JUTRA Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Za carinsko premirfe Dne 17. tm. se je v Ženevi, kjer se inače sestajajo politiki in diplomati, sestala konferenca trgovskih ministrov evropskih držav k razpravi o pogojih, pod katerimi bi se dalo doseči takozva-no carinsko premirje za dobo več let. Na eni izmed zadnjih sej Društva narodov je belgijski zunanji minister Hy-mans prvi sprožil idejo o gospodarskem premirju, ki bi naj obstojalo v tem, da bi se države za gotovo dobo zavezale, da ne bodo zvišale carin in da tako ne bodo razvoju trgovine stavib na pot novih ovir. Angleški trgovski minister William Graham in tudi nekateri drugi takratni delegati na zasedanju Društva narodov so idejo toplo pozdravili. Gospodarski komite Društva narodov je dobil nalog, da izdela načrt zadevne konvencije, ki je bil res tudi izdelan in razposlan vladam držav, ki so članice Društva narodov. Odmev v raznih državah je bil ze- lo različen. Nekatere so načrt odobrile, v drugih državah pa se js zopet pojavil oster odpor. Tudi pri nas so se vršile konference gospodarskih organizacij. — Ideja kot taka načelno ni naletela na od-Por, vendar je pa konferenca trgovskih, industrijskih in drugih gospodarskih korporacij v Beogradu izdelala obširen in z$lo utemeljen memorandum, v katerem Povdarja in utemeljuje, da bi carinsko Premirje za našo državo in za naše gospodarstvo v danem momentu pomenilo težko oškodovanje naših gospodarskih interesov, vsled česar je izvedba carinskega premirja za nas za enkrat nemogoča in neizvedljiva. Tudi Nemčija in Francija ste se postavili na bolj odklonilno stališče, zlasti pa tudi Italija, do-Čim Rusija na konferenci sploh ni zastopana. Zdi se torej, da je zadala ideja o carinskem premirju, ki bi se naj uvedlo že meseca septembra t. 1„ na znatne tež-koče. Mnogi so mnenja, in zelo upravi-čeno-da bi carinsko premirje ne pomenilo bogve kakšne pridobitve, ker bi po njegovem poteku stara carinska vojna nanovo oživela, in bi torej premirje bilo samo trenutno olajšanje. Drugi pa zopet povdarjajo, da^ bi dobo premirja lahko posamezne države uporabile v svrho priprav za postopno odpravo carinskih barijer, za gospodarsko razoroženje narodov. Ni torej verjetno v očigled tako različnim naziranjem na konferenci, __ bo že t^i konferenca končala z uspehom. Gotovo pa je, da bo mnogo doprinesla k praktičnemu razčišrenju marsikaterega vprašanja in tvorila važno etapo v zgodovini Društva narodov. Briand je na septemberskem zasedanju s polnim pravom podal izjavo, da mora Društvo narodov, ako hoče na gospodarskem polju kaj koristnega ukreniti, najprej prekiniti s konferencami samih strokovnjakov, ki se za svoje vlade ne morejo vezati, ampak do morajo priti na konference poklicani zastopniki vlad. V tem duhu so se v pondeljek zbrali na ženevski carinski konferenci trgovski ministri, da prvič skupno razpravljajo o velikih problemih narodnega gospodarstva, ki so jih doslej Nova francoska vlada CHAUTEMPS SESTAVIL SVOJ KABINET IZ RADIKALNIH SOCIJALISTOV IN ZMERNE LEVICE. Briand (lev. rep.): zunanje zadeve. Renee Besnard (rad, soc.): voj- PARIZ, 20. februarja. Po celodnevnih pogajanjih mandatarja Chautempsa z zastopniki parlamentarnih skupin se je snoči zdelo, da se bo Chautempsova misija izjalovila. Položaj je bil silno