer
in kar, der Felsen; tako tudi
Glasnik k spet se umehcava v
primeri : h o 1 m iz
Grundbesitzer. 2) Kaj pa pomeni Meh?
Nekdaj sem mislil, da je ime Meh diminutivum imena Mešči8lav, Mstislav, Mescislav, kakor poljsko Stach iz Stanislav, ali česko Zdech za Zdeslav.
V
Al ker smo se prepričali, da sta Čeh in Leh myth iška očaka prebivavcov čehov, kekov, kučajev cacuminum, in leh, ravnic, polja, tako je tudi Meh
y
ko lm lat. culmen; tako tudi ceh iz ček. Zato imena krajev po h rib ih stojećih: Počehova blizo Marburga.
Al ker je kek, Haarbiischel tudi iz enakega debla.
kakor kek, cacumen, ter tudi Čeh izrazuje pomen: cri-nitus, comatus, sansk. Keca, priime boga solnčnega
mythiški ocak prebivavcov m e h o v.
Korenika imena Meh (MEX) je mah, sansk. mah za izvirni magh, crescere, primeri sansk. ah i, an hi za per-
, digam. voz
votno aghi, anghi, lat. anguis, slov. v besedi slepovož
V
OZ
Blindschlange.
Kršna-ta. Ceh bi toraj tudi utegnilo myth i sk o priime solnčnega boga biti in sicer slovanskega Apollo cri-
Krešimira. Solnčni bog
Ta korenika stvarja razun druzih izrazov tudi pozna-
gora, na primer: mo g i la.
menovanja za pomene:
breg,
nitus
Kersa, Kresa,
mohijla, slovaski muhola, mugola.
pa je tudi bog pastirjev, kakor Apollo in Krsna, zato Maholnik
Na Kranjskem imamo
v
se
imena gor Magolnik
na Štirskem kraj Mure se čeh veli goveji pastir, in slovenska narodna pesmica: „Sveti Velko! brani moj o belko, sveti Česko! daj ji vime težko", poterjuje moje mnenje.
y
na Štirskem Mahole, Makole
, pogorje na
horvatsko-stirski meji, na Kranjskem Meh ovo, grad na bregu stoječ. Glasnik a je toraj oslabljen v e, in glasnik
pervotni
ali
v
, primeri: Pohorje iz Pogorje. Cehi so toraj prebivavci čehov, cacuminum, in to hruškaizgruškai. t. d. Meh toraj pomenjuje to kar niso bili samo v Gali ci i. temoč tudi pokrajine, kamor dalnja tvarina mohyla, magura, mogila slovanské po-narodna horvatska povest Čeha postavlja so čehovati. znamenovanja za gore in brege, in Mehi, Meškovci
Pri Slovencih med Muro in Dravo pa se še tudi čuje
govoriti o mogočnem možu: ceh.
a
„On je čeh; on je bogat
(tudi ime vesi na Štirskem po gričih stojeće) 3) so toraj prebivavci hribov, bregov in bi utegnili pred prišestjem Vlahov naseljeni biti po mehih, bregovih kranjskega
Kako se to razjasnuje? Mislim tako: Svobodnjaki
so pri starih arjanskih narodili smeli dolge keke wohlgepflegtes Haar" nositi. Robovom so dolge vlase |z be,e Horvatske v današnje horvatske pokrajine
kjer Mehovo bi na nje še opominjalo. Cudovitno je, da troj i ca očakov horvatskih.
Dolenskega,
prislih
tudi
*
odrezali pri Rimljanih, Germanih in Slovanih. V gotiškem
imajo imena to pisk i h poznamenovanj, kakor Hor vat, od
jeziku se veli heros
y
Held
y
hazdiggs, polat. A sting u s.
hor, her
kar
kor
Že učeni profesor Leo
4
je dokazal. da ime ha z
bre«**

, ker, Felsen, Lobelj, od lob. Bergspitze, zato imeLobelj, Lubelj, gršk.
ein
diggs pervotno pomenjuje, comatus, cri nitus, wohlgepflegtes Haar habend, in da se beseda ima stavljati k sanskr. has ta. reicher Haarwuchs.
Skoro v Posebno
lub
Aoqpoç, in Muhol = Mahol, Mehol
(Konec sledí.)
y
Magol, Megol
Po Štirskem imamo obilo osebnih imen Čeh.
v	v
vsaki obeini ali srenji najdemo dva, tri Cehe. dosti jih je po goriškem svetu in v fari sv. LTrbana blizo
Ptuja, kjer je vsa okolica bregovata cuminosa,
bi va veo v.
čehovata
ca
gotovo izrazujejo te imena topiško lego pre
Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah
letu 1857.
Spisal Mihael Verne.
XXXI.
