o ìfllWD Leto XI - Štev. 17 (256) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15. septembra 1984 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale • Čedad Kadà bo šuola naša ? Takuo je polietje končalo an za naše otroke, nazaj turbo čez rame, in usi u šuolo. Vsi se usako lieto parvi dan uprašamo ponavad, ka nam parnese novo lieto, kako bo, pa obedan, se mi zdi, na dost skarbi, kaka bo šuola lie-tos, al je kaka novica, al so težave kje po naših dolinah an takuo napri. Šuola se zdi na stvar ki muora bit, kot muora bit Božič al pa zima, tajšna ki nam pride, tako muormo spariet, zaki? Zak že lieta in lieta je takuo in nobedan ne more mislit, da more bit tudi drugačna, mislim kiek buojš! «Riforma» se mi zdi besie-da, ki vič krat rabimo kar go-vormo ob njo, pa nobedan, ali malo kajšan, vie, ki ima, al pa bi muorla imiet v sebe tale besjeda, takuo usak, če tudi čuje da bi mogla bit dobra rieč, se nomalo boji nove poti, in use gre po te stari. Za naše doline «riforma» pride reč dvojezična šuola, pride reč, da našo slovensko narečje stopne u šuolo kot nar-buj potrebna podpuora za nazaj naraunit našo barko, ki se je huduo nakarnila na an kri in je zlo nagobarna za se utopit. Ki rata če se potopmo v taljansko kulturo? Parvič se zgubmo. Zgubmo use kar imamo našega, navade, izik, in kar so nam dobrega in slave-ga ohranil, do donas, naši te stari. So pravli, da kar so se zbrali trie slovienj, je bil zbor naret, kier jo znamo zapiet! Že donas smo v težavah, kier ne rata vič tega. So pravli da do kosila so znesli kopo, tistemu ki jo nje mu sam, za an kos pulente in no vierjo salama in an kuart vina, tudi tuole na ratava vič. So pravli da naši te stari so šli tudi v Benetke za ohranit svoje pravice, sada narvič... vesta usi kam hodejo naši poglavari. Naši te stari so tarkaj cier-kvi zazidal, da mi donas nie-smo mogočni še jih daržat u dobrem stanju, so preživjel po naših dolinah kar po usiem laškem so umeral za lakotjo, in še, in še ki reči usak od nas bi mu povjedat, usak bi se mu pohvalit namest se le napri poprašuvat ki zgubmo? Ki namaramo zgubit? Kero kulturo pozabit? Ki zgubmo? Naši narbuojši ljudje, pesniki, strokovnjaki so začel govorit po našim in večina od njih so po slovjen-sko napravli njih djela in naše dielo in pardielo smo ga potrosili po usiem svietu in usierot so nas poznali kot pravi dieluc in pridni ljudje in se uprašamo le napri, ki zgubmo? Naši sudati, iterigli j' bil zmieram -■ »J njega, in se J, 1 ■ Kl zgubmo? ^ , Se dost krat huduo kregamo, kier naše ideje nieso pru use ene barve in potle se srečamo, popiemo an taj vina in jo kup zapuojemo in se uprašamo, ki zgubmo? In še, in še puno, velikih al maihanih reči bi mu naštiet, reči ki jih u-si poznamo, lepuo poznamo, zatuo, ist milism, da lepuo tu- di vemo usi ki zgubmo, če zgubmo naš izik, naši slovenski izik. Pa šuola kuo more sama u-se tuole postrojit? Ne sama, pa muora dat svojo roko, svojo veliko roko, ku jo je do donas dala za nas uničat. Kier u Rimu le napri utega-vajo njih krivico za nam na dat naših pravic, se muora-mo sami zbudit, muormo die-lat za ohranit use tiste ki moremo in začet novo pot za nazaj prit na tisto našo tra-dicio, ki nam je dala muoč za preživjet tarkaj liet če tudi u velikih težavah. Muormo takuo parpeljat reči da u današnji taljanski šuo-li bojo učil naše otroke po tisti pot, ki so nas učil naši te stari, naša zgodovina, poznanji naših navad, in lepota Rašga rodu, ne smie bit po-zablena. Usi naši učitelji (maestri) poznajo vič al manj narečje, usi poznajo navade, naj dajo našim otrokam tole njih znanje, kjer in store dobrò in usi vemo, da če se čje tuole narest, se more. Dobruote, ki nam muore parnest use tuole, jih bomo potle štiel, samuo no rieč smo sigurni, da tista pot, ki smo pejal napri do donas, nas je skoraj uničala in pogledtase no malo oku sebe, naše življenje se je veliko zbuojšalo zadnje lieta, pa če gledamo veselje kam se za sigurno obarnemo? Na naše stare navade, al je ries use tuole? Turbo na rame otruocem pa nama na zamierta, nomalo batiče! aldo clodig Kardinal Glemp v naših krajih Približno deset tisoč ljudi iz Nadiških dolin in Furlanije je v soboto, 8. t.m. na Stari Gori pozdravilo poljskega primasa, kardinala Jožefa Glempa. Prisostvovali so tudi maši v staro-gorski cerkvi, ki je posvečena. Materi Božji. Glempa je spremljal videmski nadškof Battisti. Kardinal Glemp je v svojem obisku v naših krajih bil v Codroipu in v Vidmu. O obisku kardinala Glempa bomo podrobneje pisali v prihodnji številki Matajurja. Gabriele, i polli di Renzo e la scuola L'avvio del nuovo anno scolastico mi invita a collegarmi alla lettera di Gabriele Blasutig nell’ultimo numero del Novi Matajur. Gabriele Blasutig si pone il problema del confronto democratico all'interno della nostra comunità allo scopo di trovare punti di contatto e momenti di unione. Su molte questioni i punti Droben nasvet lovcem Lov je lepa stvar, vendar samo če so lovci pametni in spoštujejo živali in naravo. Večkrat namerč beremo, kako po Italiji pet lovcev strelja na enega vrabca. Ko pa še tega vrabca ni, se lovci streljajo kar med sabo. Plen je pač plen... S takim načinom lova seveda ni mogoče daleč priti, saj ni več lov, če vse pobijemo in obstrelimo. Lov naj pomeni tudi skrb za naravo in živali, kajti narava je lepa, če v njej živi tudi divjad. Pa še to; narava je od vseh. Kdo nam bo na primer pel, če ne bo več ptičev in kdo bo razveselil naše sprehode, če ne bo več zajcev? Lovci ne morejo čivkati na drevju kot slavci, in niti ne morejo skakati iz grmov kot zajci zato naj bo lov užitek pa tudi ljubezen, da ne bodo naši gozdovi in naše doline utihnili... di contatto potrebbero essere senz’altro facili, almeno nelle linee generali, giacché tutti diciamo di volere il bene della comunità, il suo sviluppo economico e culturale. Tuttavia ad un certo punto nascono i distinguo e le divergenze che la stampa molto spesso si presta ad approfondire ed a rendere incolmabili. Basti pensare al modo di affrontare e prospettare le soluzioni in Campo economico: tutti d’accordo sulla necessità e l'urgenza di organizzare l'economia nella nostra società e quindi per l'intera comunità, con iniziative nei vari settori. Difficoltà invece a riconoscere questo ragionamento: in momenti difficili per l'economia, nellja regione, in Italia, ad oriente e ad occidente, eccetera, l'unica grossa opportunità per la nostra area è quella dell'attuazione del trattato di Osimo ( con o senza una ridefinizione legislativa) per avvantaggiare la struttura economica locale con il fattore confine. Su questa questione si sono raggiunti livelli ingiuriosi di battibecco giornalistico. Altra questione è quella riguardante lo sviluppo cultu- Ustanovitev Zveze jezikov manjšinskih narodnosti rale e linguistico della comunità. Vediamo — per esempio — che di anno in anno, Paolo Petricig. (Continua a pag. 2) V Italiji živi 12 manjšin, ki govorijo različne jezike, ki pa niso italijanska narečja, kot na primer beneško narečje, neapeljsko emilijansko itd. Vse omenjene manjšine, čeprav so si med sabo različne, imajo skupen problem in sicert ta, da se priznava in tudi udejanji 6. člen ustave. Manjšine so naslednje: albanska, katalonska, hrvaška, frankopro vensalska, furlan- Si riapre la scuola di musica Si riapre la Scuola di Musica a S. Pietro al Nati-sone. Oltre ai corsi per ragazzi che partiranno lunedì 17 alle ore 14, la Scuola di Musica propone una serie di iniziative in vista dell’Anno della Musica proclamato dal Parlamento Europeo. La Scuola inizia l'attività proponendo un corso di formazione musicale per insegnanti di scuole materne ed elementari. Il corso sarà tenuto da 3 insegnanti: prof. Lia Bront, laureata al DAMS di Bologna su tesi sul metodo Kodali e con due anni di specializzazione in Ungheria, dal prof. Andrea Martinis, anche egli laureato dal DAMS di Bologna con tesi sul metodo Kodali e dal prof. Nino Specogna, direttore della Scuola di Musica. Il corso è gratuito, l'unico onere è l’acquisto delle dispense o del materiale che verrà ritenuto indispensabile. La prima riunione con gli insegnanti iscritti avrà luogo lunedì 17 alle ore 17 presso il Centro di San Pietro al Natisone. Per iscrizioni e informazioni telefonare al 727490 e al 731386. Il programma a pag. 3 ska, grška, ladinska, okcitan-ska, sardinska, slovenska nemška in romska. Samo nekatere od omenjenih manjšin uživajo bolj ali manj obsežne in odgovarjajoče pravice. Manjšine, ki uživajo določene pravice (seveda so tudi tu razlike) so francoska, nemška, slovenska manjšina (v Trstu in Gorici) in pa ladinska. Za ostale manjšine potekajo v parlamentu dolge razprave. V parlamentu je tako na dnevnem redu okvirni prodlog za vse manjšine; v senatu razpravljajo o slovenski manjšini. V Rimu so tako 30. avgusta ustanovili združenje, ki bo prevzelo breme in bitke znanega Italijanskega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Omenjena organizacija je prenehala delovati, ker je prišlo v njej do sporov glede na to, če naj se pojem «jezikovna manjšina» razširi tudi na italijanske narečne skupine. To bi seveda pomenilo nevarnost, da se vzame ves pomen pojmu «jezikovna manjšina». Novo združenje se bo imenovalo Zveza jezikov manjšinskih narodnosti». Razprava na ustanovnem sestanku je bila obširna in živahna, kar je seveda jasno, če upoštevamo različna gledanja in različne problematike posameznih skupin. Na sestanku so bili dobro zastopani predvsem Slovenci, Furlani in Sardinci; v debato pa so med drugimi posegli tudi (Continua a pag. 2) Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 500 lir Naročnina: Letna za Italijo 10.000 ;ir Za inozemstvo 15.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/1 telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr. 70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI : mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda, osmrtnice in zahvale a moduli V Tipani odstop občinskega odbora Na občinski seji v Tipani, ki je bila v sredo, 5. t.m. je bila seveda osrednja točka razprave volitev župana, oziroma položaj, ki je nastal po odstopu Giuseppa Ballocha. Seja, ki jo je vodil podžupan Elio Berrà je bila v začetku precej razburljiva in ni manjkalo ostrih besed. Bivši župan je v bistvu zanikal obtožbe, da je slabo vodil občino. Sam načelnik svetovalske skupine Giovanni Cormons pa je dejal, da je bivši župan bil pri svojem delu večkrat pomanjkljiv. Zadeva se je zapletla že pri izglasovanju obračuna za leto 1983. Ko bi morali izvoliti predsedujočega za izglasovanje o-bračuna, kandidat Občinske liste ni prejel dovoljšno število glasov, dovolj glasov pa ni imel niti kandidat opozicije. Polemika se je tako nadaljevala. Predstavniki KD so poudarili, da je kriza nastala zaradi odnosov znotraj Občinske liste in da se oni v «družinske» zadeve liste ne bodo vmešavali. Pripravljeni pa so na sodelovanje, če bi prišlo znotraj liste do določenih sprememb, skratka, če bi kriza v Listi privedla do drugačnih razmerji sil v občinskem svetu. Polemiko, ki je vodila v slepo ulico pa je prekinil načelnik Občinske liste, ki je napovedal odstop vseh preostalih odbornikov iz odbora. Cormons je odstop takole utemeljil: «Odborniki Občinske liste jemljejo na znanje težave, v katerih se nahaja občinska uprava. Svet namreč po več sejah ni bil zmožen izvoliti novega župana. Ker določeni svetovalci menijo, da je prisotnost članov liste v odboru prepreka za izvolitev novega župana, in čeprav s temi stališči lista ne soglaša, odborniki odstopajo z občinskega odbora zato, da bi