nejasen, vendar pa se je tekom noči popolnoma izpremenil. Chautemps je odšel po končanih pogajanjih z zastopniki radikalnih socijalis.ov v elizejsko palačo, kjer je imel več kot dveurno konferenco s predsednikom republike. V parlamentarnih krogih so že mislili, da bo Chautemps vrnil mandat, vendar ga je predsednik republike Doumergue z ozirom na to,, da ;e Tardieu odklonil sploh vsako soudeležbo na novi vladi, prosil, naj nadaljuje pogajanja za sestavo nove vlade. Naglašal je zlasti, da višji državni interesi nujno zahtevajo, da se francoska kabinetna kriza čimprej reši. Chau emps je zato nadaljeval pogajanja z zastopniki radikalnih socijalistov, levičarskimi republikanci in radikali. Pogajanja so trajala do S. zjutraj. Končno se je Chautempsu vendarle posrečilo, da je sestavil ministrsko »isto provizorične vlade, ker posamezni ministrski kandidati še niso dobili privoljenje svojih frankcij. Novi francoski kabinet je sestavljen sledeče: Chautemps (rad. soc.): predsedstvo in notranje stvari. Steeg (rad. soc.): iustica. na. Albert Sarzaut (rad. soc.): mornarica. Doumont ali Lamoreaux (rad.): finance. D a 1 a d i e r (rad. soc.): prosveta. Blandin (lev. rep.): trgovina. Durand (rad. soc.): javna dela. Guesnil (rad. soc.): poljedelstvo. Pietri (lev. rep.): kolonije. Loucheur (lev. rep.): soc. politika. Laurent Eynac (lev. rad.): avi-jacija. Ricolfl (lev. rep.): pokojnine. Razen tega je bilo imenovanih več državnih podtajnikov. Herriot je odločno odklonil udeležbo v novi vladi. Nova vlada se bo opirala v zbornici in senatu na zmerno levico, radikalne socijaliste, republikansko levico in neodvisne levičarje. Opozicijo nove vlade tvorijo: obe desničarski skupini Louisa Marina in Ma-ginOa, alzaški demokrati na desnem kriiu, na skrajni levici pa razen komunistov tudi socijalisti, ki so se izrekli proti vsaki komentraciji levičarske fcur-žuazije. Pariški listi presojajo to rešitev krize zelo skeptično in prorokujejo Chau-tempsovemu kabinelu zelo kratko življenje. Minister DemifrovU o carinskem cremlru GOVOR NAŠEGA TRGOVINSKEGA MINISTRA V ŽENEVI O STALIŠČU JUGOSLAVIJE NAPRAM CARINSKEMU PREMIRJU. ŽENEVA, 21. februarja. Na včerajšnji plenarni seji koniercnce za carinsko premirje je naglašal jugoslovanski trgovinski zunanji minister Juraj D e-m e t r o v i č, da je Jugoslavija že od nekdaj vodila zelo liberalno trgovinsko politiko in sodelovala pri vseh akcijah. ki streme po svobodni trgovini in svobodnem prometu. Kar se tiče predloga angleškega trgovinskega ministra Grahama, je Jugoslavija v načelu za carinsko premirje, vendar z gotovimi razumljivimi pridržki. Z nastavljenjem carinskega premirja ne smejo biti izjeme za nobene carine. Tudi ne smejo obstojati nobene rezerve, kakor predvideva prvotni načrt. Pogoji za carinsko premirje naj bodo nasprotno integralno zvezani s pogodbo 0 splošni odpravi izvoznih in uvoznih prepovedi. Ker se more stabilizacija carin in tarifov smatrati kot podlaga splošne stabilizacije. je tehnička ureditev problema za enkrat brez pomena. Glavna stvar je, da vse tozadevne akcije soglašajo s carinskimi režimi v posameznih državah in da se gre posameznim državam na roko. To naj bi bil tudi pr- vi korak h konsolidaciji gospodarskih rr>" Nato je bila splošna razprava zaključena in ste bili izvoljeni dve