Dasiravno pa je Jozafatova dolina vsa
gola in
očake
Tudi v nemških genealogijah, narodnih pesmah itd. nahaj
P
Svabov. Vand
Vandal
Sa&neata
Sáxov. Tudi Nestor je dal gotovo sledivši narodne povesti očake
prazna,
se dá vendar o nji veliko govoriti. Koliko bi se dalo še povedati le o potoku Cedronu, na kterega se toliko spo-minov veže. Spominja namreč na žalostili beg kralja Da-
Radimičem, Radima, Vj
• V
Vj
3
Tudi slavni Šafarik ima Čeha
a, Kyjevcem, Kyj a i. mythiškega očaka, glej
t. d. Die
vida
(II. Reg.
yy
cap. XV.), ki je ko berac pes proti pusčavi čez-nj hitel, da bi ga hudobni sin, puntar Absolon, v roke
âltesten Denkmáler der bôhmischen Sprache" stran 91. 3) Primeri tukaj se latinsk. cacumen, Gipfel, în cac o su s, struppicht, har-
I
Safařik
yy
D
âltesten Denkm
87, 88
2
Glej S
richt, buschicht; za to ime staroitalskega boga in junaka cacus. fařik, libr. cit. str. 89. 3) Rodbine Mes ko iz Mehk
Kinige Bemerkungen uber die Sprache der Geten" Cešk
Prof. Leo: ,
Kuhnovem „Zeitschrift f. vergl. Sprachf." II. B. str. 180
iz
Oehk o. Lesk o iz Lehk
je dosti po
kakor sken
Stirsk
165
ne dobil; spominja tudi na pobožnega kralja Asa, ki je gerdo pohujšljivo Priapovo podobo, sramoto Izraeljcov, ki so jo molili, pri njem razbil in sožgal, in — na kralja Ecehija in Jozija, ki sta po Asovem izgledu altarje molikov poderla in razdjala, molike pa pri Cedronu na ravno tistem mestu, kjer Asa Priapovo podobo — sožgala; spominja poslednjič na ljubeznjivega Zveličarja, ki je čez-nj iz Betanije hodil. — Sedaj nima zanimivi potok v Jozafatovi dolini vec kaplje vode, še pozimi o deževnem času ne, ker je dolina z rušo nekdaj veckrat razdjanega mesta precej visoko, pa ne preterdo nasuta, in ker se voda pod rahlo šaro lahko zgublja. Dalje od Jeruzalema proti jugu pa teče še, zlasti pozimi in o zgodnji spomladi, precej dereč po globoki strugi med skalovitimi, golimi, su-himi in sožganimi griči v mertvo morje, kjer se deževnica od oljske gore, od hriba Moria, od hriba pohujsanja, od hriba hudobnega sveta itd. v sila kamnito strugo steka.
Pa še zanimiviši spominiki se vidijo v ti dolini. Tu je namreč unikraj nekdanjega Uedrona kapela, ali če raji hočeš, cerkev Matere Božje z njenim grobom. To mi je bilo, po pravici reči, čisto novo, ker sem měnil, daje přečistá Devica v Efezu umerla. Ker se pa niso Efežčani nikdar ponašali in hvalili, da imajo grob Matere Božje med seboj, in ker ni mamo o tem kar nobenega sporočila, rad ve-rujem, daje ljubeznjiva mati Jezusova v Jeruzalemu umerla in tù v dolini „Jozafat" pokopana bila. — Ta velika kapela je vsa pod zemljo, in se ne vidi, dokler se pred-njo ne pride, posebno ker nekoliko oljk okrog nje raste. Uhod v cerkev je na južni strani z velikimi vratmi, ki do strehe segajo. Nekdaj pa se je hodilo va-njo tudi od severne in zahodne straní, pa poslednja vhoda sta dan današnji zazidana, da se še ne pozná, kje sta ravno bila. Od zunaj se vidijo le vrata in streha. V temno cerkev, ki svetlobo le skozi vrata dobiva, peljejo lepe široke stopalnice s 47 stop-nicami. Po sedem in dvajseti stopnici ima, kdor v cerkev gré, na desni neko stransko kapelico z dvema groboma, od kterih terdijo, da roditelja prečiste Device Marije, Joahim in Ana, v njima počivata; ravno nasproti na levi pa kapelico z grobom svetega Jožefa. Kako se pa to z resnico ujema, ne vém, ker so ti svetniki davno pred Marijo v Galileji umerli. Ce so tedaj ti grobi res grobi omenjenih svetnikov, so jih mogli kristjani veliko pozneje sèm pre-nesti. — Od teh grobov je še dvajset stopnic doli v pravo cerkev. Tù je na desni tudi majhna kapelica z grobom Matere Božje, ki je v živo stěno usekan in vès z nekim sivim marmorjem převlečen in okinčen.
Tudi to cerkev so imeli nekdaj katoličani. 0 križanskih vojskah je bil ta imenitni spominek pod varstvom benediktinskih menihov, ki so pri cerkvi tudi samostan imeli. Al o padu kraljestva latinskega v Sirii je bil tudi samostan pogubljen in razdjan ; pa Joan a, kraljica napolitanska, ga je v letu 1363 z dovoljenjem sultana egiptovskega na lastne stroške spet sozidati dala in frančiškanom izročila, ki so noter do leta 1757 grob prečiste Device spodobno varovali in v cerkvi službo Božjo po latinskih obredih opravljali. V omenjenem letu pa so jih gerški in armenski razkoljniki pregnali in si cerkev prisvojili ; katoliški samostan pa so tako razdjali, da se še kraj več ne pozná, na kterem je stal.