čimprej prišlo do ugodne rešitve krize». Podžupan Berrà je poudaril, da Občinska lista želi opravljati do konca mandatne dobe svojo vlogo pri upravljanju občine. «Čeprav», je dejal Berrà» od stop župana ne pomeni še nujnosti, da odstopijo vsi odborniki, pa je Lista naredila korak v prid občine, ki bi ji sicer pretila komisarska uprava». Novega župana bodo v Tipani po vsej verjetnosti izvolili na prihodnji seji. Na podlagi seje se zdi, da bo Občinska lista lahko ohranila določeno večino občinski svet pa bo moral izvoliti tudi nove odbornike. Upati je, da se bodo zadeve čimprej rešile, saj čakajo občinsko upravo še pomembne naloge. Da se je klima v občinskem svetu v Tipani le nekoliko o-milila pa dokazuje dejstvo, da so svetovalci po razpravi o županu odobrili obračun za leto 1983. A Taipana dimissioni della Giunta Mercoledì 5 settembre si è riunito il Consiglio Comunale di Taipana per discutere sulla situazione creatasi dopo le dimissioni del sindaco Baloch. Ha presieduto il Consiglio il vicesindaco Elio Berrà. La discussione riguardante l’elezione di un nuovo sindaco è stata più volte accesa e non sono mancate accuse circa una situazione che potrebbe diventare pericolosa se la crisi si protraesse in tempi lunghi. Il fatto politico nuovo è avvenuto quando il capogruppo della Lista Civica Giovanni Cormons ha annunciato le dimissioni dei rimanenti com ponenti della Giunta. Cormons ha letto una breve comunicazione, che qui riprendiamo: «Gli assessori di questa Giunta Municipale prendono atto della difficoltà in cui si trova questa amministrazione, che pur dopo varie convocazioni dei consigli comunali non è riuscita ad e-sprimere un Sindaco. Pertanto constatato, che la loro presenza in carica viene stimata da vari consiglieri come impedimento alla elezione del Sindaco, seppure non condividendo questa richiesta, per permettere di avviarsi ad un’ auspicabile soluzione positiva, rassegnano le dimissioni dalla loro carica». Il prossimo Consiglio Comunale dovrebbe dunque, almeno negli auspici, esprimere un nuovo Sindaco ed anche una nuova Giunta. Durante il Consiglio i consiglieri hanno approvato il consutivo del 1983. Michelizza ci ha lasciati A soli 37 anni, dopo una breve malattia il 14 agosto scorso è spirato Giordano Michelizza, consigliere comunale di Taipana e capogruppo della lista civica. Così lo ha ricordato brevemente il vicesindaco Elio Berrà nella seduta del consiglio comunale del 31 agosto scorso. Egli, oltre la sua preparazione scolastica e il suo lavoro, dov’erano presenti indirizzi tecnici, è stato uomo di vasta cultura che tra l’altro non aveva mai cessato di alimentare. Giordano è stato figlio di questi paesi e non solo come semplice constatazione ma per il legame affettivo e di riconoscenza verso questa realtà territoriale che ha nutrito ed alimentato la sua esistenza. Per la difesa di questa terra, dalla rivalutazione della sua storia delle sue tradizioni, in particolare della sua lingua anche questo consiglio comunale ha varie volte preso lo spunto per i suoi numerosi interventi finalizzati al riscatto di queste popolazioni da lunghi periodi di rassegnazione e di abbandono. In questa direzione è andata l’iniziativa, sostenuta in prima persona, dell’inaugurazione di una lapide che è stata poi posta sulla facciata della chiesa di Platischis in ricordo dei sacerdoti del luogo che si erat4 distinti anche in altre sedi non solo per il messaggio spirituale ma anche per il sostegno e la difesa di quei valori che hanno trovato in Giordano un degno continuatore. Con queste poche parole voglio anche ricordare come prima che la malattia lo tenesse lontano da questa sede consigliare, svolgeva tra noi il compiti di capogruppo per la lista civica in cui era stato eletto. Credo tutti ricordino con piacere i suoi interventi, qualche volta più centrati, talvolta forse meno, e comunque finalizzati a sdramatizzare certe situazioni dovute a contrapposizioni anche aspre. ^articolarmene in questi utimi consigli comunali così difficili e travagliati per questa amministrazione sarebbe servito il suo contributo che tuttavia ha cercato di dare già colpito dalla malattia con un intervento scritto, riportato in questa sede in una seduta precedente. Anche in quell’intervento si è visto il capogruppo, il difensore della lista civica, considerata questa un valore i-nestimabile e da perseverare al di sopra dei contrasti. Chiusura dell’ufficio ENEL Il consiglio direttivo della Comunità Montana delle Valli del Natisone ha approvato una delle sue ultime sedute un’ordine del giorno riguardante la decisione della Direzione ENEL Friuli-Venezia Giulia della chiusura del recapito commerciale di Cividale. Circa i grossi disagi che ha provocato la chiusura dell’ufficio, c’è scritto nell’ordine del giorno che «L’importanza di tale Ufficio a servizio della popolazione della zona ed in particolare per quella delle Valli del Natisone, che si trova in posizione di notevole marginalità rispetto ai maggiori centri della Regione ed in un’area già per soliti versi disagiata e carente di servizi». Per questo fatto è tanto più gr-ave «La decisione assunta dall 'ENEL senza alcuna preventiva consultazione con le Amministrazioni locali rappresentanti gli interessi legittimi della popolazione del Cividalese e delle Valli del Natisone». Posta questa premessa il Consiglio Direttivo della Comunità Montana delle Valli del Natisone «Esprime ferma protesta sull’ipotizzata chiusura dell'Ufficio ENEL di Cividale del Friuli che verrebbe ad interrompere un pubblico servizio di primaria utilità per i cittadini e per le numerose imprese agricole, artigiane, industriali e commerciali che operano nel vasto territorio servito, in considerazione anche delle gravi carenze strutturali e funzionali della rete di distribuzione». Pertanto rileva «che tale scelta contrastata con il decentramento dei servizi e la sua realizzazione produrrà danni economici rilevanti per l'utenza ed un notevole intasamento di pratiche in uffici notevolmente distanti dalla zona e di difficile raggiungimento per gli abitanti delle Valli del Natisone». E chiede «Il mantenimento del recapito commerciale ENEL di Cividale del Friuli con orari dì apertura atti a soddisfare le più vaste esigenze degli utenti e la conseguente revoca di qualsiasi provvedimento limitativo al riguardo». Per il PCI positive le liste civiche In una riunione a S. Pietro i comunisti delle Valli del Natisone hanno voluto dire la loro sulle elezioni amministrative. Intanto il giudizio sulle liste civiche, venute avanti dal 1975 in poi per la convergenza di PCI, PSI, PSDI con indipendenti, è positivo. Le nuove amministrazioni democratiche si sono mostrate capaci di risolvere i problemi dei comuni e di realizzare i programmi per i quali hanno chiesto il voto popolare. Basta vedere a S. Pietro, dove il comune è riuscito a condurre in porto la ricostruzione, a darci una essenziale struttura economica, a garantire i servizi e l'abitabilità, ad intervenire la tendenza allo spopolamento. Secondo il PCI l’esperienza delle «civiche» non deve rimanere un episodio limitato al decennio 1975-1985 e ad alcuni comuni, ma deve estendersi e proseguire per rispondere meglio e di più alla volontà di rinascita delle popolazioni delle Valli del Natisone. Poiché si è visto che l'egemonia amministrativa della DC non è eterna, per il PCI l’obiettivo di un ricambio della maggioranza alla Comunità montana non è più una utopia e va tenuto presente se si vuole che la Comunità diventi un organismo democratico, efficiente e capace di rispondere alla principali esigenze della popolazione. I comunisti si dichiarano disponibili ad operare attraverso le proprie sezioni, senza pregiudiziali politiche, per realizzare le necessarie convergenze prima di tutto con il PSI ed il PSDi e quindi, con gli indipendenti e con quanti altri vorranno concorrere a raccogliere la maggioranza nei singoli comuni sulla base di programmi specifici e generali concordati insieme. QUANDO SI POTRÀ VEDERE LA TV ? Pare proprio che gli abitanti della zona Pulfero-Stu-pizza debbano ancora adattarsi per lungo temp) ad una scarsa ed incompleta ricezione dei programmi televisivi pur pagando un canone come tutti gli altri. Il ripetitore televisivo previsto infatti è lungi dall’essere realizzato: presupposto per l’installazione dello stesso è la realizzazione, a Gore-gnavas, di una nuova cabina di trasformazione dello ENEL la cui attuazione è sospesa, pare, a causa del Piano Urbanistico Regionale. A tale proposito, per attivare un’iniziativa risoluto-ria, il consigliere PCI della Comunità Montana, Blase-tig Giuseppe ha inviato al direttivo dell’ente la seguente interrogazione: «Il sottoscritto Blasetig Giuseppe interroga il direttivo della Comunità Monta-^ TTgg1’^‘?J1Natisone per sa-Pefe -nr - borrente degli a?rr-r .^Scedurali che im-l?e lfXuiio la realizzazione del previsto ripetitore televisivo per la zona Pulfero -Stupizza e se a tale riguardo ha intrapreso o intende avere alcuna iniziativa; iniziativa che lo scrivente sollecita per garantire un servizio televisivo adeguato anche alla popolazione residente in quei luoghi. Un corso per le future mamme Il consultorio famigliare pubblico del distretto di S. Pietro al Natisone ha organizzato, secondo quelle che sono le finalità del servizio, un corso per preparare le donne ad affrontare l’esperienza del parto. L’iniziativa si articola in una serie di incontri completamente gratuiti con frequenza settimanale (a partire da martedì 11 settembre alle ore 14). Il programma prevede la discussione di argomenti di carattere ostetrico-ginecologico (sulla fisiologia della gravidanza) e psicologico sociale, dando ampio spazio alle domande da parte delle future mamme al fine di chiarire ogni dubbio, di confrontare le diverse esperienze, e in definitiva per prepararsi all’evento nascita con la massima serenità. Per informazioni rivolgersi al consultorio famigliare di S. Pietro al Natisone tel. 727282. Gabriele ... anche e soprattutto per effetto di una istruzione scolastica unilaterale, i ragazzi si accingono ad una ulteriore e progressiva perdita di competenze culturali proprie alla comunità, nonché della coscienza di appartenenza alla comunità stessa. La scuola come preparazione al ripudio dei caratteri principali della comunità è una storia che si ripete fin dai tempi dell'Austria, da pri ma ancora dell’unificazione italiana ma da questa accelerata ed esasperata. Anche su questa analisi e-sistono divergenze e battibecchi che richiamano alla mente i famosi polli di Renzo dei «Promessi Sposi». Qualcuno ritiene di potersi e doversi «fissare» uria volta per sempre la situazione attuale. Altri ritengono (ed io concordo con questi) che l'attuale situazione non può essere fissata, proprio perchè in ogni momento (ed anche in quello attuale) agiscono forze ( che non elenco perchè le sappiamo tutti) le quali spingono la comunità all'assimilazione galoppante, al di là della buona volontà dei singoli, ma per molti casi dubbia. Molti di noi non sono d’accordo di abbandonare la comunità a questo processo disgregativo della nostra fisionomia culturale e ritiene si debba provvedere (ed anche con questo mi trovo d’accordo) ad inserire iniziative e programmi atti ad arrestare il processo di assimilazione e possibilimente a recuperare l'essenza dei valori e dei caratteri comunitari. Dunque: c’è chi accetta la situazione attuale, o perchè è d'accordo sull’assimilazione, oppure perchè ritiene che questa situazione possa es- sere fissata. C’è