ko-z nalogo, da proučita ves materija!. Zanimiuo rezeruatna pouelje uojnega poueljstua za Češko P r a g a , 21. februarja. Praški listi javljajo, da je vojaški poveljnik za Češko, divizijski general Bilij, izdal sledeče rezervatno povelje: »V časopisih se pojavljajo pritožbe, da se častniki in njihove rodbine; v ožjih častniških krogih; pred širšo jav nostjo na način, ki vzbuja pozornost, poslužujejo nemškega Jezika. Resije sicer, da so razgovori v materinščini države obravnavale samo v pogajanjih druga z drugo. Že dejstvo, da se skuša preiti iz bilateralnega sistema reševanja gospodarskih vprašanj k skupnemu reševanju, pomeni velik napredek. V Ženevi so zastopane tokrat izven Rusijo vse evropske države, dokaz, da je Bj-i-andova zamisel o ekonomski federaciji Evrope močno odjeknila. Ako tudi ne i bo še tokratna konferenca končala s po- zitivnim uspehom, ker še niso za uresničenje ideje o carinskem premirju dani vsi predpogoji, je vendar želeti in upati, da bo sčasoma vznikla nova ekonomska konstelacija, da se bo stari gospodarski sistem konkurence začel umikati novemu sistemu svobodnega sodelovanja držav tudi na gospodarskem polju v znamenju miru. za pripadnike drugih narodnosti lažji in prijetnejši; vendar pa treba respek-tirati narodno čustvovanje češke Javnosti, ki Je v tem pogledu zelo občutljiva. Češki oficir mora biti povsod propagator državne ideje In ne sme prezreti svoje misije. Je sicer stvar kurtoazije, da se olikani človek prilagodi okolici, zlasti damski družbi. Dru žabni takt mora biti merodajen tudi za oficirja, ki je morda v družbi, zlasti v manjšinskih pokrajinah, prisijjen, da se radi sporazumevanja poslužuje nemškega jezika, vendar pa mora to storiti kolikor mogoče tako, da ne vzbuja nevolje. Oficir ne sme dati češki Javnosti, ki družabno življenje oficirjev zelo kritično zasleduje, nobenega povoda za časopisne napade na offclrsk! stan.« Objavljamo brez komentarja! f Peter Kozfna LJUBLJANA. 21. februarja. Davi Je umrl tu znam industrijalec, Peter Kozina, in sicer na posledicah zastrup-Ijenja po zavžiti ribi, nakar se je pridružila še pljučnica. Jugoslovansko - češkoslovaška Hga ima danes v petek 21. febr. točno ob 20. uri v Grajski kleti sestanek šifšega odbora, ki se ga udeleže tudi zastopniki Sokolske župe in Češkega kluba, ker je na dnevnem redu skupna proslava 90-letnice prezidenta Masaryka. Posebna vabila za to sejo ne dobi nihče, ampak naj zadostuje časopisna notica. Radi važnosti dnevnega reda pa je nujna u-deležba vseh članov. — Sveti Matija led razbija, — če ga ni, ga naredi. Seve, vedno nam je ljubše, da ga razbije, kakor pa, da ga še naredi, saj nas že itak to mrzlo slovo zime dovolj mrzi, ko pa sta nas gruden in prosinec tako omehkužila. Blaž ni strl leden glaž in na Svečnico je zjutraj od strehe rosilo in vendar nas je še nazaj k peči zapodilo. Torej vremenoslov-ne narodne prislovice niso zanesljive. Pa kaj je na zmotnem svetu povsem zanesljivo, — samo solnce in..., — nečem povedati, sicer vse prestrašim za pust, tega pa nikar ne... Tisti pa, ki so nas strašili, da še bo škripalo, so prišli delno na svoj račun. Reorganizacija strokovnega šolstva v Jugoslaviji. Minister trgovine pripravlja zakonski načrt za reorganizacijo obrtnih, trgovskih, srednje-tehničnih in pomorskih šol