Le nekoliko korakov od te cerkve o podnožji oljske gore, pa vendar še na ravnem v dolini, sta še dva, kristjanom čez vse važna in draga spominka, namreč kraj, kjer je usmiljeni Jezus poslednji večer svojega življenja za nas revne grešnike kervavi pot potil, in pa vert Getsemani, in oba sta lastnina katoličanov. — Pervi spominek je neka majhna podzemeljska, skorej vsa v živo skalo vsekana vot-lina ali jama, ki so jo pobožni kristjani v cerkvico ali kapelo spremenili. Luč in svetlobo dobiva skozi nek predor v oboku, ki je z železnim omrežjem dobro zavarovan. Za altarjem je na živi skali napis v latinském jeziku: „Hic factus est sudor ejus sicut guttae sanguinis decurrentis in
terrain* — „tù je postal pot njegov kakor kaplje kervi te-koče na zemljo." — 0, kolika tuga in bridkost — kolike težave so mogle Jagnje Božje obhajati, da je kapal pot njegov kakor kervave srage na tla! 0, koliko je terpel Sin Božji še pred — terpljenjem! Pa kdo zapopade ter-pljenje Gospodovo? — 0 Gospod, neskončno dobrotljivi in usmiljeni Jezus! daj milostljivo, da ne ostane bridko, strašno terpljenje Tvoje za-me brez vspeha in sadů, dasiravno ga nisem doslej premišljeval, kakor bi ga bil imel!
Od tega žalostnega spominka Kristusove tuge in žalosti je za lučaj dalje proti jugu vert Getsemani, v kterem je Jezus mnogokrat počival in molil ; zakaj sveto pismo pravi: „Vedil je pa tudi Judež, ki ga je izdal, za kraj, kamor je Jezus s svojimi učenci pogostoma zahajal.a Sam Bog vé kolikokrat je tù celo noc molil, in koliko nocí je tù v milih serčnih zdihljejih za odrešenje hudobnega greš-nega človeštva prečuval. Spomin na grozovito terpljenje Jezusovo, ki se je tù začelo, potare vsakega kristjana žive vere, da ostermí in da se mu perve hipe še verta ogle-dovati ne ljubi. — Vert pa je dan današnji veliko manjši, ko je o Kristusovem času bil, zakaj takrat je bil vert Getsemani neka pristava, in kraj, na kterem je Jezus molil in kervavi pot potil, in kraj, na kterem je Simon Peter z Jakobom in Janezom dre m al in spaval, in pa tudi kraj, na kterem je osem ostalih aposteljnov čakalo, je spadal takrat v vert Getsemani, sedaj pa so ti trije kraji zunaj vertnega ozidja. Sedanji vert je le majhen, čveterovoglat, terdno obzidan prostor s prav nizkimi, od zunaj z železnimi plo-sami okovanimi vratmi pri jugo-izhodnem voglu. Verli frančiškani ga kaj skerbno in lepo gleštajo. Nasadili so va-nj nekoliko ciprés, babilonskih verb in veliko mnogoverstnih cvetlic, ki jih romarjem v spomin dajajo. Pa tudi osem starih, sila debelih oljk raste še na tem majhnem vertu. Vém, da gotovo niso tište, pod kterimi je Gospod naš Jezus Kristus tolikokrat počival in se z aposteljni svojimi prijazno pogovarjal, zakaj ko je Tit Jeruzalem oblegoval, je bil dal vse drevje okrog mesta precej na široko posekati. Vendar te oljke v misel vzamem, ker so najberže iz korenik unih z Jezusovo nazočnostjo posvećenih pognale in zrastle, zakaj znano je, da oljkno drevje veckrat po sto in sto let iz korenik poganja in raste. Na vertu je tudi na nekakošnih, v vertno ozidje udelanih majolkastih plošicah zal križev pot, ki ga je dala neka španjska gospá napraviti.
(Dalje sledí.)
Spisal P. Hicinger.
3. Starost pismenosti glagolske.
(Dalje.}
Prestavljen po J. M. se nahaja v „Arkivu" (str. Ill in d.) sostavek J. Srežnjevskega „o pismenosti glagolskoj", kteri ima veliko tehtnosti za staroslovenščino ; nove najdbe so namreč zgodovino te pismenosti pojasnile prav obilno, kar naj se tukaj pové ob kratkem.
Dobrovski je stavil početke glagolskega pisanja v 13. stoletje; Kopitar v svojem „Glagolita Clozianus" je dokazal, da ni mlajše od 11. stoletja, in da se je počelo v
Dalmacii; prof. Preis je leto 1843 poleg rokopisa, ki se nahaja v parižki biblioteki po imenu „Abecedarium bul-garicum", poterdil starost za 10. ali 11. stoletja, pa hor-vaško Primorje odločil za pravi dom glagolice; profesor Grigorovič je našel na Sveti gori (Mons Athos) dva glagolska rokopisa, ravno tako stara, kakor „Glagolita Clozianus", ter zaterdil Bulgarijo za izvirilo stran glagolskih čerk; in v poslednje leto 1847 je arhimandrit Por-firi na Sveti gori našel utemeljivni list Iverskega samostana od leta 982, v kterem je gosp. Georgi podpisan z. glagolskimi čerkami.
i 66
Po vseh teh najdbah je vstalo tehtno vprašanje
?