d'altra parte chi intende sollecitare programmi di sviluppo culturale in applicazione dell'articolo 6 della costituzione e prospetta un’evoluzione aperta al confronto democratico. Qui c’è un argomento concreto di discussione, fuori delle accuse e controaccuse, delle calunnie, delle battute facili e delle recriminazioni. Ed in questa discussione si colloca il problema della scuola. Come insegnante sono fra quelli che accettano l’utilità, in ogni caso, dell’istituzione scolastica. Per esemplificare considero positivo il fatto che io, e altri come me, abbia potuto frequentare varie scuole, nessuna delle quali ideale, ma che sono state il presupposto della mia formazione politico-cu11ura-'' le. Mi è facile tuttavia individuare la maggior lacuna c contraddizione della nostra scuola locale: quella di non essere mai posta in grado di educare i giovani alla coscienza dei valori culturali della comunità slovena e di attrezzare i giovani stessi degli strumenti, anche linguistici, utili nella vita, nella professione, nella ricerca e, perche no?, nell’impegno culturale. Nel discutere sull’istruzione slovena si pone spesso il problema della libertà. Risposte non possono essere al tro che queste: «Tu non impedire a me, ciò che rifiuti per te» e «Tu non imporre a me, ciò che rivendichi per te», giacché la risultante (lo sviluppo aperto della nostra società) che prospettiamo insieme non può essere costruita attraverso l’emarginazione di esigenze, apporti e gente vera che pensa ed o-pera. Non mi rivolgo certo con questo a Gabriele Blasutig che mostra interesse a discutere. Spiego solo e giusti- fico, approvandola, la richiesta di una legislazione scolastica ( ma non evidentemente solo questa) per la minoranza slovena, considerando inadeguate, fatiscenti ed insufficienti, le proposte di chi sembra aver già accettato la situazione attuale ritenendo, se vogliamo in buona fede, di poterla fissare o di chi addirittura, senza dirlo, ha accettato in pieno l’assimilazione considerandola evidentemente un bene! Ustanovitev ... Samsa, Petricig in Clavora. Pomemben del zasedanja je bil tisti, ko so morali ponovno ustanoviti organe Komiteja jezikovnih manjšin, ki deluje v povezavi s posebnim uradom Evropske skupnosti. Omenjen urad deluje s stvarnimi pobudami v okviru regionalnih manjšinskih kul- tur. Našo skupnost bosta zastopala Ferruccio Clavora v predsedstvu in Antonia Mas-sera v komiteju. Prof. Ardiz-zone je bil potrjen za predsednika. Del zasedanja je bil posvečen okrogli mizi, na kateri so o manjšinski problematiki spregovorili evropski poslanci Rossetti (KPI), Liggios (KD), Baget Bozzo (PSI) in Colum-bu (P.S. d’AZ.). Okroglo mizo je vodil bivši evropski poslanec Gaetano Arfé. Potem ko so za predsednika Zveze izvolili pisca knjige «Le lingue tagliate» Sergia Salvija, za tajnika pa Sama Pahorja, so morali poveriti posebnemu začasnemu komiteju nalogo, da izpopolni statut. Slovenci so v ta komite izvolili Clavoro. Zveza se bo delila v deželne sekcije in po posameznih manjšinskih skupinah. Vodilo pa jo bo predsedstvo, ki ga bodo sestavljali člani 12. manjšin in pa predstavnik italijanske večine. Stran 3 Spoznavajmo naše kraje PROGRAMMA DEL CORSO Dl EDUCAZIONE MUSICALE Kùosta (it. Costa di Ver-nassino), v Kùosti, iz Kùoste, Kiioški, Kuoščanji. 1981 60 preb. Fara Gorenj Barnas 2 km, avtobusna postaja Kočevar km. 7 vse ostalo Špeter 12 km. n.m. 529 m.. Zaselek šteje 20 hiš in leži pod hribom sv.Jurija (865 m), kjer je stala istoimenska votivna cerkvica iz XV stol., zdaj v razvalinah. 11.11.1943 so Nemci zažgali vso vas in ubili nekega starčka. Zgorele so vse hiše in hlevi z živino vred. Nemci so to počeli iz maščevanja nad partizani, ki so se tod pomikali. Kmetijstvo kot v vsej okolici Gorenjega Barnasa, nekaj živinoreje. Mleko oddajajo Ažliški mlekarni. Gostilna in javna telefonska govorilnica. Vodovod iz bližnjega studenca. Kapelica posvečena Sv. Juriju. Ledinska imena okrog Kuoste in Gorenjega Barnasa: Za rob, llovca, Krajac, Za o-plaz, Na kuosti, Gruobja, Dolina, Pod dolino, Na panu, Za arbido, Planjava, Za lesniko, Sanožeta, Gabar, Za uoglji, Gu oriehu, V lazu, V skalah, Pod hišo, V bjarču, Na guneh, Na ravne. Priimki: Cernoia, Modrian, Blasutig, Guion, Sittaro, Cu-drig, Vogrig, loan, Birtig, Fi-lia, Coren, Stella, Cucovaz. Pòdar (it. Podar), v Pòdru, iz Pòdra. nm. 636. Fara Gorenj Barnas 3 km. vse ostalo Špeter 13 km. Zaselek (5 hiš] je oddaljen komaj 1 km. s katero je povezan z asfaltirano cesto od Kuoste in je trenutno neobljuden. Ljudje so se odselili v razne kraje in nekateri se vračajo na svoje zapuščene domove za nekaj časa samo poleti. Peščica hiš leži tik pod hribom sv. Jurija (865 m] na katerem je stala nekoč votivna cerkvica iz XV stol. zdaj v razvalinah. Zaradi slabih pogojev za kmetijstvo in živinorejo so jo ljudje zapustili, številna ledinska imena pa pričajo, da je nekoč tudi tu utripalo življenje: Ravan, Kiznenik, Ka križan, Na špiku, V rebreh, V dolincah, V duo-leh, Na ostri kras', Za roban, Par malne, Za mestno krasjo, Na koredi, Pod kazonan, Za zamuzeji, V lazu, Za hraman, Dušca, Brunja, Dolenje rebra, Velika njiva, Griva, Za Buga, Pod Buga, Za kraj. Gorénj Barnàs (it. Vernas-sino], V Gorénjem Barnàsu, Barnaški, Barnašanji. I. 1981 46 preb. n.m. 458 m.. Fara tu (jo oskrbuje župnik iz Sovodenj), avtobusna postaja Kočevar 5 km. Vse ostalo Špeter 10 km. Gostilna, javna tel. govorilnica, ambulanta (zdravnik prihaja dvakrat tedensko iz Špetra). Samostojen vodovod iz bližnjega studenca. Pokopališče tu. Farna cerkev sv. Primoža in Felicijana zgrajena I. 1725. Vas leži pod hribom sv. Kancijana (723 m.) s katerega je čudovit razgled nan Furlansko ravnino, na So-vodenjsko in Nadiško dolino in na dobršen del Julijskih alp in predalp. Kraj primeren za sadjerejo, tu in v okoliških zaselkov so nekoč pridelovali belo vino «cividin>»; kasneje so opustili gojenje te tipične domače trte in s tem je bilo konec tudi «cividina». Kmetijstvo vpada zaradi pomanjkanja ljudi in ker ni več rentabilno. Mleko oddajajo v ažliško mlekarno. Tu se je rodilo več duhovnikov, najimenitnejši med njimi je bil mons. Ivan Petricig, župnik v Podutani in v Špetru, kasneje pa kanonik Čedajske-ga kapitlja. Zanimiva je njegova kronika Podutanske fare od I. 1908 do I. 1918, ki se hrani v Podutanskem arhivu in je važen dokument lokalne zgodovine. Edini še živeči duhovnik iz teh krajev (iz Puoja) je Lovro Petricig, ki je župnik v St. liju/St. Egyden na avstrijskem koroškem v celovški škofiji. V vasi, ki šteje 30 hiš, so značilni tile priimki:- Blasutig, Miscoria, Coren, Cernoia, Petricig, Guion, Pagon, Simončič, Brocchiana, Cedron. 12.2.1944 so vas bombardirali Nemci, porušenih je bilo par hiš in več poškodovanih. Ubite so pa bile 4 osebe. Napad je bil uperjen proti partizanom. Nekaj ledinskih imen okrog Gorenjega Barnasa: Pod plenja-va, Pod uodo, Pri sv. Juriju, Špik, Utra, Grič, Hudi potok, Poluoga, Pod peč, Na opok, Japnenca, Jelenča, Jamca, Maganjove, Rauinca, Kras, Na zalošč, V lotu, Ščurca (star mlin). Glej mikrotoponime tudi pod Kuosto, ker se ledinska imena včasih prepletajo med seboj zaradi majhne razdalje med vasmi. Tarpčč (it. Tarpezzo), pri Tarpčču, od Tarpéèa, tarpé-ški, Tarpččanji, I. 1981 8 preb. avtobusna postaja tu, fara in vse ostalo Špeter 4 km. Majhen zaselek (6 hiš) ob pokrajinski cesti Ažla - Sovo-dnje na desnem bregu Abor-ne v n.m. 167 m. Gostilna z javno tel. govorilnico. Arhitektonsko bogata in značilna hi- ša nekdanje družine Domeniš, ki je bila ena najbogatejših v tej dolini. Iz te hiše sta izšla dva brata duhovnika, ki sta kaplanovala na Trčmunu in v Sovodnjah. Tu je zdaj skladišče gradbenega podjetja BENEDIL, ki ima sedež v Čedadu. Pri vasi nekaj obdelovalne zemlje, ker se tu dolina nekoliko razširja. Nekdaj pred prvo svet. vojno so se prebivalci ukvarjali s kmetijstvom in s preprodajo sena in sadja. V neposredni bližini je kamnolom, ki daje odličen gradbeni kamen (pietra pia-sentina). Hiše po potresu popravljene in posodobljene. Ledinska imena v okolici: Prapošča, V mejah, Dolina, Ravan, Za kukan, Puoje, lot, Pa-lut, Part, Kras Krukula, Tamo-ščak, Šaroka, Last, Teza, Pod laz, Studenac, Cierkunca, Vratič, Sikovica, Ravnica, Kosta-njovca, Močilnjak, Ošuje Uo-ščak (potok), Jelenča, Ronk, Pod žlieb. B. Z. [Continuazione dalla 1a pag.) PREMESSA La maniera più diretta per acquisire un linguaggio è di parlarlo. La musica s'impara facendo musica: giocando con i suoni, esplorando in mille modi il mondo sonoro. OBIETTIVI MUSICALI DEL CORSO 1 - Educazione dell'orecchio musicale per la formazione individuale di un orecchio musicale sensibile e coltivato capace di discernere bene il ritmo, la melodia, la armonia. 2 - Conoscenza della pratica e della teoria musicali nell' a) aspetto melodico: scale maggiori e minori, intervalli, accordi fondamentali maggiori e minori, tonalità, lettura intonata a prima vista, scrittura di facili melodie; b) aspetto ritmico: tempo, accento, ritmo, misura, valori e forme ritmiche fondamentali, improvvisazioni, dettato ritmico. 3 - Cultura vocale: educazione e impostazione della voce nel canto; capacità di scoprire e risolvere i difetti di emissioni degli allievi. 4) Conoscenza delle basi della armonia: le funzioni principali (tonica, dominante, sottodominante), loro impiego nell' armonizzazione spontanea delle canzoni infantili e popolari. 5 - Conoscenze generali di storia della musica attraverso l'ascolto. 6) Conoscenza della tecnica e dell'uso di strumentini a percussione. 7) Conoscenza di esercizi ritmici fisici in relazione alla musica. DIDATTICA MUSICALE OBIETTIVI: 1 - Sviluppo della sensibilità nel suo aspetto spirituale; 2) Sviluppo dell'udito nel suo a-spetto fisico; 3 - Sviluppo della capacità intellettuale nel suo aspetto mentale. IL METODO: indagine storica -classificazione dei metodi - il metodo globale. LA LEZIONE DI MUSICA: principi di organizzazione delle lezioni -pianificazione delle lezioni. SCUOLA MATERNA: finalità dell'educazione musicale nella Scuola Materna - il metodo - le condizioni dell’insegnamento - sviluppo della sensibilità uditiva con oggetti e materiali sonori e mediante l'impiego di strumenti melodici - il canto - il racconto musicale - attività ritmiche - ascolto - respirazione. SCUOLA ELEMENTARE: caratteristiche dell’educazione musicale nella Scuola Elementare: educazione auditiva - educazione ritmica - il canto - scrittura musicale - ascolto e commento di brani musicali - preparazione della lezione di musica. REPERTORIO DI CANTI per la Scuola Materna, per la Scuola Elementare. Izšla antologija rezijanskih avtorjev Na prazniku rezijanskih emigrantov, ki je bil v prvi polovici avgusta v Kulturnem domu v Ravanci so med drugim predstavili tudi pravkar izšel zbornik sodobne rezijanske književnosti, ki ga je pripravil Bruno Petris. Naslov zbornika je «Autori re siani» (Rezijanski avtorji), prinaša pa sestavke, predvsem pesmi, šestih avtorjev. Kot piše v uvodu k tej novi antologiji Aldo Madotto, so avtorji doma iz štirih različnih krajev rezijske doline, to pomeni, da se njihovo narečje razlikuje, razlikujejo pa se tudi po grafiji, ko gre z.a beleženje različnih izgovorjav. Razlike pa sežejo še dlje. Ne gre tu samo za jezik, oziroma narečje in za pisavo. Razlike so vsebinske. Tako se starejši avtorji naslanjajo na določeno tradicijo in izročilo. Pri njih najdemo sledove raznih povesti, pravljic itd. ki sicer niso nujno samo domače. Pisci so jih preosnovali, a ohranjajo nekatere osnovne strukture. Tako na primer Gilberto Barbarino pričenja svojo