REKVIEM ZA MOŠČANSKO VAS Ni dolgo tega, ko je bil prostor med Proletarsko, Zaloško in Pokopališko cesto še obraščen z vsem mogočim plevelom in so tam stale stare stavbe. Pa so nenadoma globoko zaoraJi Pionirjevi buldožerji in danes tu nastaja bodoči družbeni center Moste. Kot gobe po dežju rastejo iz tal moderni stano-vanjski bloki. Računajo, da bodo štiri stopnišča vseljivega do konca letošnjega leta, medtem ko gradnja dveh najvišjih — štirinajstnadstropnih - stolpnic še čaka, ker se je zataknilo pri preselitvi strank iz hiš, predvidenih za rušenje. Skupaj bo v teh stanovanjskih blokih 250 stanovanjskih enot. Od tega števila bo 22 garsonjer, 30 enosobnih, 64 dvosobnih, 66 dvoinpolsobnih, 40dvosobnih z dvema kabinetoma in 28 trisobnih stanovanj. V pritličju stanovanjskega kompleksa bodo trgovine in uslužnostni lokali (trafika, knji-garna, cvetličarna, fotografski atelje, brivnica-česalnica itn.) Prodaja potrošnih izdelkov se bo tukaj dopolnjevala z izdelki, ki jih bodo prodajali na tržnici. Tu bo imela svoje prostore še banka. Na obeh straneh pokrite pasaže bodo prav tako različne trgovinice in uslužnostne obrt-ne delavnice.*Pod zemljo bodo zgradili garažne bokse za 57 osebnih avtomobilov, ki bodo na razpolago predvsem stano-valcem v blokih. ZraVen bo 167 parkirišč, z ureditvijo nabrežja Ljubljanice pa bo moč pridobiti prostor še za okoli 60 parkirišč. Mercatorjevo samopostrežno trgovino bodo nekoliko raz- širili, in sicer tako, da bodo pred sedanjim poslopjem zgra-dili piizidek, medtem ko bo ob-stoječi parkirni prostor v po-daljšku trgovine še naprej name-njen parkiranju. Kinomatografsko podjetje Ljubljana, ki je pripravljeno fi-nancirati gradnjo nove 500-se-dežne kino dvorane, trenutno te svoje želje ne more uresni-čiti, ker ga močno bremenijo fi-nančne obveznosti adaptacije kino dvorane Union, medtem ko za gradnjo kJubskih prosto-rov, restavracije in knjižnice pravkar potekajo razgovori s so-investitorji. Prav tako je slišati, da bo okoli 20 soinvestitorjev gradnje nove tržnice ustanovilo nekakšen konzorcij. Naj še omenimo, da so siedstva za po- slopje nove pošte, ki bo nekako dominirala v središču Most, že zagotovljena in bo zgrajena naj-kasneje do konca leta 1973. Pošta bo imela na voljo naj-sodobnejšo in popolnoma avto-matizirano telefonsko centralo z nekaj tisoč priključki. . Ker mnogi naši bralci sprašu-jejo, kaj bodo gradili na vogalu, kjer se križata Zaloška in Kaju-hova cesta, naj povemo, da ni-česar vse dotlej, dokler ne bo odmerjen prostor za traso nove štiripasovne Zaloške ceste. To velja za vse objekte in zemjjišče vzdolž sedanje Zaloške ceste od vojaške bolnišnice do Zaloga. Ne glede na to pa pridejo na omenjenem vogalu v poštev niz-ke stavbe z različnimi trgov-skimi in gostinskimi lokali. Urh je samo eden Že naslov sestavka veliko pove. Urh je z vsemi svojimi grozodejstvi, ki so se tam godila med vojno, postal sino-nim mučeništva, predvsem pa boleč oponiin bodočim rodovom o tem, kako nečloveško je peščica beldgardi-stičnih plačancev ob izdatni podpori in blagoslovu izda-jalske duhovščine ravnalaz zavednimi Slovenci v najtežjih trenutkih slovenske zgodovine. Rane, ki so bile tukaj zarezane v zdravo narodovo rast, so preveč globoke in skeleče, da bi kdajkoli pozabili krvave dogodke na Urhu. Sramotnega madeža, ki