je li
glagol
starja ali
1
Učeni Kopitar je terdil, da je glagolica si oven s k
abeceda, cirilica pa greškoslovensk odvisno lahko starejša memo te. Prof. P
veljati
9
marveč je skušal dokazati, da se
, tedaj una ne-e i s tega ni dal je glagolsko pi-
sanje pozneje izobrazilo po izgledu eirilovega. Prof. G
S
m V
pa meni

da je
pac glagol
starejša slovenska
pisava, in da velika razlicnost med obojimi čerkami kaže poprej, da je cirilica v nekterih čerkah posnela glagolico;
on pristavi celó, da poleg besed v nekterih rokopisih (Apo
stola iz X1Ï
stoletja, in
pati
9
glagolico je znašel
službe s. Metodja) se utegne skle-s. Ciril, in po tem glagolsko in
greško pisanje v cirilico združil s. Metodi. Srežnjevsk v poslednje šteje glagolico med novo vvedenje
Bogomilov
i
po kterih je prišlo v horvasko Primorje. Kaj da meni slavni Šafařik v svojem „Pohled na pervověk hlaholského pis-
55
menictvi", bo „Arkiv"
prinesel drugi pot
Med tem sta izdala dr. HOfl
in dr. Šafařik v
Pragi spis pod naslovom „Glagolitische Fragmente
u
9
in tù
pisave
V latin
se pokaze nova, tehtna najdba glagolske skem rokopisu listov nove zveze, ki se hranuje v nad
škofskem arkivu
v Prazi, sta namreč
pridjana dva lista
pisana z glagolskimi cerkami, ki obsegata
del
kvenih
rokopisa
da je
inolitev za velikonoční in binkoštni čas po greškem obredu. Učeni Šafařik sodi po podobšini, ki se kaže v začetku
, vt« ta spominek kdaj bil lastina Sazavskega samostana v Hrudimskem krogu, kjer se je po naredbi českega vojvoda Břetislava od leta 1039 do 1096 služba Božja opravljala v slovenskem jeziku. Dalje sodi učeni mož po obliki pisave in po lastníi berila, da glagolski spis
ne more biti mlajši od leta 950, in da je utegnil
biti prinešen iz Ogerskega, kjer je bilo od 10. do 12. stoletja mnogo greško-slovenskih samostanov. (Primeri tudi
Ginzel s Geschichte der Slavenapostel Cyrill und Method." Anhang
r>
il)
nekdaj zadosti
Ta najdba kaže, da je bila glagolska pisava
»	v««	i	*
na
oko rablj
5
in da je po starosti
kmalo spredaj pred tisto, ki se sploh imenuje
k
Dr. Gin zel sklepa iz več
v spřed imenovanih bukvah (str. 36 in 131)
okov
i
da je
glagolica
izvirna najdba s.
Cirila, cirilica pa prav za prav početek bolgarskega Klemena, učenca s. Metodja, ker od tistega se piše je upeljal bolj razločno pisavo. Učeni mož se namreč
vseh okolišinah obred Božje službe
ki
škofa , da o pira
ga je
ni mogel biti greško - slovenski, temuč
na to, da po rabil sv. Metodi rimsko -slovenski, in da ravno rimsko-slovenski obred se nahaja od nekdaj, že od Metodjevega časa, v jadranskem Primorji, in da vse bukve tega obreda, kar se jih je našlo
do slej, so pisane od kdaj z gla da sloveče evangeljske bukv kralj i
?
ïo. Tehtno je tudi to, na ktere so francozki
prisegali o svojem kronanji v Remih (Rheims)
deloma pisane z
glagolico, deloma
s cirilico; bile
so
pa, kakor učeni možje dokazujejo, kdaj lastina Praškega samostana po imenu „Emavs", kjer je cesar Karol IV. z apostoljskim dovoljenjem vpeljal leta 1346 Božjo službo po slovensko z dalmatinskimi minihi. (Primeri „GinzePs Geschichte der Slavenapostel Cyrill und Method" str. 151).
Zastran glagolice je tehtno pomniti, kar piše Linhart
Kratkočasno berilo.
Boljarka.
(Dalje.)
Ravno ko sta lovca oditi hotla, pride v dvorano Nasta» Viditi gospodo tako iznenada pred sabo, se prestraši tako, da ji sreberna posoda s kavo vred skoro z rok pade. Bo-Ijarjeva žena vse to dobro opazi, vendar ne besedice ne pregovori, ampak jeze se strese kot šiba, in sčrpo pogleda sobarico, malo da je z očmi ne prebode.
dobro
si
5
„A, ti si Nasta?" — došla, da vtolažiš svojo
rreče prijazno boljar gospo enmalo,"

V tem ji mladi boljar z roko pomigne, pa se oberne
9
in oba gresta svojo pot.
Kaj češ ti tukaj?"
»
vpraša Jelica svojo sobarico
ter skoči serdito izza mize. „Přinesla sem vam kave, milostljiva pohlevno Nasta.
gospá!"
rece
Boljarka omolkne. Nasta postavi posodo na mizo in
postojí enmalo pred gospo
V
No, kaj čakaš?"
zagodernja boljarka.
r>
YTaš gospod mi je zapovedal, naj pri vas ostanem." Moj mož?4' Dobro! No, vzemi delo v roke, pa se vsedi."