pesem «črni Kos» z verzom «Pleši, pleši črni kos!». V sestavku preminulega Giovannija Clementeja «Dva psa» je kot osnova pripovedi znana basen o Lisici in sraki, samo, da se tu sre- čata avstrijski in italijanski pes. Aldo M'adotto opisuje nekdanje običaje in poklice, na primer v spisu «Brusač». Del sestavkov je potem priložnostnih, brez neke posebne literarne ambicije. Čisto drugače pa je s pesmimi Rina Chineseja, Silvane Paletti in Renata Quaglie. Tu nikakor ne gre več za neko domačijsko ali priložnostno pesnjenje. Avtorji črpajo sicer iz domače stvarnosti, vendar jo prepesnijo v univerzalnejše podobe bolečine, strahu, človeške stiske in v drobce upanja Jezik-se bogati s sodobno metaforiko in tako lahko beremo tudi izrazito dobre pesmi. Re- nata Quaglio lahko na primer uvrščamo med veljavne slovenske pesnike, ki prinašajo v svet poezije vrsto izvirnih misli in občutji. Dialektalna poezija tako izgubi pri omenjenih avtorjih prizvok neke domačjiske lirike z jasnimi folklornimi primesmi. Pesnik govori v svojem jeziku, o svojem svetu, vendar spremeni jezik in svet v svojevrstno metaforo, za katero so značilni osamljenost, muka, trdo bivanje v nekem pozabljenem kraju, ki pa kljub svojemu odmaknjenemu mraku in s svojo revščino neisprosno veže ljudi z žilavo nitjo ljubezni. A. M. Ivan Trinko prevajalec V prejšnjem članku o delu kVana Trinka kot prevajalec le bilo govora o tem, kako Se je Ivan Trinko v furlanskem Vidmu prvič srečal s slovensko tiskano besedo in kako se je začel učiti mate-rinščine «brez učitelja, brez slovnice, brez slovarja» in kako prav dejstvo, da se je znašel v tujem kulturnem in Jezikovnem okolju ga je dobesedno sililo k temu, da postane kulturni most, posredovalec slovenske kulture in drugih slovenskih kultur ita- llanski kulturni javnosti. Trinkov prevajalski opus bl razdelil na prevode iz slovenščine in na prevode iz drugih slovanskih jezikov, *er tudi ti predstavljajo pomembno komponento v njegovem celotnem delovanju na tem področju. Skoraj vse svoje prevode Pa je objavil v katoliškem nevniku «Il cittadino italia- V0» s podnaslovom Giorna-e religioso politico scientifi-°° e commerciale, ki so ga 'jstanovili v Vidmu leta 1877. ^ Vidmu sta takrat izhajala e dva druga dnevnika: libero usmerjeni «La patria del Friuli» ter nacionanlistič-no in hudo protislovensko usmerjen «Giornale di Udine». Prvo delo, ki ga Trinko objavlja v «Il cittadino italiano» je Tavčarjeva zgodovinska povest «Vita vitae meae». Zgodovinsko podobo, kot Tavčar imenuje svoje delo, Trinko izredno posrečeno prevede kot scena storica. Prevod pa izhaja kot podlistek od 27. februrja 1885 do 11. marca istega leta ne v vsaki številki in tudi na prvi strani ne, razen prve in zadnje številke. Drugi prevod, ki ga leta 1886 spet objavi v obliki podlistka a tokrat vedno na prvi strani ter tudi to pot v videmskem dnevniku «Il cittadino italiano», je Stritarjev roman «Gospod mirodolski», ki postane v njegovem prevodu. Il signor di val pacifica. Značilno je v tem delu, da stalno prevaja slovenska osebna imena, krajevna pa piše z italijansko ortografico. Roman izhaja v podlistku od srede 3. februarja do nedelje 4. aprila istega leta v skupno 43 številkah časopisa. Kakšno je bilo tedanje gledanje na slovanski svet v mestu Videm in kakšna popolna ignoranca o slovanskih jezikih in kulturi je tedaj vladala tudi v italijanskih znanstvenih krogih sploh, je razvidno s članka, ki ga objavi «Il cittadino italiano» v torek 2. februarja 1886, dan pred začetkom objavljanj Stritarjevega romana. V članku izpod peresa nekega turinskega jezuita, znanega italijanskega jezikoslovca, najdemo razpredelnico svetovnih jezikov; slovanske Alessiom Herzen «Nipote di jezike postavi na zadnjo mesto za jezike Afrike, Eskimo itd. a slovenskega jezika sploh ne imenuje. V tašknem kulturnem in znanstvenem kontekstu pa se pojavi Ivan Trinko s svojimi slovenskimi prevodi, kar samo še stopnjuje njegovo izredno in enkratno pomembnost pri širjenju slovenskega jezika, literature in kulture ter znanstvenih del kot je tehtno delo Simona Rutarja «Slovenske naselbine po Furlanskem» kar prevede kot «Colonie slovene nel Friuli» in objavi leto kasneje v Vidmu. Drugih prevodov do leta 1900 ne objavi več: v Prešernovem albumu (le-ta izide le- ta 1900 v Ljubljani ob stoletnici Prešernovega rojstva) pa objavi vrsto prevodov pesmi našega največjega pesnika. Poglavje zase pa vskekakor predstavlja njegova pesnitev «Propad Ogleja», ki jo sam prevede kot «Eccidio d'Aqui-leia» njegov najlepši prevod, objavljen leta 1896 v Vidmu v knjižni obliki za «Faustissime nozze Klodič-Herzen», ko se benečanka, Lucilla Klo-dič hči profesorja Giovannija Klodiča, poroči z inženirjem uno Slavo nel campo della scienza economica politica illustre e largamente conosciuto». Takšne publikacije so bile zelo popularne v Trinko-vih časih: podobno pesnitev s samo slovenskim tekstom, je objavil, na primer, tudi ob poroki Francesca Musonija, velikega poznavalca beneških slovencev, z gospodično Zoro Veliščik tudi Benečanko. V tem primeru bi rekel, da smemo govoriti ne samo o sijajnem prevodu temveč o pravem prelitju tudi v drugo kulturo, v drugi način gledanja na svet, v drugo mentaliteto, kar nedvomno predstavlja izreden uspeh, težko dosegljiv podvig, ki se posreči samo resničnemu vrhunskemu prevajalcu. Odlomek pesnitve «Propad Ogleja» objavi tudi II cittadino italiano 27. oktobra 1896 t' daljšem članku, kjer profesor Loški, znana kulturna osebnost tedanjega časa, označuje Ivana Trinka kot «forte tetnpra di studioso, di artista e di poeta il quale trova modo di esercitarsi nella musica e in parecchie lingue slave». In res Trinko je prevajal iz različnih slovanskih literatur iz češke, poljske, a posebno iz ruške. Prevedel je ruskega pesnika Nikoloja Nekrasova, svetovno znanega ruskega pisatelja Turgenjeva ter roman Nikolaja Gogolja «Taras Bul-ba» ki izhaja v nadaljevanjih od 25. avgusta 1901 do 9. marca 1902 v videtnskem tedniku Il cittadino italiano -giornale per le famiglie, ki je nanslednik dnevnika «Il cittadino italiano. Prevede tudi neko Tolstojevo novelo, potem znano Puškinovo pesem «Klevetnikam Rossije», kar pomeni Ai detrattori della Russia ter prevaja tudi velikana poljske literature šenrika Sienkiewic-za. Njegovi prevodi izhajajo tudi v Trstu v reviji «Il pensiero slavo» in v reviji «Leonardo Da Vinci», ki izhaja v Milanu. Na koncu svojega prispevka, bi rad iznesel še nekaj zaključnih misli: prevajal- ska dejavnost je bila, je, in bo izrednega pomena za pretok kulturnih dobrin med na- rodi posebno zdaj, ko gradimo novo, širšo evropsko in tudi svetovno skupnost enakovrednih jezikov in kultur. V takšnem kontekstu pa je Trinkovo delovanje vsaj kar se tiče slovenskega ter drugih navednih slovanskih jezikov, enkratnega, izrednega pomena ravno tako kot so vrhunski, enkratni izredni njegovi prevodi. Mislim, da se ne motim, če trdim da so nekateri njegovi prevodi med največimi mojstrovinami v panorami prevajalstva iz slovenščine v italijanščino. Ivan Trinko je med prvimi in najbolj inteligentnimi, odprtimi posredavalci slovenske ter drugih slovanskih kultur in literatur, človek ki je celo življenje deloval na tem, da bi objektivno, nepristransko informiral italiajan-sko javnost o Beneških Slovencih o Slovencih ter o Slovanih sploh, da bi dal o njih neizkrivljeno podobo in da bi istočasno informiral slovensko javnost v matici o resničnem položaju beneškega človega, o njegovem boju za abstoj na svoji zemlji, kar pa je konec koncev najplemeni-tejše poslanstvo kulturnika «manjšinca», ki bi moral vedno težiti k temu, da ne ločuje, ampak da združuje narode ob meji, in prav vse to je bil naš Ivan Trinko. Marino Vertovec CRISI DEL TEATRO STABILE SLOVENO C I V I D A L E USCIRE INSIEME DALLA SPIRALE DELL’ALCOOL II Teatro Stabile Sloveno di Trieste, già spesso applaudito ospite nella Benečija e nella Valcanale, si trova in una gravissima crisi finanziaria. Con i fondi disponibili può infatti sopravvivere cinquanta giorni e per tanti giorni sono stati anche firmati i contratti sia per il personale artistico che quello tecnico del Teatro. Questo è stato, in sintesi, il senso del presidente dello Stabile sloveno Bogo Samsa alla conferenza stampa indetta il 1° settembre, il primo giorno dunque della nuova stagione artistica della più importante e rappresentativa istituzione culturale della comunità nazionale slovena in Italia. Cinquanta giorni di vita dunque per un Teatro che quest’anno festeggia i suoi quarant'anni di attività ininterrotta, un Teatro che in tutti questi anni si è sempre a-doperato di svolgere quello importantissimo ruolo di ponte tra la cultura italiana e quella slovena e in senso più ampio tra la cultura latina e quella slava, un Teatro grazie anche a cui illustri autori quali Pirandello, De Filippo, Chiara, per citare solo alcuni, sono oggi conosciuti e rappresentati in molti teatri jugoslavi. Ecco anche perchè la chiusura del Teatro Stabile Sloveno di Trieste, se si dovrebbe arrivare a questo, non è solo un problema della comunità slovena ma è un problema di Trieste e di tutta la regione Friuli-Venezia Giulia. In questo senso, come ha sottolineato il presidente Samsa, appelli per un aiuto concreto sono stati rivolti a tutti gli organi competenti, locali, regionali e di Stato. Parlando ancora in cifre la situazione risulta la seguente: il bilancio preventivo approvato per la stagione 1984-85 è di tre miliardi e seicento milioni. Di questi solo due miliardi sono previsti per lo allestimento della stagione, già ridotta all'osso. Il restante miliardo e seicento milioni servono infatti per pagare gli interessi passivi sui mutui ottenuti negli anni passati dalla Regione Friuli-Venezia Giulia. E ritornando ai due miliardi occorrenti per la stagione, uno solo è garantito dagli incassi e dai vari contributi degli enti locali e dal Ministero per il Turismo e lo Spettacolo. Ne manca dunque un altro, che va a pesare sulla già drammatica situazione finanziaria preesistente, caratterizzata da oltre novi miliardi di debiti. Debiti, e questo va sottolineato, che lo Stabile sloveno come altri Teatri in Regione e in Italia, è stato costretto a contrarre per sopravvivere, mancando adeguate leggi e dunque adeguati finanziamenti a proposito. Il cartellone per la stagione 1984-85 è stato comunque preparato ma, come ha sottolineato il direttore Miroslav Košuta nell’illustrare il programma, di sicuro andrà in scena solo la prima opera in cartellone, un classico della letteratura slovena «IJ-na giornata allegra ovvero Le nozze di Mattia» di A.T. Linhart con cui lo Stabile sloveno festeggierà anche la sua quarantesima stagione. Poi si vedrà. * * * Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu preti zapora. Najpomembnejša kulturna u-stanova slovenske narodnostne skupnosti v Italiji se je namreč znašla v izjemno težkih finančnih pogojih, zaradi katerih je vodstvo 1. septembra, to je na dan pričetka nove sezone, podpisalo z igralci in tehničnim osebjem pogodbe le za 50 delovnih dni. SSG, ki je večkrat uspešno gostovalo tudi v Benečiji in Kanalski dolini, se je znašlo v krizi, ker ne prejema ustreznih podpor s strani države, Dežele F-Jk in drugih ustanov. Vrsto let je SSG živelo z jamstvi na posojila, ki jih je dajala Dežela. Ta jamstva pa so pripeljala gledališče v velike dolgove. Ob tem je z letošnjo sezono Dežela nehala dajati jamstva, sredstva, ki jih daje država pa so premajhna in tudi druge podpore ne zagotavljajo našemu gledališču življenje. Kot smo že zapisali, je gledališču zagotovljeno