nam ga je tukaj vtisnila izdajalska belogardistična in klerofašistična druščina, nikoli ne bo moč zbrisati. In prav zavoljo tega nas nedolžne žrtve, ki trohne na Urhu, in vsa burna polpretekla zgodovina za-dolžujejo, da zanamcem ohranimo to množično morišče takšno, kot je. To pa nedvomno terja nenehno skrb za vzdrževanje tega spomenika, ki ga pomalem že načenja zob časa. Ni nam do tega, da bi ugibali o tem, kdo je dolžan skrbeti za ta spomenik, čeprav je na dlani, da je le-ta prav toliko ljubljanski in slovenski kot je tudi moščanski. Mimogrede - sedaj ni na Urhu niti ene klopi, kamor bi obiskovalci sedli in ljudje posedajo kar po travi. V cerkvi ni moč dobiti niti turističnega prospekta niti razglednice. Večje skupine turistov bi morale imeti vodnika, kajti dogaja se, da morajo biti včasih tolmači dogodkov na Urhu kar šoferji avtobusov. Turisti prav tako v cerkvi pogrešajo knjigo vtisov, v katero bi zapisali tudi more-bitne kritične pripombe, kako pametno misel ali predlog. Pri vhodu v cerkev bo lahko stala večja tabla, na kateri bi bili v zgoščeni obliki in v treh ali štirih tujih jezikih izpisani najvažnejši podatki o Urhu. Ob Litijski cesti pri odcepu proti Urhu pa bi kazalo postaviti večji opozorilni pano. Premisliti velja tudi o tem, ali ne bi kazalo Urha ponoči malo bolj osvetlitu Vse to ne bi terjalo kdo ve kako velika finančna sredstva in sodimo, da bi jih morali zagotoviti. Moščanom v premislek V Sloveniji se je začela zelo koristna in važna akcija zoper onesnaženje zraka. Kako prav bi bilo, če bi se ob tej akciji zamislili tudi občani naše KS, saj je morda izmed vseh ljub-ljanskih predelov naš glede one-snaženja najbolj prizadet. V ne-posredni okolici je polno indu-strije, ki s svojim dimom za-struplja zrak, istočasno pa s sajami oblaga vse, kar doseže. Z novim podvozom se je odprl še nov vir onesnaženja z izpušnimi plini avtomobilov vseh vrst, da ne omenjamo ropota in trušča tovornjakov od zgodnjega jutra do pozne noči. Tako je zdravje občanov že v resni nevarnosti. Da bi vse te tegobe odpravili, je skoraj nemogoče, lahko pa jih poskušamo ublažiti. Poglej-mo, dragi občani, svojo oko-lico: ali imamo kaj zelenic in če jih imamo, v kakšnem stanju so? Imamo v svoji okolici kaj drevja - v kakšnem stanju je Ne pustimo, da bo to bogastv uničeno, saj nam je to edino varstvo v boju za zdravo oko-lico. Poglejmo po naših skrom-nih zelenicah, kakšne so! Na že tako skromno drevje pa je po-gled še bolj klavrn. Prav tako obupen je pogled na grmičevje — saj ga skoraj ni več. Poti so vse povsod, koder se komu za-hoče, pri tem pa nihče ne po-misli, da dela sam sebi škodo in okolico pustoši. Saj je vendar drevje tisto čudo, ki nam ohra-nja zdravo okolje, grmičevje pa s svojim cvetjem lepša okolico. Prenehajmo s tem pustoše-njem! Vsak v svojem okolju naj poskuša z dobrim zgledom in dejanjem pokazati da se da kaj urediti tudi brez finančnih sred-stev. Prav posebno pa so pokli-cani vzgojitelji tako na srednjih kot na osnovnih šolah, da vpli-vajo na dijake in šolaije. Naj jim dajo zdaj ob koncu šolskega leta nenapisano nalogo, da orga-nizirajo delovne skupine in za-varujejo zelenice, drevje ter tisto malo okrasnega grmičevja. Z dobro voljo se bo dalo mnogo urediti. Komisija za varstvo otrok in pomoč družini pri krajevni skupnosti Moste