Boljarka podpre glavo z obema rokama in sopet omolkne. Cez nekaj časa se ozre na deklico in zapazi, da se je k oknu okrenula, v tem pa vězilo z rok spustila.
Ravno ta čas so lovci iz dvorišča odjahaii, in gotovo za njimi je Nasta tako zamaknjeno gledala; njene prazne roke in na pol odperte ustice so očitno kazale, da se je celo njeno življenje v očí preselilo. Sedaj je vidila boljarka, da temu mora biti pregrešna l ubezen uzrok; al ker nobene priče za to nima, je morala molčati in skriti svojo togoto. Ko pa vidi, da Nasta še zmiraj skoz odperto okno proti gojzdu gleda, kamor so lovci odjahaii, se ne more več
zderžati
9
začne jo kregati
in zmerjati, da je vse prek letelo
Izperva Nasta vse poterpežljivo poslusa in marsi ktero
Naposled ji je pa vendar ze
gorko pozrè.
gospej odgovarjati, tako dolgo, dokler ji boljarka ne ukaže
prevec ; zacne
9
se pobrati iz sobe.
55
Prederzna ta deklica ravná z manoj, kakor da bi bila

govori Ijubosumna boljr.rka sama
sebi.
Bog ve kaj
„To je tedaj njegova ljubica? Derži me za staro zaver ženo stvar; o čakaj le še preden me spodrineš!"
Komaj na večer boljar domu pride, mu Jelica vse
pové, kaj se je zgodilo, in ga neprenehoma nadlegova, naj to nesramnico iz grada spod i. Dmitar se je potegnil za mlado Erdeljko; pa čem bolj jo brani, tem bolj jo ona napada.
Kaj mora nek to biti, da se ti za to dekle tako silno
75
poteguješ?"
vikne razkačena boljarka.
ti je
„Draga Jelica"
odgovori boljar priljudno
55
kaj
9
da si tako silno razserdjena zavoljo te malenkosti ?"
„0, malenkost!
Se vé da !
in malo je manjkalo, da se ni zarekla; pa se vendar spet
da
umiri in reče: „Ako ti je ravno toliko na tem lezece, ona ori nas ostane, naj ti bo; nočem nič več govoriti; saj
vse po tvoji termi biti mora.
u
Vsak lahko previdi, da je boljarka to, da se je njeni v svoji zgodovini, da je bila do štirnajstega stoletja tudi mož za Nasto tako potegoval, za nezvestobo imela. Koliko
ma Kranjskem navadna, in da se sèm ter tjè nahajajo taki	je v strasti svoji terpela, ni moč popisati. Ker je vedila,
rokopisi, samo ne v arkivih nemških gospodov. Njegovo	da že cvetje njene mladosti odpada, je mislila, da nebode
besedo poterdi kamen, ki ga je gosp. Dežman našel na	nikdar več njegove prejšne ljubezni si pridobila. Edino to vratah srajšinskega hi
9
v Vinici z letnico 1556 (Mitth. je goreče želela, da se nad oniini zmašoje, ki so toliko des hist. Vereins fur Krain 1856 str. 48). Rajnki gospod sramote in žalosti na njo navalili. To sta bila Dmitar
in Nasta.
Da bi se čas maševanja tem bolj pospešil, je začela prisluškovati; pri vsakih vratah je ušesa natezovala, da bi kaj sumljivega slišala. Vsako stopnjo Dmitrovo je skerbno
Zemlja je v Retji, poddruznici Hinske fare našel zvon z glagolskim napisom. (Ill
(Konec sledí.)
na Dolenskem
BI. 1838, str. 22)
opazovala,
al vse njeno prizadevanje bilo je zastonj^
V t
nesrecnica
ni mogla ni ces a zaslediti, kar bi bilo poterdilo Razun laških pesem, ki so mu bile na cast zložene

se mu
njeno sumljivost do Erdeljke.
Nekega dné, ko Nasta berz ne pride, ko jo gospa po
je tudi priložena slovenska podala, ktero je dal tukajšni medicinální svetovavec, gospod dr. Srot kaj krasno natisniti. kliče, letí Jelica k njeni sobi in posluša pri luknji skozi Z nastopom škofijskega sedeža tega verlega, za vse dobro ključavnico; — v tem začuje sledeče besede: „Za Božjo unetcga, toliko marljivega škofa se je pričela nova, vesela voljo ne zaderžavajte me dalje; saj slišite, da me kličejo doba za poreško-puljsko škofijo. Delà in truda bo imel
gospa. Ako bi vedili, da ste vi tukaj, po meni bi bilo. Idite gospod! smilujte se mene; idite, lepo prosim, Dmitre!
obilo
y
zadel bo na veliko over in tezav pri vredovanji in
Pod lipo na večer se vidiva spet.