odnosno akademij po vzorcu enakih šol v najbolj naprednih državah. Načrt bo predložen posebni komisiji strokovnjakov iz raznih gospodarskih zbornic. Zagrebško tobačno tvornico kupi uprava monopola. Ministrstvo financ je odobrilo sklep zagrebške mestne občine, da se proda tamošnja tvornica tobaka upravi monopola. Mesto ponuja tvornico z vsem zemljiščem in poslopji vred za 7 milijonov Din. Zopet poneverbe v bankah. V Srpski štedionici v Bosanski DuW-ci so odkrili poneverbo v iznosu 800.000 Din. Oškodovana je banka in vlagate-rji, ki so večinoma kmetje. Tudi v trgovskem svetu je veliko razburjenje, re-iskava v zadevi še ni dovršena, v podružnici zagrebške Hrv. slav.’ kc v Vel. Bečkereku so °dkrtft veliko poneverbo v iznosu 2,100.000 Din in aretiran ravnatelj podružnice Maršalek. rostnTna plačana v obtovTriT MaruforsM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 43 Maribor, petek 21. februarja 1930 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak d&ri ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, preie-nsn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, AI#k«androva ce*ta it. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4- Kako sem v Mariboru kupoval hlio? PERIPETIJE PODEŽELSKIH VPOKOJENCEV. — POMANJKANJE MANJ-ŠIH HIŠIC. — VEČ GRADBENE AKTIVNOSTI! C! o veku na stara leta ni dobro samemu hiti!« Tega prastarega načela se drže Sirom naše domovine vsi tisti, ki so ieta in leta v vaseh in trgih v tej ali oni službi delovali, trpeli in štedili... Morda je ta ali oni moral celo zbežati z rodne grude pred krutim tujcem-sovragom in sedaj si mora z družino poiskati novo domovino. Z izkupičkom prodane imovi-ne ali pa s težko prisiradanimi prihranki iščejo taki begunci in vpokojenci nove, skromne strehe. Na stanovanje je težko misliti pri današnji stanovanjski krizi, saj bi marsikdo bil kmalu označen kot »vsiljenec«, *ato iščejo skromne hišice v nakup. Kakor to zveni prav enostavno, vendar ta zadeva v Mariboru danes ni tako lahka! Prav neprijetne doživljaje pripovedujejo nekateri, ki že dalj časa zaman iščejo »priložnostnih nakupov«: * *2e dve leti sem vpokoien in brez uspeha iščem že ves čas v Mariboru majhno hišico v nakup. »Eno-ali dvodružinsko hišo kupim...« sem inseriral že ponovno v raznih časopisih. Dobil sem nekaj ponudb iz mesta in okolice, brez navedbe cen. Ogledi »na licu mesta« so mi pokazali različne stavbe: od enostavne s slamo krite bajte do lepe dvodružinske vile v modernem slo-gu. Prav taka je bila razlika v cenah! Kar bi mi ugajalo, to je bilo cenjeno v nedosegljive višine stotisočev... In to se ponavlja že drugo leto ...« * Ker imam skromno a drago stanovanje v najemu, v hranilnici pa nekaj prihrankov, iščem že od lanske jeseni manjšo hišico, ki bi odgovarjala potrebam moje 4-članske družine. Časopisni inserati so ostali deloma brezuspešni, deloma pa so bile ponudbe nesprejemljive, n. pr. Hiša s 3 stanovanji v koroškem predmestju je na prodaj za 100.000 Din, prodajalec pa še zahteva zase sedanje stanovanje za dobo dveh let brezplačno! Tudi ostali stranki se nočeta mirnim potomumakniti. Kakšna bodočnost čaka torej kupca? Le oni, ki ima veseije za prepire in deložacije, bo mogel ugrizniti v kislo jabolko.