življenje le za kratko obdobje. V tem času bodo pripravili prvo predstavo nove sezone in sicer Linhartovo komedijo «Matiček se ženi». Bodočnost pa je nejasna. Vodstvo gledališča je skupno z osebjem in sindikati sklenilo, da bo nnapravilo vse, da ne bi prišlo do zapore. Tudi do sedaj je bilo storjenih veliko korakov, da bi do zapore ne prišlo. To pa tudi zato, ker bi bila velika izguba za vso kulturo v naši deželi, če bi SSG zaprlo vrata prav ob svoji 40. sezoni. L’ospedale civile di Civida-le non è in sostanza che un reparto specialistico di alcoo logia, in chirurgia potrebbero essere compresi in questa patologia il 70% dei ricoverati, una percentuale altissima in ortopedia. Su 1073 persone ricoverate nel primo semestre dell’anno 238, più del 22% sono casi di alcool-dipendenza più o meno completa! Questa la denuncia di una situazione gravissima portata da un giovane medico il dott. Mia-ni, al 21° interclub zonale svoltosi a Carraria l’8 settembre. Per gli uomini ricoverati la malattia dell'alcoolismo sale al 31% dei casi, uno su tre; per le donne è più del 12%, un caso su otto. Dove alcoolista è la madre siamo allo sfacelo. Il 7% dei decessi per alcoolismo, la terza causa di morte dell’ospedale. Il 55% dei malati da alcool sono persone con meno di cinquant’anni, con tutte le conseguenze di ordine individuale, familiare e sociale. JJna piaga paurosa, frutto per molti della «cultura del vino», con costi elevatissimi: lunghe degenze, frequenti rientri, coinvolgimento massiccio del personale ospedaliero, farmaci costosi, alto fabbisogno di sangue: il tutto per una efficacia quasi nulla. I «clubs» si propongono CIVIDALE IN FIORE L’Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale del Friuli e delle Valli del Natisone indice un «concorso» per il più bel balcone o terrazzo o angolo o spazio di Cividale (purché esterni e rivolti alla visione del pubblico) addobbato con fiori e o piante, in vaso e non, e secondo la fantasia e la libera regia di ciascuno. Una apposita commissione prenderà visione delle composizioni, recandosi sul luogo due volte, dal 10 al 30 settembre, e formulerà una scala di merito. Saranno premiati con una targa ciascuna le prime tre composizioni classificate in assoluto mentre le altre, fino alla decima, saranno segnalate. Tutti i cittadini di Cividale che intendono partecipare (ci si augura che saranno numerosi) e concorrere all’abbellimento ed ingetilimento della loro città dovranno comunicare nome, cognome, via e umero civico, all’Azienda di Soggiorno e Turismo sita in Largo Boiani n. 4; potranno farlo anche telefonicamente - n. 731398. Ciascuna ubicazione segnalata sarà visitata, come detto prima, due volte nell’arco di tempo della durata del «concorso» cioè dal 10 al 30 settembre. Le premiazioni dei vincitori avverranno, su convocazione, presso la sede dell’Azienda stessa. da qualche anno a questa parte di non considerare de-fintiva la perdita umana del-Valcoolista ed hanno avuto un rapido sviluppo nella diffusione capillare nel territorio e nella frequenza alle riunioni terapeutiche di malati e familiari. Basati sul volontariato e sull’impegno personale i «clubs» hanno riscontrato alcuni importanti successi, fra cui quello di diffondere nel territorio il concetto di prevenzione della malattia, quello della prevenzione secondaria, nei casi di diagnosi precoce, e di creare le basi non solo rivendicative di un servizio alcoo-logico ancorato ai servizi sanitari e cioè alle Unità Sa-nitarie Locali. A questo non è corrisposto tuttavia un qualche impegno dell’organizzazione sanitaria e delle amministrazioni. I problemi dei «clubs» sono molti: alcuni sono di ordine soggettivo. Al 59° «club» condotto dall'assistente sociale Gabriella Totoio si verificarono casi di assenteismo, ritardi alle riunioni, quindi sfiducia. Gabriella ha attuato la minaccia di abbandonare il «club», ed il gruppo si è ricostituito. II problema soggettivo non è facile. C’è stato anche chi non è ancora riuscito ad u-scire dalla spirale della malattia ed ha esposto al pubblico un cartello così: non fate come me che non ce la faccio a resistere, se no resterete prigionieri anche voi. L’amicizia conta molto nella lotta per la liberazione e nella speranza di essere liberati. Il concetto della liberazione è presente nel dibattito, ma una liberazione che deve essere conquistata assieme agli altri: questi sono casi significativi di coscien- za, in cui l’uomo riaffiora dal marasma maligno àell’alcoo-lismo. Per la giovane alcoolista, da oltre 3 anni in trattamento: perchè dunque non fare il servizio di alcoologia, perchè la società non compie questo sforzo per «produrre uomini»? Chiamati in causa i cosidetti «politici» rispondono per bocca del prof. Piani, vicepresidente della USL di Cividale: annuncia l’intenzione del comitato di gestione di costituire presso l’ospedale un centro di alcoologia: una stanza con segretaria, una infermiera professionale, uno psicologo. Fino a questo momento -denuncia il dott. Miani - per una popolazione di 44 mila abitanti ed una situazione paurosa come quella delle Valli del Natisone e del Ci-vidalese c’è presso l'ospedale un solo medico psichiatra! P. V Špetru PRODAJA KOSTANJA Zadruga pridelovalcev povrtnine (Cooperativa Produttori Ortofrutticoli) iz Špetra organizira tudi letos «Prodajo kostanja». Od 10. septembra bo v prostorih in bivše pošte odprta vsak dan prodaja kmetjiskih pridelkov (fižola, krompirja, jabolk, hrušk, orehov, i.t.d.), ki jih bodo prinesli člani zadruge. Tržnica bo odprta: ob delavnikih 8.30 - 12.30 -16 - 19 v nedeljo 9-12 - 15-19. Conferenza a Clodig IL TERREMOTO A POZZUOLI Sabato 19 agosto a Clodig presso l’osteria Ruttar-Mo-horin, il prof. Giorgio Mat-teucig, docente presso l’Università di Napoli e originario di Seuza di Grimaoco, ha tenuto una interessante conferenza sull’effetto del terremoto ( bradisismi in particolare) a Napoli. Ad un numeroso pubblico ha illustrato il dramma di Pozzuoli, zona in cui egli stesso abita. Qui il terreno negli ultimi anni si è alzato di parecchi metri creando enormi problemi e preoccupazioni per l’immediato futuro. Numerosissime diapositive hanno contribuito a dare e-norme enfasi all’esposizione. In particolare si è potuto vedere il porticciolo in cui per l’effetto del bradisismo il terreno si è alzato in maniera tale da non avere più di un metro di profondità dell’acqua rimasta. Prima della conferenza l’AFDS - Associazione Friulana donatori di sangue aveva distribuito le tessere ai nuovi donatori. La simpatica cerimonia e-ra stata curata dalla presidente della sezione delle Valli di S. Leonardo, sig.ra Anna Chiacig e dal consiglie- re Roberto Ruttar. Ciò che ha maggiormente colpito i presenti è stata la completa assenza di formalità della cerimonia. Questo sta ad indicare che l’AFDS si preoccupa molto dei suoi scopi istituzionali, cioè coinvolge i cittadini nella donazione del sangue, e meno delle manifestazioni di facciata. Una associazione seria. USPEL PRAZNIK SV. SILVESTRA Pri Sv. Lenartu je lepo uspel praznik sv. Silvestra, ki je imel namen opozoriti javnost na to, da se ohrani cerkvica Svetega Silvjasta-rja, ki stoji ob cesti med Cemurjem in Pikonom. V jutranjih urah se je lepo število ljudi udeležilo ne tekmovalnega pohoda, ki je bil dolg približno 10. km. Pohodu je sledila maša, nakar so nastopile folklorne skupine. Nagradili so zmagovalce pohoda. O prazniku bomo še pisali. Gara di pesca alla trota Domenica 2 settembre la So cietà Pescatori Sportivi «NO-CULZA» di Oculis ha organizzato la propria gara sociale di pesca alla trota nel tratto che va dal ponte di Vernasso alla passerella di Oculis. Vi hanno preso parte 22 dei 20 soci iscritti, cimentandosi chi col lombrico, chi col cucchiaino e chi con la mosca, tutti intenti però a fare la quota consentita. Tale fortuna è toccata solamente al Presidente, sig. Dorbolò Roberto, che con 10 pezzi, per un totale di 2 kg di pescato, si è aggiudicato il primo posto della classifica, seguito dagli altri partecipanti che fino in fondo gli hanno conteso la palma della vittoria. Una volta uscita dall’acqua la comitiva si è trasferita nella vicina borgata di Oculis dove, tra una battuta e l’altra, si è preparato il pranzo a cui sono seguite le premiazioni con la partecipazione del Sindaco di S. Pietro prof. Marinig. Alla fine della giornata, vista anche la ottima riuscita della manifestazione, i soci si sono salutati dandosi appuntamento all’anno prossimo, con la speranza di ritrovarsi ancora tutti a contendersi, in amicizia, l’ambita vittoria. (P.Z.) CIVIDALE MOSTRA DEGLI UCCELLI Centinaia di gabbiette a i Cividale per la XXIV mostra \ - mercato degli uccelli, ma \ anche una dura contestazio- j ne degli avversari della Cac-eia e soprattutto dell’uccel- j lagione. E' stata definita, dal j palco delle premiazioni, una j chiassata, ma l’argomento I «uccellagione» non è di quel- j li più facili da trattare e la : contestazione ha lasciato d • segno. Ignari invece i vispi uccelletti, canarini, tordi, merli, j fringuelli, montani, allodole, ! papagalli ( tutti naturalmen- \ te in gabbia) esposti assie- j me agli animali da cortile e j gli attrezzi per la cattura e \ la «detenzione» delle simpatiche bestiole: gabbie, becchimi, sanitari e articoli pet lo svago (sempre per gli uccelli). Premiazioni per tutte le categorie, dalle più ricche (tordo: 55 mila lire di primo premio) a quelle meno (allodola e montano: 20 mila lire di primo premio)-Aperta all'alba ai giardini le mostra-mercato, con chioschi e bancarelle, gare e vim «doc», patrocinata dagli enti per il turismo delle quattro province della regione, si è conclusa con la premiazione, presente il sindaco Pa' scolini. v Ì'Ì šagre SV. LENART Za Svetim Rokom še praznik jagrov Ljetos so jagri iz naših dolin imeli svojo fešto u Sv. Lenartu. Ljudem je šele prijetno odmevala v uhah muzika od šagre Sv. Roka, ko je stopu na prag drug praznik (21. in 22. avgusta) in se spet oglasila harmonika. Zbrali so se jagri iz vseh naših dolin in puno jih je par-šlo «pokukat» tudi iz furlanskih vasi. Imeli so sreč j o z lepo uro in voščimo, da bi imeli srečjo tudi na jagi, posebno za pobijanje dujih praset (cinghialov), ki dje-lajo tarkaj škode našim ku-metam. KOSCA Lepa šagra Sv. Egidia Tudi ljetos so te mladi iz Kosce organizal svojo tradicionalno šagro Svetega Egidia. Imjel so srečo z ljepo uro, takuo de je paršlo, posebno u nedeljo 2. septembra na ples puno ljudi iz naši dolin an iz Laškega. Godu je Keko z njega or-kestro in domača muzika je lepuo odmevala po celi dolini. LOMBAJ Ponovljen praznik emigrantov z vasnjani Spet smo se zbrali in skupaj veselili. Bli smo tisti e-migranti in vasnjani, ki smo ob počitnicah, z neplačanim delom, obnovili našo lepo cerkev-kapelo. Spet smo ponovili naš lepi večer. Na ognju so se pekle pečenke in klobasice, ob strani polenta, na drugi strani se je točilo sladko vino, in vsa vas se je zbrala, kot vsako leto. Oglasi se ramonika, oglasi se muzika in stari in mladi zaplešejo. Stari mislijo na stare čase, mladi pa na nove polke in valcerje in vsi se imamo radi, ker smo vsi naši! Vsi smo naši in se imamo radi! Jubezan nas objema u a-dan sam obroč. Vsi želimo, da bi se vsako leto zbrali na telim lepim lombajskim prazniku, u dobrem zdravju in veliki ljubezni. Doric SAN PIETRO AL NATIS. Con il C.A.I. alla Ponza Grande e Laghi di Fusine La sottosezione Valli del Natisone del C.A.I. ha svolto un’attività particolarmente intensa nel corso dell’annata sia a livello sociale, sia a quello di gruppi e di