«
preporodovanji te škoiije. Rojen je iz slovenskega delà Istre na meji poreške škoiije od revnih staršev, in ako se ne
Več ni boljarka slišati mogla, kajti je deklica v drugo motim, per vi Slovan, ki sedí v Poreču na škofovskem
sobarice prestolu. Le en glas je, da on pozná stanje škoiije bolje
glas svoje
sobo odderčala. Komaj je spoznala Naste, je skušala skoz ključavnico viditi, pa nikogar ni kakor kdor si bodi drugi; njegova izverstna učenost, terdna
mogla zapaziti. Dosti je
slišala. Prepričana je bila, da pre
volja
y
neumorna marljivost in gorecnost za vse dobro
y
so
grešna ljubezen veže Nasto in moža njenega. V pervi hip porok lepse prihodnjosti. sklene v sobo stopiti, in se maševati nad obema. Al kmalo se premisli. Ko nazaj v dvorano pride, se vendar toliko
zmaga, da ni Nasti nic na znanje dala kar je ravno je v njenem sercu strašno kipelo.
slisala, ako-Maševanje se
milostijivemu prečastitemu gospodu
hitro osnova.
Sklene namreč Nasto v gradu obderzati
in v njenem oblačilu sama na zgovorjeno mesto pod lipo iti. Malo po tem pride hlapec v dvorano in naznani gospéj,
da gospod pridejo še le pozno v noc domů. To slišati se boljarka močno prestraši. Ne vé kaj bi počela. V sercu njenem se vname hud boj med ljubeznijo in sovraštvom proti možu njenemu, dokler naposled — sovražtvo zmaga.
(Dalje sledi«)
o dnevih nastopa škofij v Poreču in Puljah
Na nebu svitla zarja vshaja
y
Novičar iz avstrijanskih
Iz Štajarskega 20. maja. Ž.
Omenilo se je že
pred nekimi leti, da se je od nekdaj po šolah učilo:
»
Styria
In zli va žarke na zemljo ; Cveteča pomlad krog obdaja
Z zelenjem drago in goró
Na žarno nebo se pomika
Rumeno solnce gori gré Prostira se po zemlji dika,
Raduje vsako se serce:
T i solnce si in zarja naša,
y
vindemiis clarau, to je, stajersko vino je kaj imenitno.
Ta lepa slava štajerščine je sicer zadně čase precej po-mraknila, ne zato, da bi se menda slabeja přidělala ali menj, ampak zato, ker so drugod v oskerbovanji vinskih goric, v izberi žlahnega primernega tersja in v čistenji in v milšanji pridelanega vina čversteje napredovali, Štajerci
In pomlad, dika nam si Ti; S Teboj se krasen dan oglaša
Ker duša Ti za nas gori.
Za vero opasal si orožje :
y
Tvoj meč je duh, Tvoj ščit je Bog
y
y
pa
V V
y
hočes, da so ze tako na verhuncu, vedno le pri starem
ostajali in zato tudi
zaostali. Naše dobe so to svojo
krivnjo začeli spoznavati in urno popravljati — in kar sta brata Klenošeka belemu svetu kaj blago štajersko
In terdna bran imé je Božje
Ki varje večnih nas nadlog.
V gorečih Tvojih persih klije
Ljubezen za
ovčice
Ti
y
peníno pokazala*'), in kar stajersko vinsko družtvo pristno štajerščino po širokém svetu razpravlja, se njena slava spet veselo razcveta. V dokaz samo eno besedo : Terška vinska zaloga tega družtva je početka 24,000 fl. sr. skupila, ena fara
In za Te njibno serce bije
y
Pastir visoki, ljubljeni!
y
letos v pervih 16 dneh svojega
Še drugo besedo. Samo
po prave m fa ri ca
malo ur za Gradcom, po
Pozdravljamo T e v nasi sredi
In kličemo iz dna serca: Naj živi Bog pri zvěsti čedi
Pastir ja roda našega!
imenu Ebersdorf, je od vseh Svetcov lani do letnic
21
Iz Ljublj
t. m
saboto
Ljublj
(velike noci) letos skupila za jahelka 32,000 fl. sr. Vse so Židovi (judje) pokupili in proti turški meji odpravljali. Tamošnji mernik so plačevali izpervega po 12, k zadnemu v postoj n ski jami. Iz Ljublj
j e so pripeljali Vipavci
po 30
sr.