« ♦ »Lažje dobiš v Mariboru trinadstropno palačo kot pa eno-ali dvodružinsko hišo. Če je pa kje na prodaj, ne ve hišni lastnik, koliko bi zahteval, da pride »na svoj račun*. V bližnji okolici je na prodaj enodružinska stavba, zgrajena v pretekli jeseni. Lastnik pa si k prvotni ceni zaračunava še vse mogoče stroške, pribitke in odškodnine. Tako je jesenska cena že narasla za 25%, ne da bi lastnik imel kaj resničnih izdatkov!« * »Že pol leta iščem in čakam na »priložnostni nakup« skromne hišice v mestu ali v okolici. Posredovalci so mi nasvetovali že to in ono. vendar so zahteve silno pretirane! Mnogo penzijonistov hi rado prišlo v Maribor, toda sedanje cene onemogočajo vsak nakup. Tudi zidanje je postalo od lanskega leta mnogo dražje, posebno pa še parcele, ki soce- Mar iberski in dnevni drohii DANES PRIHODA Kraljeva zahvala Streljač&i družini v Maribora. Predsednik Streljačke družine v Mariboru, g. polkovnik Putnikovič, je prejel na udanostno brzojavko, poslano Nj. Vel. kralju povodom občnega zbora, od ministra dvora, B. Jevtiča, sledečo zahvalo: »Prijetno vzrndoščen nad izrazi udanosti, mi je Nj. Vel. kralj naročil, naj izrečem vsem udeležencem skupščine njegovo zahvalo.« Pismeno se je zahvalil za brzojavni pozdrav tudi vojni minister general Hadžič. — Mariborski občinski svet ima svojo prvo letošnjo redno sejo, kakor smo že poročali, v četrtek, 27. trn. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so med drugimi tudi sledeče stvari: Predlog mestnega pogrebnega zavod:i, da naj se mestno pokopališče na Pobrežju izloči iz teritorija Pobrežja in priklopi mestni občini; razveza najemninske pogodbe z Deč-im domom v Strossma- lo \ okolici poskočile za 100%! Ne vem, ;yerjevi ulici; nadaljevanje del na Felber-a o astmki opravičujejo te poviške. ; jevem otoku, Kanalizaciia Dainkove in Vsekakor je odločitev za kupca težka!« , regulacija Marijine ulice.' — »čudno, da se za stanovanjsko krizo '■ n0Ve avtobusno koncesije pojavljajo tudi težkoče pri nakupu manj- iv mariborskem okrožju so zaprosili: za j sreza, t revaljeje tudi center naše naših hišic. Že eno leto iščem krog- in krog 'Pr°S° Podčetrtek - Sv. Peter - Bizeljsko cijonalne in državne misli na_ Koroškem - Dobova gg. Lešnik in Ogrin Prevalje ali Dravograd? Kakor znano, je bil svoječasno z uredbo o razdelitvi države na oblasti in sreze določen kot sedež srcskega poglavarja za srez, ki obsega sodna okraja Prevalja in Marenberg, Dravograd. Vendar pa se vsled pomanjkanja primernih prostorov za urade in pa stanovanj sres-ko poglavarstvo ni moglo nastaniti v Dravogradu, ampak v Prevaljah. Sedaj pa je kr. banska uprava v Ljubljani z odlokom od 6. tm. ukinila sedež sreske-ga načelstva v Prevaljah in odredila, da se prenese sedež v Dravograd, ki je ge-ograiski in prometni center sreza. Proti temu odloku so vse občine, župni uradi in druge ustanove prevaljskega okraja sklenile 18. tm. na sestanku v obč. uradu v Prevaljah resolucijo, ki so jo poslale min. predsedniku kot notranjemu ministru. V resoluciji povdarjajo, da je Prevalje dejansko središče sreza, zlasti v prometnem oziru, in da je celi srez i potom železnice i potom cest zvezan s tem centrom. Cela Mežiška dolina, v kateri -e ogromna industrija z več tisoč delavci, bi bila v slučaju premestitve sedeža v Dravograd težko oškodovana. Povrh je v Prevaljah sodišče, davčna u-prava, državna pošta, orožniški vod, in bi mo;«1 o prebivalstvo tako hoditi i v Dravograd i v Prevalje. Prevalje z občinami v Mežiški dolini je davčno dvakrat močnejše kot vse ostale občine krog in krog primerno, četudi staro hišico. Realitetnc pisarne posredujejo proti proviziji 1% v raznih slučajih. Trenutno so pa primerne hišice silno redke, tak oda se vsi interesenti nezadovoljni vračajo iz Maribora.