singoli. Da poco si è conclusa la marcialonga «Sù e ju pa Sclavania» di Km 40 dalla quale gli organizzatori del C.A.I. ed i molti collaboratori - simpatizzanti hanno tratto soddisfazione completa nell’intensa giornata sportiva. I partecipanti, oltre 300, hanno trovato percorsi con ottima segnaletica e posti di ristoro soddisfacenti. Attualmente si ricevono le iscrizioni alla terza gita sociale programmata per domenica 16 settembre con meta i laghi di Fusine. La partenza in corriera è prevista dalla sede del sodalizio in S. Pietro al Natisone alle ore 7.00. Sono possibili varie escursioni, ma quelle suggerite dal direttivo sono: al rifugio Zacchi, alla Porticina, alla Cima della Ponza Grande. Zverinac narbuj čedna vas Naše domače Muora priznat, da imajo tisti od kulturnega društva «Rečan» res dobre an lepe iniciative. Zatuo so vredni vse naše pohvale. Na domačem kulturnem prostoru so narbuj delovni, narbuj aktivni. Uspešni Senjam beneških pesmi je za nami, prav tako Sv. Jakob, kjer so par-pravli lep kulturni program in fotografsko razstavo. Lahko bi še naštevali, a zdaj V ROKO MEDLO iU R eca/n. Pevci iz Sv. Lenarta Pevci iz vasi Butrio. Gorski praznik (festa della montagna ) na Matajurju Biu je ljep dan. Sonce ni previč peklo, pa tudi zmar-zavu ni obedan, u nedeljo 2. septembra, ko so na Matajurju organizal že 8. gorski praznik (festa della montagna). Na Matajurju je vse margoljelo ljudi, ki so par-šli gor tudi zatuo, da bi videli, kdo od ciklistov bo par-šu prvi na kvoto 1300 metrov. Unione Ciclisti Cividalesi je že osmo leto zaporedoma organizirala kolesarsko dirko (gara ciclistica) za pokal mesnic Beuzer. Ciklisti so vozili mimo več vasi Nedi-ških dolin in potem se povzpeli na Matajur, do «Rifugio Pelizzo» (43 km.). Letos je parvi paršu na traguard Peruzzi. O pomenu tele gorske fešte so publika! no lepo brošuro, u kateri so na- pisali pozdravi: šindak iz Sovodnjega, geom, Cudrig Paolo, deželni ašešor Giuseppe Romano Specogna, provincialni ašešor za turizem, avokat Giovanni Pelizzo, predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Chiuch, Giuseppe Paussa, predsednik Krajevne autonomne turistične u-stanove (Azienda autonoma di soggiorno e turismo) za Čedad in Nediške doline. Sledita pozdrava, ki sta jih napisala špetarski šindak prof. Giuseppe Marinig in Bruno Bellina, predsednik od «Unione Ciclisti Cividalesi» Vsi pozdravi, začet od predsednika Chiucha, pov-darjajo potrebo, da bi na takih srečanjih in manifestacijah ljudje ovrednotili žlahtnost naših starih navad, da bi odkrili vrednost naših originalnih tradicionu. Košnja gre h kraju zmeraj manj kopi sena Tud ljetos so naši sano-sjeki opravli svoje djelo. Do pu šetemberja so spravli tudi otavo. Poleti, posebno mjesca junija in luja, daž je nadlegavu, takuo da so ku-metje težkuo spravli senuo pod streho al pa u kope. Po resnici povedano, se vidi zmjeraj manj kopi po naših senožetih. Ljudje ne sečejo trave, travniki se stiskajo in kjer rase drevje, je še dobro, škoda je tam, kjer zarašča svjet laza in arbida. Kumetje ne redijo vič krav, mladi so šli po svetu, tisti, ki so doma, delajo po bližnjih fabrikah al pa u zidarstvu za obnovitev od potresa poškodovanih vasi. Pomislite, da so redili pred uejsko u Dreki, ki je biu zmieraj narbuj majhan komun naše Benečije, okuole 700 krav, sada pa jih je o-stalo še en par in to je razumljivo: če u hiši so zmanjkali ljudje, muora bit za-part tudi hlev. Takuo nas stiskala vse laza in arbida, iz njih pa se bližajo našim domovam kače in modrasi. Iz mirne duše lahko povemo, da je milijonkrat buojš videt kopo sena, kot pa modrasa, ki se ti bliža nogam! Vse bi bluo buj sigurno, buj lepuo, če bi ble senožeta posječene in očejene, da bi se spet videle kope. Pevci «Fari» iz Tolmeča. Tak je biu šport naših otruok: trositi posječeno travo in nositi senosekam vodo. Današnji dan pa imajo taki mulci, kot nam jih kaže fotografija, balon pod nogami in balon u glavi. Al veste, kduo sta lepa puobčja na fotografiji? Ne. vam posemo mi. Sta dva brata Kocajnarjova iz Les, ki sta že šla čez 40 let. Parvi je Ettore Dreszach in za njim mlajši brat Mario. Una veduta del traguardo sul Matajur. Uspela zborovska revija U Kulturni hiši Svetega Lenarta se je letos spet ponovila tradicionalna mani-feštacion domačih in furlanskih pevcev. Tole simpatično pevsko manifeštacion parpravja že puno ljet «Coro» iz Svetega Lenarta. Letos so se zbrali pevci od «Tutticori» u soboto 30, junija. Kroniko o tem Kulturnem dogodku publikavamo z zamudo, ker smo čakali fotografije. Sada fotografije so paršle in vam jih predstavljamo. Še prej pa še nekaj besed. Vsi so lepo peli in ljudje, ki so paršli od vseh kraju, so vsem veselo tukli na roke. Posebne aplavze pa je imeu organizator «Coro» iz Svetega Lenarta, še posebno pa, kadar je «uriezu» našo domačo slovensko pesem. Na že tradicionalnem kulturnem srečanju so nastopili: Coro «A. Foraboschi» iz Palazzolo, Corale iz Butrija, Coro «FARI» iz Tolmeča, CAI iz Čedada in, seveda, domači Coro, ki ga vodi dr. Osgnach. Mi se ne utrudimo ponavljat, da bi bluo lepuo in pametno, če bi paršli na to- Tutticori,, le lepo in simpatično manifeštacion še drugi pevci iz naših dolin. Pevci CAI iz Čedada. Pevci A. Foraboschi iz Palazzolo. CALCIO IL PUNTO SUI TORNEI AUTOMOBILISMO - 5° RALLY DEL PIANO AVALLO UN GRANDE «PICIUL» La Valnatisone ha esordito in coppa Regione con un sonante risultato tennistico nei confronti della malcapitata formazione del Reai Udine. Apre le marcature Massimo Miano, grande protagonista dell’incontro, poi è la volta di Sedi, Chiacig, Miani, Sedi, Specogna. Formazione Valnatisone: Venica (Pinatto R Bertossi, Petricig Diego, Co-staperaria, Chiacig, Capitan Birtig R. (Mlinz), Specogna, Miani Giuliano, Miano Massimo, Sedi. Nella serata precedente la Valnatisone è stata eliminata dal Torneo di Torreano schieramento: Specogna Andrea, Tornesello, Scaravetto, Urli, Moreale Giovanni, Dugaro Terry, Coren Adriano, Bocco-lini, Codarazzi, Mlinz (Dreco- gna Edo) Birtig Fiorenzo. Per una sola rete di scarto la Valnatisone ha subito l’eliminazione e la rete decisiva porta la firma dell’ex Adriano Stu-lin che quest’anno con il suo apporto renderà certamente l’Audace più intraprendente in fase offensiva, ancora sugli scudi la «Roccia» Pio To-masetig! Ottima infine la prova della squadra Giovanissimi guidata da Nereo Vida, che opposta alla pari formazione dell'Udinese, è stata sconfitta per alcune ingenuità difensive con il risultato di tre reti ad una. Bella prova nelle file bianconere di Zorzini Flavio (ex Valnatisone) e nelle file sampietrine felice esordio di Carlo Liberale (autore della rete) con la fascia di capitano. La quarta rete autore Giuliano Miani. Sabato 22 settembre ore 16. anticipo a S. Pietro Valnatisone • Pro Tolmezzo I GIORNATA 23-9-84 Pozzuolo - Audace Aurora Rem. - Savognese II GIORNATA 30-9-84 Chions - Valnatisone Audace - Natisone Savognese - Torreanese III GIORNATA 7-10-84 Valnatisone - Bressa Corno - Savognese Stella Azz. - Audace IV GIORNATA 14-10-84 Sangiovannese - Valnatisone Savognese - Buttrio Audace - Torreanese V GIORNATA 21-10-84 Valnatisone - Julia Stella Azz. - Savognese Corno - Audace VI GIORNATA 28-10-84 Cividalese - Valnatisone Savognese - Gaglianese Audace - Aurora Rem. VII GIORNATA 4-11-84 Valnatisone - Centro Mobile Natisone - Savognese Gaglianese - Audace Vili GIORNATA 11-11-84 Olimpia - Valnatisone Savognese - Pozzuolo Audace - Buttrio IX GIORNATA 18-11-84 Valnatisone - Maniago Reanese - Audace Reai Udine - Savognese X GIORNATA 25-11-84 Bannia - Valnatisone Savognese - Sangiorgina Ud. Audace - Tavagnàfelet XI GIORNATA 2-12-84 Flumignano - Valnatisone Audace - Dolegnano Savognese - Azzurra Prem. XII GIORNATA 9-12-84 Valnatisone - Maianese Sangiorgina Ud. - Audace Dolegnano - Savognese XIII GIORNATA 16-12-84 Valnatisone - Azzanese Reanese - Savognese Audace - Azzurra Prem. XIV GIORNATA 23-12-84 Spilimbergo - Valnatisone Savognese - Audace XV GIORNATA 13-1-85 Valnatisone - Codroipo Audace - Reai Udine Tavagnàfelet - Savognese Il Pulfero del presidente Graziano Crucil ha preso Parte al Torneo di Premariacco, rinforzato nell’ occasione da Pelizzari e Gasparutti, è inoltre rientrato dopo un periodo di assenza Danilo Vogrig. Gli arancioni hanno perso con il minimo scarto reti di Rot e Cernoia per la Savognese, mentre per i pulferesi Busolini l’autore della rete; è seguita poi la bella vittoria contro il Lauzacco con rete di Cosson è un vero peccato la eliminazione. Con due reti di Walter Chiacig e con una di Adriano Stulin, l'Audace è in finale nel torneo di Torreano chissà se riuscirà a vincerlo, tutti gli sportivi delle Valli lo auspicano, auguri. RISULTATI Torneo Torreano Linea Zeta - Valnatisone 2-2 Audace - Linea Zeta 3-2 Valnatisone - Audace 2-4 Torneo di Premariacco Savognese - Pulfero 2-1 Pulfero - Lauzacco 1-0 COPPA REGIONE Valnatisone - Reai Udine 6-1 Savognese - Diana 0-1 Semifinale Torreano Azzurra Gorizia - Audace 2-3 INIZIANO I CAMPIONATI DELLE NOSTRE SQUADRE Una dura prova per uomini e mezzi quella del 5 rally di Piancavallo prova valida per il Trofeo A 112 Abarth 1984 che a seguito del ritiro del lider Lago e dei piazzamenti di Perugia e Corredig riapre nuovamente la classifica e niente è impossibile a due prove dal termine. Sull’ impegnativo sterrato perdenonese Corredig-Zampa-rutti ce l’hanno messa tutta e durante l’intera prova sono stati praticamente gli unici a dare battaglia ai più fortunati Perugia-Casazza che nella prima parte della gara avevano accumulato un vantaggio di un minuto e 23 secondi grazie alla sfortuna del valligiano costretto a resistere a denti stretti fino alla 12.a prova con gli ammortizzatori anteriori saltati nelle prime fasi di gara. L’intervento dello staff di assistenza formato da Zacai Sergio, Coren Sergio e Sergio D’Isep coadiuvati dal preparatore Sartori risolleva il morale a Corredig. In 6 minuti sono sostituiti ammortizzatori e gomme anteriori e si dà una controllata generale alla vettura, cosicché al riordino di Pordenone Corredig ci arriva con 8 minuti di antici- po. Dopo la prima fase della gara durante la quale s’era visto un Corredig teso e sconcertato finalmente si rivede il «Piciul» che tutti conoscono calmo, rinfrancato ed in vena di scherzi: Senz’altro la rimessa a punto della vettura e la nutrita rappresentanza di tifoseria locale riunita al riordino di Pordenone hanno tirato sù il morale al valligiano. Dell'ultima fase di gara Corredig commenta — se ci fossero state ancora due prove speciali avremmo «mangiato» anche Perugia — in- fatti con la vettura finalmente a posto passa decisamente all’attacco vincendo le rimanenti 8 prove speciali e riguadagnando ben un minuto e 7 secondi su Perugia che riesce a mantenere il comando con soli 16 secondi di vantaggio mentre al terzo posto c’è Vernengo a ben 8’ e 53”. Una vittoria mancata di un soffio che Corredig avrebbe pienamente meritato se le cose fossero andate liscie e che fà bene sperare in questo ras finale tanto incerto quanto imprevedibile. (o. d.) L’ASFJR RICOMINCIA L’ATTIVITÀ’ IN GRANDE Riprende l’attività pailavoli-stica nel cividalese con l'Asfjr, la società che da due anni ha fatto passi da gigante e continua a migliorarsi e ad espandersi: dopo due ammirevoli promozioni consecutive sia in campo maschile, con la C2, sia in quello fem- minile, con la serie D, i settori prime squadre hanno la possibilità di stupire ancora nell'incipiente annata sportiva. Nelle file biancorosse, oltre a dei sensibili ingrossamenti dovuti ai rientri di giocatori