Še tretjo. Kdo bi verjel, kaj vse hu- 16 voz po žel
Letošnje češn Iz Tersta smo jih pa dobili že prejšno Binkoštni pondeljk je bil navadni veliki shod
ane se je dopoldne nalaš
dobno ali zavidno okó ne vidi in ne senja ! ? Ne zlo davno
tje peljalo tako natlačenih ljudi
y
da
jih je mnogo v vozovih stalo; bilo jih je nek
obéh vozo
je neki predstojnik slavnému ucnemu ministerstvu se pre- vlakih blizo 900; iz Tersta jih je prišlo še veliko več; derznil svetovati: naj bislovenščino izšolodpra-
vilo, ker je pre tako revna, da nemore posioveniti: „Gott belohnet das Gute und bestrafet das Bose." Pa zavernilo
£a je na navadni katehizem
nek 2000. Ce doštejemo še množico, ki je přivřela iz drugih krajev in okolice postojnske, pač radi verjamemo jamski komisii zmanjkalo vhodnih kart. Še več bi jih bilo
y
da je
se ti stavek čisto po pa gotovo bilo, ako bi se bil
slovenski bere. Tako mu je prekosmata, v nebo upijoca
mogel
po železnici
k pe
laž
podletela. Da bi lažnjivca nabasa! peklenšek
ljati
y
kdor koli je želel; toda ker se je vedilo
y
na
zeleznico vzeli le dol
t e vi l
V Pazinu 19. maja 1858
F. C
Za poreško
šel
ceš
ljudi
y
da bojo marsikdo ni
w -	— .—■ - •	-— r—«— «v.,	saj ne bo prostora. Prav bi bilo, da vprihodnje
puljsko škofijo je bil 16. maj vesel dan. Nastopil je namreč bi se ne določilo nobeno število, ampak da bi vsakega vzeli
ta dan i Dobril
zvolj
skof
doktor bogoslovja, gospod J
y
y
kofijski sedež. Ne le iz domaće škofij
y
tudi
od drugih krajev je přivřela silna množica v Poreč
da je
kdor pride. Vse pa je bilo v lepem redu; tudi postrežba v gostivnicah pri taki gnječi dostojna. Dr. Costa-tovega popisa jame se je obilo spečalo. Ljubljanske gostivnice so
bila priča slovesnega vhoda in sprejema milostljivega skofa. bile že v saboto in nedeljo vse polne Teržačanov in drugih
(tudi Dunajčanov), ki so se binkoštno nedeljo razkropili po deželi v Mengeš, Kamnik itd. in se v pondeljk peljali v
*) V Dunaj ski lanski razstavi so sodniki ra&sodili, da za iz-virnim francozkim warn pajn com je perva med vsemi drugimi
Klenošekova penina (Champagnerwein).
Vred.
Postoj no
Blejska graj
V •
kupljena od gosp. grofa
168
Ark
t
kakor so „Novice^ že povedale
V ♦
xx* ivu-ta, iv«ivui ou „iiuviuc z-c puveuaie, cigava je se osiai, Ker ga uiko imenovani „rauiKaii" in arugi Kr<
sedaj? se vendar še prav ne vé, ker jo je omenjeni parski branijo zoper napade Palmerston-a in Russell-a.
še ostal
ker ga tako imenovani „radikali" in drugi krepko
grof nek spet prod
Vojvodina orleanska
y
sopruga raj nega voj
Novičar iz razoih krajev
Iz Dunaja. Presvitli cesar so zaukazali prevdariti
kako bi bilo f
narediti.
t
voda orleanskega, najstarejega sina bivšega francozkega
kralja Ljudovika Filipa, je umerla nagle smerti 18. t. m. v Richmondu.	í ;
Iz Turškega. Knez katoliških Mir i dit o v je neki v celem cesarstvu pre- ponudil turški vladi pomoč zoper Cernogorce, pa Ke mat
Cesarska vlada je poslala polkovnika Stratimi
Effendi se je za to lepo zahvalil.
Pri čim daje svet v zadevah suežkega kanala
y
u
r o vica v Cetinje h knezu Dan i lu, in potem, kakor bo	se ne dá nič gotovega povedati. Tako piše „Kolner Ztg.
ta poslanec svoje poslanstvo opravil, bo cesarska vlada sto-	Kakor je bilo želeti suežkega kanala v korist evropejskega
rila, cesar bo treba, da bo njena meja stanoviten mir imela,	kupčijstva z lndijo, ga vendar turška vlada nikdar ne bo
1 • V i« i	^	-mm	mm*	m	mm	.
Slišati je, da se bo zbor pooblastencov 5 vélicih
vlad za poravnanje pravd med Turčijo in Černo goro na Dunaji zbral. Imena pooblastencov še niso znane.
přivolila, in
sicer iz vérskih uzrokov ne. Turki namreč se
y
da bodo neprecenljivo škodo terpeli, če bodo mogli
boje
. Evropejci po kanalu ložeje prihajati v Arabijo in v mesti Zopet je slišati, da imajo namen, reki Dravo in Meka in Medina, ktere ste vsakemu Turku svete mesti.
Savo z vodotokom za ladije zvezati reč sprožili.
y
v
ze
leta 1840 so to
Mislijo si, da pride potem grob njihnega preroka Mohomeda
Iz Ceskega. „Bohemia" piše iz Melnika, kako sta véri odkljenkalo.
kristjanom v roko in, če se to zgodi
y
bo tudi mohamedanski
Temu nasproti pa je v časnikih brati, se dva kmeta pogovarjala o p o žar ih, kterih se res letos da je dala turška vlada egiptovskemu kralju-namestniku že
oblast, vse pripraviti, da se začne omenjeni kanal delati.
v nekterih deželah ne manjka, namreč
vedil
y
: „Rad bi vendar zakaj je letos toliko požarov?" reče eden. „Bedasto
govorjenje", odgovori drugi; „veliki petek je letos do
Komu je verjeti?
y y>
polnoči vihár razsajal in to pomeni, da bo pol leta mnogo nesreće po požarih. Ako bi bil pa vihár celo noč do zora
Lepo prosim

terpel
y
bi se nam bilo celo leto požarov bati.
«
Ravno sem namerjaval za Vodnikove bukve (Vodnik-Album>
V • , •	%	« I	1	v	-1	i 1	V« 1«	i	•	<«	V
doveršiti uvod, v kterem hoćem kratek življenjopis slavnega našega možaka vplesti, kar mi zmanjkajo marsiktere važne čertice k po
papez za li unske samostane na Ogerskem zaukazali, pisu življenja nj ego vega, kterih nisem mogel nikjer zvediti. To je:
iz Ogerskega. „Religio" naznanja, da so sv. Oče
y y
da ne smejo device, ktere se namenijo za nunski stan pred spolnjenim 26. letom starosti večne obljube opravljati;
kdaj in k j e je bil Vodnik za mašnika posvećen?
2) kaj je
počel Vodnik od leta 1784 do 1792
y
to je
y
k j e je bil tačas?
doslej je bilo to
v
ze
v 25. letu pripušeno
kakor „P. N.
Perva ogerska zavarovanjska družba je, letniku za leto 1794 pa že).
r» TVT U n!Xsv «-.1,1^:1«. a„ „.. ~ : ~	nn„Ai:n	tz j__ • .. ' „ ±__.
3) kdaj je přišel na Gorjuše? (med letom 1792 in 1794? zakaj v letniku ljubljanske škoiije za leto 1793 ga še ne beremo, y
yy
pise
y
sklenila, da morejo gospodarji zavoljo
pomanjkanja gotovih dnarjev tudi zmenjicami se za varovati zoper u i me po toči.
Iz Milana. * Poslednjič sem pisal, da nam je dobre letine za svile se nadjati; al to lepo upanje nam bo berž ko ne po vodi splavalo. Iz domaćega semena izvaljeni červički začenjajo hirati kakor lansko leto; bolje se obnaša
Kdor mi vé o tem kaj gotovega povedati, prosim, naj mi pové berž ko more, ker za kakih 10 ali 14 dní bom odložil natis 1. pôle; zavoljo tega pa se ne bo mudila stava sledečih pol.
Dr. E. H. Coé>ta.
Darovi za Vodnikov sponilnek.
Od I.—XXIV. naznanila

seme, ktero smo dobili iz Friulskega in Dalmacije.
polje zadeva, nam kaže vse kaj dobro letino.
Iz Cerne gore. „Moniteur" je razglasil, da so fran-
Kar pa
sicer
v
Gospod dr. Jan. Kovač na Dunaji
cozke in
v •
druge vecie
vlade turski svetovale, vse sovraz
... v«,	v .VVJV .	„«..»u*	.	'
nosti s Černogorci vstaviti in da je ona 14. t. m. svojemu
komisarju in poveljniku povelje poslala za to. turška vlada v to vdala, je gotovo,
Da se je se drugač
pogojevati, kakor da Černogorci spoznajo njó kot vlado,
toda
neče
ktero ima cez nje visjo oblast. Ako se vecje vlade v to vdajo, je neki pri volji, Cernogorcom grahovsko okrajino
odstopiti. Knez Danilo pa zahteva še luko v jadranskem morju. Ne moremo misliti, da bote Astrija in Turčija v to dovolile. Tudi drugi najnoveji časniki terdijo, da gledé ko-
V
se
misije, ktera ima turško-černogorske zadeve poravnati, ni vse vredjeno, in dvomijo, da bo Turčija celo to zadevo komisarjem velikih vlad prepustila. Kar pa sploh to komise bodo tri vlade, ruska,
y
je
gotovo,
da
sijo zadeva
francozka in pruska za Černo goro, dve pa, namreč angležka in avstrijanska za Turčijo poganjale.
Iz Francozkega. „Nord" piše, da je poslalo več
moldavskih domoljubov pisano priprosto prošnjo v Pariz grofu Morny-u, naj bi přišel v Bukarest — vlado prevzet!
Konferencije so se začele 22. maja ob dvéh
popoldan.	c ■ j
Francozka vlada je poslala dve barki v jadransko morje in prišle ste neki že in se vstavile blizo Dobrovnika.
Iz Angležkega. Sedanjemu ministerstvu je
yy
V)
yy yy
Y)
V)
yy
v
yy
»
r>
r>
yy yy yy
yy yy yy yy yy
r> yy
yy
V)
yy
yy yy
yy
D
V
dr. J. St. na Dunaji
Tomaž Schrey na Dunaji , Ivan Crnčić, pop na Dunaji Karol Perko Fr. Erjavec Valentin Kermavner Lorenc Mahnič Valentin Mandele Anton Skubic Jože Stritar Janez Tušek Valentin Zarnik Valentin Demšar Šimej Gabrščik Matej Gršković Janez Kham Jože Peternel Anton Sirnik Juri Sterbenc
Simon Šve rij u ga Janez Aichholzer Slavoljub Assanger
Dragotin Gestrin
Ed. Glantschnigg
9
»o
>50
S3
<x>
0Q >
S
GO
OS
c s
ce c
Anton Klodic Juri Kozina J. Mayr Janez Meden Jože Poklukar Ad. Safer
/
fl. 50 kr
fl.
kr
r> r> r r>
r>
r>
r> »
yy yy yy yy yy yy
yy
yy
yy
yy
yy
yy
yy
yy
yy
yy
yy
v
yy
yy yy yy yy
n
yy yy
n
yy
n yy
yy yy yy yy yy yy
r>
yy
yy
n yy
yy yy yy
yy yy
ry
v yy
bila
V
ze
jama skopana
kaze se vendar, da bo Derby
Skupaj
1004 fl. 50 kr.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jožef Blaznik