utili alla pallavolo ci- Uscita in presa di Venica nella recente gara con il Reai Udine. Zogani e Chiacig (Valnatisone) PULFERO SFIDA TRA “ RIVE „ Alla presenza di un numeroso pubblico vivace e festaiolo, si è svolta a Pulfero sabato 8 settembre una simpatica manifestazione sportiva che vedeva opposte in in una competizione calcistica la riva destra e quella sinistra del fiume Natisone del comune di Pulfero. L’ incontro è terminato con il risultato di 2-1 a favore della sinistra Natisone dopo una partita bella e combattuta. Al termine della gara il sindaco Manzini ha premiato i vincitori con la coppa Natisone che rimarrà alla squadra vincitrice fino al prossimo incontro nel corso del quale verrà rimessa in palio e sarà definitivamente aggiudicata a chi per primo avrà totalizzato 5 vittorie. Alla manifestazione è seguita una grigliata dove ognuno ha espresso i propri commenti e dove sono state già messe in cantiere le strategie tattiche per la prossima sfida che avrà luogo nella primavera deU’85. L' ASFfR in una formazione di qualche anno fa. FINALMENTE IL PULFERO HA IL '‘PROPRIO,, CAMPO Alla presenza di autorità politiche ed amministrative ed in una cornice di attrazioni varie il giorno 22 settembre alle ore 15 avrà luogo l’inaugurazione del campo comunale di Pulfero. In programma tra l’altro la partita inaugurale motivo di richiamo per gli appassionati che troveranno ristoro e diversivi durante e dopo la partita nel corso della festicciola organizzata per l’occasione. Si chiude così il lungo peregrinare della locale compagine calcistica che dopo essere stata ospite per 11 anni a S. Pietro, Savogna e Gagliano trova la giusta col-locazione nell’ambito del territorio d’origine. vidalese, fano spicco quell di Angelo Correnti, reduce dalla brillante esperienza ir A2 col VbU, e di Anna Muz zolini, che ha disputato egre giamente il campionato di se rie B in una squadra ferrare se. Le novità potrebbero an cora non essere finite, mi tutto dipenderà dall’esito in certo di alcuni contatti di cu non si può ancora parlare anche per scaramanzia... La pallavolo sarà inoltre o norata dai settori giovanil della società ducale, che pre senterà al vicino appunta mento di metà ottobre, quan do prenderanno il via i cam pionati a loro riservati, uni squadra «Ragazze» e una «Ju niores». Anche qui si è potu to notare, con gran soddisfa zione, l’incremento di presen ze rispetto alla passata sta gione. Altra novità di quest'anne sarà la partecipazione con u na ulteriore squadra maschi le ad un campionato di prò mozione, e, per finire, un: delle notizie più attese: ac ottobre inizieranno i cors «asfjriani» di minivolley, che ad iscrizioni non ancora aper te, trovano già cinquantaset te giovanissimi in lista d'at tesa! Tanto vale aprire le i scrizioni! E allora potete far lo presso il KL sport a Ci vidale. Spero che la collaborazio ne con il Vs. giornale poss: mantenersi costante e profi cua considerati i fini sportiv della nostra società che Vo costantemente dimostrate d apprezzare nei Vostri servizi A nome della società che rap presento e in particolare t nome personale invio distint saluti. Carlo Monai GRMEK Tisti od 1932 so se spet zbrali Telekrat u Klodiču, u če-tartak 6. šetemberja. Jih ni bluo takuo puno, pa tudi ta-kuo malo ne: okuole 20. Kaj-šan od klaše je parpeju ženo, kajšna žena moža in vsa fešta je šla naprej do pozne ure, u dobri armoniji, ob dobri večerji, ki jo je par-pravla Maria Mohorinova in ob dobri kapljici sladkega vinca, ki ga je nosu na mizo Roberto. Morebit, de je nje-ki manjkalo tistim, ki jih srbe pete za plesat: na ra-monika! šituaciona pa je rješu Pio Francesco Macorig z njega debelimi in finimi «barzale-tami». Kaj snega šele trebuh boli od smieha. Bi bluo pru, če bi jih šu od cajta do caj-ta, pravit na televižion takuo bi se ljudje nasmejali in pozabili na vsakdanje križe in težave. Sevjeda, merit ima žena Miranda, ki ga je parpejala in on je zastopu, de je naša klaša narbuojš, že kadar je zbrau njo za ženo. pošten mož in vljuden (gentil) v raportu z ljudmi. Naši puobje so ga spoznali že na ruski fronti, kjer je kot alpin opravju službo radiotelegrafista in marsikateremu rješu življenje. Njega pogreb je biu u Prešnjem u sredo 5. septembra, Res puno ljudi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. GOR. GRMEK - BELGIJA Šalukna družina se je zgubila U zadnji številki Novega Matajurja smo pisali, da je po teški bolezni in hudem tarpljenju umaru u kraju Tamines (Belgija) 3. avgusta letos naš dragi parjateu, naročnik in zvesti bralec Berto Beuzer - šaluken iz Gorenjega Grmeka. Prepozno smo zvedeli, da je u drugem kraju Belgije že lanskega junija umaru njega brat Petar, tudi on minator. Imeu je 63 let. Gobadva bota počivala venčno življenje u juški ze-mji, mi pa jih bomo ohranili v lepem spominu. Petar Beuzer. KLODIČ PREŠNJE U videmskem špitalu je u-maru Alfonso Margutti Po dugi boljezni nas je za-pustu Alfonso Margutti. Imeu je samuo 62 ljet. Rajnik Alfonso je biu doma iz Prešnjega pri Čedadu, a je že puno ljet živeu z družino u Klodiču, kjer je biu odpa-ru mesnico, kjer je še danes. Biu je tudi prekupac z živino, zatuo je biu poznan po vseh naših dolinah in va- Un Peruzzi da "favola,, sul Matajur Oltre una settantina di ciclisti hanno preso parte alla corsa ciclistica S. Pietro - M. Matajur, organizzata in modo impecacbiìe dall'Unione Ciclisti Cividalesi con in palio l’8° Trofeo «Macellerie Beuzer». La gara molto selettiva ha visto per il secondo anno consecutivo il dominio incontrastato del campione italiano il vicentino Peruzzi. Dietro di se il vuoto, appena il percorso ha incominciato a salire, ha tagliato il traguardo a mani alzate al cielo tra gli scroscianti e fragorosi applausi del numerosissimo pubblico presente. Terzo è giunto il portacolori dell'U.C. Cividalesi Marino Bon, che ha dimostrato di essere ancora una volta l’antagonista per eccellenza di Peruzzi. Mancavano i giovani di Ca-poretto impegnati nel campionato nazionale iugoslavo forse con la loro presenza Peruzzi avrebbe faticato di più. L'arrivo del vicentino Peruzzi. Rispunta... Lorenzutti Sandro Modonutti con uno scatto eccezionale ha fatto secco il plurivittorioso compagno di squadra Luciano Ga-sparutti nel gran premio per allievi «Muris» disputatosi su un percorso selettivo con difficoltà rappresentate dalle numerose curve e dai saliscendi. I ragazzi del presidente Giovanni Cappanera hanno messo in fila ben centoquattordi-ci avversari provenienti dalla alta Italia, molto soddisfatto il direttore sportivo Ivano Cont. A distanza di quindici giorni è stata la volta di... Marco Lorenzutti che finalmente ha rotto il ghiaccio essendo quest'anno passato nella categoria superiore ha trovato qualche difficoltà di ambientamento) ma un mese fa nel gran premio Benedii il giovane atleta biancorosso a-veva mostrato dei notevoli progressi classificandosi al 9 posto e la sua vittoria ottenuta a Manzano è il giusto pre- mio per la tenacia dimostrata da Marco. Con questa vittoria il Veloclub Cividale-Valna-tisone si pregia di undici vittorie ottenute dai propri ragazzi, in gare nella nostra regione. Marco Lorenzutti (Ve. Cividale -Valnatisone). Bruna je prišla obiskat domače ljudi Srečiu sim jo v Čedadu, v domači gostilni, ki se je an-krat imenovala Namorjova, potle škabalonova in zda jo ima u rokah Rino Trusgnach - Uklietih iz Ocnegabarda, s svojo simpatično družino, ki je preživeu puno ljet u Kanadi in zastopu, da lahko tud tle u Benečiji, če moučiš, lahko živiš, če stopiš nazaj, utočiš Tokaj. Ga utočiš u šeglot, glih ko Merlot, vsi ga želijo, se vsi veselijo! Ja, takuo je bluo, kadar smo se ob žlahtni in dobri Rinovi kapljici veselili u Čedadu, kadar je prestopila prav lepa gospa. Parbližala se je naši mizi in pozdravila: «Zdravo, stric, Genio mi t imm- (Genio Prapotnich - štenga-rjov iz Prapotnice). Ustov je gor in od ganjenosti, od komocijona je ra-tu ves ardeč. «Zdravo Bruna - kuo sim rad, da te vidim». Sta se objela, poljubila na lice in pokazale so se suze u očeh njim in nam, ki smo bli okoli mize. «Tele pa je Dorič, ki piše «Novi Matajur», kené da, stric Genio?». In takuo srna se pozdravila, jaz pa sim začeu: «Bruna, jaz te poznam, si hči ranjkega Venceljna, Pikarjova iz Kraja. Ti si Bruna in Bruno Namor -Bularjov iz Trinka je tvoj mož. «Res je, zdravo Dorič. Ka-kuo je s tabo in družino?». «Kar dobro. Buoh var hujšega. Veš kaj? Rad bi ti po-vjedov, da si strašno lepa in naj te Buoh obvari od vsega hudega!». Stric Genio je obrisu zadnje souze in se začeu smejat, potem pa je še odkaš-ljov tele besede: «Si srečin, Dorič, da te ne čuje nje mož Bruno!». «Zakaj?». «Zato, ker si jau, da je strašno ljepa!». «In je rjes - Pa če bi biu Bruno ljubosumen (gelo-žast) bi jo ne biu pustil iz Avstralije. Zaupa v njo, kot ona v njega. Od zda naprej bota brala naše beneške novice v Novem Matajurju. Bruni, Brunu in družini želimo puno sreče in zdravja z željo, da bi se bolj po-gostu oglasih u domačih krajih. * * * Kar otroc Mlade brieze so šli na Tarbiž gledat «Udinese» so na športnem igrišču srečal druge tri Benečane an naglo jih fotografai. fisi« Od leve proti desni: Po-dorieszach, Tazadtu iz Matajurja, ki je paršu na ferje v rojstno vas dai gor z žvi-cere, Renato Massera, ki ga vsi lepuo poznamo, ker je gestor od «rifugio Pelizzo» na varhu Matajurja an Marino Gosgnach - Mulonu iz Matajurja. Že zjutra so se bli pobral iz duoma, nardil velik gir čez Jugoslavijo an skuoze Cave del Predil par-šli na Tarbiž kier do štierih popudan so z veliko potar-pleživostjo čakal njih «squadro del cuore». Na koncu so bli premjani. Bal biu hudič, de je zastopa tisto «massimo» od Napoleona, ki je jau, naj pišejo in govorijo o mené, slavo al dobro, je dobrò de pišejo in govorijo. Če je tuole zastopu Mario Ruttar — Mohorinu iz Gorenjega Barda, president od Jacopo Steliini», je zadnjikrat, de pišem o njem. Rajš ku bom še ankrat pisu, si bom rajš tri parste odriezu, tiste, ki mi darže però, lapiš u roki. Pa še telekrat je zaslužit, de pišem o njem, o telem človeku, ki se obračja ku plašč na vjetru. Uzdigava an uzdigavajo ga gor po štengah. Od začetka je biu na tleh in tistikrat je biu narbuj simpatičen. Pjeu je naše piesmi z ljudmi in med ljudmi in vsi so ga radi imjeli, ker ima tudi lep glas (kadar puoje, ne kadar govori o politiki!). Potlè se je prestopnu na parvo štengo, kadar je ratu demokristian, stopu je na drugo štengo kadar je ratu konseljer garmiškega komuna. Na trečjo se je uzdignu, kadar je biu izbran za fabri-cierja Iješke cierkve in fare. Na četarto štengo je biu potisnjen od buozega Ciceri-ja, ko je biu imenovan u ko-mitat od «Filologica Friulana». Na peto štengo je biu spet potisnjen, ko je ratu president italijanskega kulturnega društva «Jacopo Stellini». Na šesto štengo so ga spet potisnili in vsi so se začudli, de je iz niča ratu čez nuoč italijanski leterat. Tajšnega pisma, ki ga je po-šju Novemu Matajurju (1-15 septembra 1982) še vsi profesorji ne znajo pisat. In sada je stopnu na sedmo štengo, sigurno tudi sada potisnjen, pa sem prepričan, da ne zastonj, zak ne brus rad gom svojega taxia kar takuo čju dan. Takuo kot je ratu čez nuoč leterat, takuo je ratu čez nuoč socialdemokrat in je pejit u nedeljo 2. šetem- berja u Piani di Luzza autobus ljudi iz Grmeka na veliki shod furlanskih socialdemokratov. Za parbližno 200 kilometru poti in za dobro pašta-šjuto - 7 taužent lir - ni kaj reč, pa to me ne briga. Me brigajo ljudje, ki se obračajo kot plašč na vjetru! Mario buga svojega kapul-na, ki parbližno takole ra-žona: «Pojdimo pod sonce socialdemokratu, saj če bo previč peklo, se umaknemo u sien-co in iz sjence bomo gledali na naše črne oblake in magie! Zaupi, zanesise, zafidajse ti na ljudi, ki se takuo lahko politično obračjajo. Po varhu tega Mario še balšamava žvino in ne bo nič čudno če an dan odkrijete u njega hiši balšamanega Mussolinija. Vsakemu, kar gre, pa brez zamere. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Marino Bon (U.C. Cividalesi). Berto Beuzer. Na fotografiji vidmo kake lepe pomidorje je lietos pardielu Franz Trebe-žanu iz Ljes. Malon pa je biu takuo debeu, de ga je kumi venesu doz varta. Kar smo ga uprašal naj nam povje za njega skrivnost nam je jau, de kar se sadi z ljubeznjo se an lepo frugo pobiera. PISE PETAR MATAJURAC Se obračjajo, kot plašči na vjetru ! KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente corrip. Singer Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s. S. LEONARDO ■ SV. LENART ČEMUR - Tel. (0432) 723010 VENDITA MATERIALI PER L'EDILIZIA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA AUTOTRASPORTI AVTOPREVOZ DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO Od 22. septembra do 5 oktobra Od 22. do 28. septembra Podbonesec Čedad (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Od 29. septembra do 5. oktobra Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Grmek tel. 725044 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo če ričeta ima napisano «urgente». ZAPARTE LEKARNE ZARADI POČITNIC Grmek od 17/9 do 23/9 SREDNJE DOL. TARBI «Naše» novice Teresa an Adriana so jale «ja» an takua v dva dni smo «zgubil» dvie naše pridne Čeče. Ma pujmo po varsti. V saboto 8. setemberja v liepi cierkvici Sv. Miklavža Teresa Covaceuszach - Piščj-akuova iz naše vasi an Franco Simoncig - Juracu iz Sriednjega sta stopnila na skupno življenjsko pot. Za resnico poviedat Teresa an Franchetto (takuo ga vsi kličejo) so začel festegjat njih žembo že v sriedo 5. setemberja. Tisto vičer puno njih parjatelju se je zbralo v Sriednjem kier Teresa an Franchetto so napravli dobro griljato. Je bla zaries na liepa fešta. Njih parjatelji za jih zahvalit so jim napravli pru liep purton. Teresi an Franchettu, ki bojo ziviel v liepi hiš v Sriednjem želmo puno sreče, zdravja, vese j a an otruok v njih skupnem živlienju. H četstitkam se pridružujejo Beneško gledališče an Beneška folklorna skupina Živanit. Drugi dan, tuo se pravi v nediejo 9. setemberja, le v cierkvici Sv. Miklavža sta se poročila Adriana Qualizza -Kaučič j o va iz naše vasi an Angelo Dorbolò iz špietra. Tudi njim so domačini napravli liep purton. Adriana an Angelo bojo ži-viel nomalo cajta v Tarbju, potlè puojdejo v njih novo lepo hišo blizu špietra. Tudi njim želmo vse kar je nar-lieušega na telim svietu. GOR. TARBI - AŽLA Je zaries liepa an takua puna, ku na burica mala Valentina Petra Venturini; čičica se je rodila v čedaj-skem Spitale v sriedo 29. vo-šta an takuo Loredana Dre-cogna - Mohorova iz Gorenjega Tarbja an Piero Venturini iz Ažle sta ratal mama an tata. Liepi Valentini želmo vse kar je narbuojšega v telim živlienju, Loredani an Pieru čestitamo. H čestitkam se pridružujejo tudi Beneško gledališče, Zavod za slovensko izobraževanje an Študijski center Nediža. DOL. TARBI V pandiejak 27. vošta je na naglim umarla na svojem domu Pia Duriavig -Zattih iz naše vasi. Imiela je 68 liet. Pio so jo vsi lepua poznal saj je hodila šivat po naših dolinah. Ob nediejah je pa pomagala v fraški od Gianna an Pie v Ošnjem. Nagla smart jo je pobrala ta za makino za šivat. V žalosti je pustila sestre, brate, navuode an vso žlahto. Nje pogreb je biu go par Sv. Pavle (Čemečje) v sriedo 29. vošta. mo vemo, de oni zaries lju-bjejo naše doline, naš izik, našo kulturo an naše navade. V telim duhu so odločil, de bojo živiel v Mašeri, kier so postrojil veliko hišo takuo, ki je bla priet, zak oni če j o ohranit reči, takuo ki so nam jih pustil naši noni. Troštajo se, de še drugi mladi puojdejo po njih pot, troštajo se de gu Mašer, bo nazaj puno otruok, de njih Matija bo imeu puno parjatelju... ma te zadnji otrok, ki se je rodiu v teli vasi ima že pet liet... Malemu Matiju želmo puno puno vese j a, sreče an zdravja v živlienju, ki ga ima pred sabo. Luisi an Germanu čestitamo an... napri po teli pot. H čestitkam se pridružuje pevski zbor Pod lipo an vse beneške društva. SV. LENART GORENJA MERSA Velika fešta za mlada novica V nedeljo 2. septembra sta se poročila v cerkvi Svetega Srca, v Gorenji Mersi, Giorgio Zonta iz Zugliana pri Vidmu in Anna Višin iz naše vasi. Anna je trečja hči, ki se je poročila iz znane in spoštovane Vižinove družine. Na žembo mladih novičev je paršlo puno ljudi, žlahte an parjatelju. Novičam, ki bota živjela u Dolenji Mersi, voščimo puno sreče, zdravja an veselja u njih skupnem življenju. Iz Sicilije v Prehod Biu je še zelo mlad Ghirlandi Floriano, ko je opravljal policijsko službo v naših krajih pred približno 40. leti. Živel je čez leto dni v znani Prehojanovi družini (Lauretig) v Prehodu. Potem so ga premestili v druge kraje in Prehuojanovi so za njim zgubili sled. Pred kratkim pa se je Floriano spomnil na gostoljubnost (ospitalità) te naše znane gorske družine. Pisal je pismo gospodarju Bertu, ki je pa na žalost že več let od tega zapustil to dolino solzi. Odgovoril mu je sin Beppino in tako je po štiridesetih letih prišel obiskat kraje, kjer je opravljal svojo službo, in družino, kjer je stanoval. Iz Prehoda je večkrat gledal v Matajur in kadar so mu povedali, da izhaja list (giornal) pod tem imenom, se je želel naročiti, saj zna lepo brati po slovensko, ker se je rodil v Nabrežini pri Trstu, sedaj pa živi v Cata-niji, na Siciliji. Ima 59 let. Upamo, da mu bo Novi Matajur všeč, ko mu bo pri- CIVIDALE - ČEDAD Via C. Alberto 10 - Tel. 732280 PODVARŠČ Nagla smart mladega moža U pandejak 3. septembra je na hitro umaru u čedaj-skem špitalu Natale Fantig. Imeu je samuo 53 let. živeu je z družino u Podvaršč, biu pa je doma iz Marsina, kjer so ga tudi podkopali u to-rak 4. septembra. U veliki žalosti je zapustu ženo, dva snuova an dvje hčere, brate, sestre an vso žlahto. Vsem izrekamo našo iskreno sožalje. RUONAC Po dugem tarpljenju je u-maru v petak 17. avgusta v čedajskem špitalu Riccardo Birtig, Kekove hiše. Imeu je 57 liet. živeu je sam v Scubi-nah takuo de sada ostane prazna še adna hiša v teli vasi. Njega pogreb je biu u Ruoncu u saboto 18. augusta. SOVODNJE MATAJURBECIS Marino Gosgnach - Mulo-nu iz Matajurja an Gabriella Becia iz Beče sta ratala tata an mama. V petak 15. junija se je čedajskem špitale rodila njih parva čičica, kateri so dal ime Sara. Mala Sara bo živiela z družino še nomalo cajta v čedade, potle pride živet v naše doline, v Matajur, kier tata an mama napravjajo lepo hišco. čičic želmo puno liepih reči v živlienju, ki ga ima pred sabo. Takale sort fotografie so nimar buj riedke an ne samuo za tiste, ki so živiel tle v naših dolinah an seda so v mieste al pa po sviete, ma za vse nas se odpre sarce jih videt. Bušca na naši fotografiji je zaries liepa an čedna, se vide de nje gaspodinja, Maria Golop - Tamažinova iz Polave diela zvestuo tole dielo. Za resnico poviedat ona je jela, de na nikdar zapusti nje vas, nje štalo, nje žvince an de bi na spremenila z obednim nje živlienje. Duo bi ji na viervu? Trošta-mo se, de tajšne sort judi, kot je Maria, jih bomo imiel še puno tle par nas če kaj-šan jim bo pomagu. MAŠERA Se je rodiu Matija Vsi smo ga čakal za 1. setemberja on pa je imeu tako silo videt kajšan je tel sviet, de se je rodiu 10 dni priet, v torak 21. vošta. Matija, takuo se bo klicu liep puobič, je parnesu puno ve-seja mami Luisi Battistig iz Marsina an tatu Germanu Cendou iz Mašer, žlahti, pa-rjateljam an posebno bizno-ni Veroniki an noni Andrei-ni. Luisa an Germano so puno poznani po naših dolinah, piejejo v pevskim zborom Pod lipo an so nimar prežent na naših manifesta-cjonah. Tisti, ki jih pozna- našal novice iz tistih krajev, kjer je preživel lep čas svoje mladosti. Na sliki je na levi gospod Floriano Ghirlandi, na desni pa Beppino Lauretig -Prehuojanu iz Prehoda. HRASTOVJE Na hitro nas je zapustila Pierina Scaunich - Pierina Cjepacova po domače. Učakala je lepo starost: 88 Ijet. Umarla je na svojem domu, kar se redko gaja donašnji dan. šla je spat, ji ni bluo nič, pa je zaspala za venčno. Podkopali so jo par Svetim Lenartu u nedeljo 2. septembra popudne. Naj u miru počiva u domači zemji. GORENJA MERSA Ga ne bomo vič videli Zaključila se je žalostna zgodba beneškega Amerikana Elio Chiabai je biu sin Be-pulna Sivčanja iz Gorenje Merse an Bazilie Tomasetig iz Hlaste. Odšli so u Ameriko u parvih letih telega stoletja an Elio se je rodiu u Chicagu leta 1908. Biu je šele otrok, kadar je paršu s starši, z bratom Eddie an sestro Elsie živet u naše kra je. U Gorenji Mersi je biu tata zazidu hišo an se tro-štu, de bojo tle. vsi kupe ži-vjeli, pa so bli težki an hudi cajti. Zavojo povojne mize-rje, se je muoru Elio vami-ti u Ameriko. Šu je sam, kadar je imeu samuo 14 liet. Za no malo cajta potle sta šla za njih še očja an brat. Zavojo ekonomske krize, ki je bla zajela Ameriko u tridesetih letih, njeso mogli pošiljat denarja mami an sestri, ki so ble ostale doma, takuo de so bli težki cajti tudi zanje. Kadar je dopunla Elsi o-samnajst let, je tudi ona zapustila naše kraje an šla živet h svojim u Ameriko, mama pa je ostala sama u Gorenji Mersi. Elio se je po du-gih letih varnu u našo dolino na koncu zadnje velike uejske. Biu je oblečen u a-merikanskega sudata. Biu je u službi ameriške vojske USA u Nemčiji an je zaprosil komando za nekaj dni licence, da bi obisku mamo an parjatelje u naši dolini. Tisti dan, ki je paršu, sta se srečala u bližini svoje hiše on an mama Basilia, a mama je kar mimo šla, ker nie prepoznala svojega sina, tudi on nie prepoznu nje. Toni, vasnjan, ki je šu z njim iz škrutovega proti Mersi, mu je jau: «Glej to ženo, tvoja mati je! ». Elio jo je poklicu: «Mama!». Ona se je nazaj obarnila, sta se pogledala an močnuo o-bjela. Elio je muoru za malo dni nazaj h svojemu regimentu u Nemčijo an potlè pa nazaj u Ameriko. Tam je spet parjeu za svoje djelo an ga opravju do ljeta penziona. Potlé se je vsako lje-to vraču u te kraje, kjer so se rodili njega starši. On je znu govoriti po slovensko, Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna • Optika URBANCIGH Podbonesec Kot smo že pisali u zadnji številki sta se 5. vošta poročila v cierkvi Sv. Doroteje v Petjagu Carla Bianchini an Giovanni Petricig -Bolovanu iz Tarčmuna. Sada objavljamo njih lepo sliko in jim želmo srečno skupno življenje. PETJAG amerikansko an italijansko. U Mersi se je ču doma. Tudi ljetos je paršu za videt žlahto an parjatelje, a paršu je zadnjikrat. Smart ga je pobrala na dan 21. avgusta. Parvo so mislili, da ga podkopajo u Sv. Lenartu, kjer počivata tata in mama, potem so želeli navuodje iz Amerike, de ga tam podkopajo, blizu brata an sestre. Iz Ronk so odpeljali njega truplo z avionam čez Ocean. Ga ne bomo vič srečali na cesti u Miersi, u Škrutovem, u Podutani in na sejmu Svetega Roka. Zbogom Elio! Tvoja mama, tvoj oče, ki tle počivata, ostaneta za zmjeraj sama. TRUŠNJE ŠKRUTOVO Po kratki bolezni nas je ža večna ìzapustu Emilio Trusgnach - Miljo Kalužu po domače. Imeu je 75 let. Rajnik Miljo je biu u mladih letih poznan kot najboljši Žnidar u naših dolinah. Najprej je šivu u rojstni vasi, na Trušnjem, potle pa u Škrutovem, kjer je biu uku-pu lepo hišo. Njega pogreb je biu u petak 3. avgusta do-pudne pri Devici Mariji na Krasu. Ohranili ga bomo u lepim in venčnim spominu.