« * • * Omenjeni slučaji kažejo, da bi bilo potrebno, če bi mariborski stavbeniki in vsi merodajni činitelji ukrenili vse potrebno, da se gradbena akcija za manjše hišice v mestnem območju nadalju e in izvrši v splošno zadovoljstvo vseh številnih interesentov — prijateljev našega mesta. finer^borsko gledali? REPERTOAR. Petek, 21. februarja. Zaprto. Sobota, 22. februarja ob 20. uri »Lepa pustolovščina«. Ljudska predstava pri znižanih dramskih cenah. Zadnjič. Nedelja, 23. februarja ob 15. uri »Netopir«. Kuponi. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Prvič. Pondeljek, 21. februarja. Zaprto. Torek, 25. februarja ob 20. uri »Sneg«, ab. B. Kuponi. Zadnjič. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 23. t. m. bosta v gledališču dve glasbeni predstavi: ob 15. uri se vprizo-ri Straussova opereta »Netopir«, katero odlikuje klasična melodijozna glasba in izredno zabavno dejanje. Veljajo kuponi. Zvečer letošnja premijera brezdvomno najbolj uspele operete predlanske sezone Stolzove »Takrat v starih časih«, ki bo radi svoje nad vse prisrčne muzike in ganljivega ljubezenskega dejanja iz dobrih starih časov gotovo tudi letos zelo privlačna. Priljubljeni komik g. Josip Daneš bo slavil petindvajsetletnico plodonosnega umetniškega delovanja začetkom marca v francoski veseloigri »Naš gospod župnik«. iz Maribora, za progo Dol. Lendava - Beltinci -Murska Sobota g. Senekovič iz Zg. Kungote, za progo Ljutomer - Malanedelja-Ptuj pa g. Štibler iz Ljutomera. — Smrtna kosa. l Danes zjutraj je v Krekovi ulici 5 u-mrla gospa Jerica Josek, vdova po okrajnem glavarju, stara 84 let. Blag ji spomin! — Popisovanje mladeničev, rojenih ieta 1912. Mestni magistrat ponovno opozarja vse mladeniče, rojene leta 1912, ki bivajo v mes u Mariboru, pa se še niso prijavili pri mestnem vojaškem uradu kot vojni obvezniki, da nemudoma zadostijo tej dolžnosti, ker bodo v nasprotnem narjev«. Nove točke so bile: »Mačji slučaju strogo kaznovani po vojaškem koncert«, originalen po zamisli ia in- kazenskem zakonu. One mladeniče, ki sr jaciji, sicer pa le zabavnega zna- so pristojni v mestno občino mariborsko, V’ cno,W „ a ne bjvaj() y mestu< sQ doIžn. starjšji da jih naknadno prijavijo. Prijavni rok je podaljšan do 28. februarja. in mogočna zaslomba za n^;e brate v Avstriji. — Tako resolucija. — Za ples Jadranske Straže v Ljubljani v narodnih nošah dne 22. tm. v Unionski dvorani je dobilo tukajšnje Slov. žensko društvo 5 vabil, ki so pri gospe Zlati Brišnik na razpolago. — čaja: »Palčki«, ki spadajo v isto vrsto; »Souvenir de Suisse«, dvojnik »Ruske igračke«, katere pa zdaleka ne dosega in »Ruska Velika noč«, s katero je »Sinja ptica« zaključila svoje dvodnevno gostovanje. Razpoloženje je bilo prav tako dobro kakor prvi večer. —r, Drugi uečer gostoucinja Sinje ptice“ Pred prav tako razprodanim gledališčem kakor prvi večer, je gledališki ansambl »Sinje ptice« odigral tudi dru go predstavo. Program je bil krajši in vse preveč je bilo tudi ponavljanja, med tem ko nekaterih točk, ki so bile na programu, sploh nismo videli. Globlje umetniške vrednosti so bili tudi drugi večer nastopi: »V mosecu maju«, »Pesem vlačilcev na Volgi« in člo veško globoka in iz groteske v tragedijo končujoča trojica > Beračev-laj- Koncert pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice. V soboto, dne 8. marca nastopi pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, ki je gostovala v zadnjem času po Češkoslovaški, na Poljskem, na Dunaju in po Franciji, ter imela povsod naravnost ko-losalen uspeh. Koncert se bo vršil v unionski dvorani. Proizvajal se bo vzpo-red francoske turneje, ki se je vršila v spomin 120 ietnice ustanovitve Ilirije. Dirigent: operni kapelnik Polič. — Vrnitev avtonomnih poslov celjski občini. Ban dravske banovine je odredil, da se s 1. marcem 1930 vrne mestni občini celjski v poslih, ki se nanašajo na stanovske matice in sklepanje zakonov, ljudsko štetje, volitve v zakonodajna zastopstva, socijalno zavarovanje delavcev in nameščencev, vodno pravo in bogočastje, pristojnost, ki ji je bila odvzeta in prenešena na sreskega načelnika v Celju z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 7. julija 1920, Uradni list z dne 16. julija 1920, štev. 278/84. Danes koncert Prihode. Izkoristite nad vse redko priliko in pojdite danes zvečer v Unionsko dvorano h koncertu češkega vijolinskega velemojstra Vaše Prihode. Hvaležni nam boste, da smo Vas v poslednjem trenot-ku še opozorili na tega vijolinskega velikana. Preostale vstopnice se bodo dobile pri večerni blagajni od 19. ure dalje. Bodite točni! — Dražba kož divjadi se bo vršila dne 25. marca v prostorih ljubljanskega velesejma. Kože se sprejemajo do 23. marca. — Zopet samomor v Mariboru. Davi krog pol 9. ure jc bila obveščena policija, da se je v nekem mariborskem hotelu ustrelil neki potnik. Ugotovilo se je na podlagi listin, da gre za 45-letnega trgovskega potnika Josipa Baršiča iz Zgro. Polskav.e Našli so ga v mlaki krvi na tleh v sobi. Ustrelil se je iz brownin-ga v desno sence. V Maribor je prišel včeraj. Rešilna postaja je nezavestnega moža odpeljala v bolnico. Okrog poldneva je bil še živ, vendar je stanje brezupno. Pri njem so našli pismo za njegovo sestro Ano v Zg. Polskavi, v katerem jo prosi, naj mu oprosti, kakor mu bo tudi Bog odpustil. Pravi, da ne more več vzdržati strašnih bolečin, ki mu ne dajo cele noči spati. Trikrat je že prosil v bolnici sprejem, pa so ga vedno odklonili, češ da ni prostora. Tako pa dalje živeti ne more. — Spoštovana gospa! Ako jc naše glavno skladišče za čaj prezrlo poslati Vam čajni vzorec, Vas najvljudneje prosimo, da obiščete našo iilijalko v Gosposki ul. št. 7, kjer Vam nudimo bogato sortirano zalogo čaja nove žetve. V soboto dne 22. februarja priredimo poskusno kuhanje čaja, na katero Vas najvljudneje vabimo. JULIO MEINL d. d. 528 uvoz kave in čarn. GRAJSKI KINO OHAJSKI KINO 21., 22., 23., 24. februarja BDEČI KROG lya Mara. B ~man Kdgsrja Wallat*, Zgodnja ptičia selitev. Selitev ptičic pevk koncem februarja je res izjemen pojav, pa letos se vrši in sicer v nedeljo dne 23. februarja popoldne. Pogumni oddelek slavčkov, škrjančkov, škorcev in krokarjev (sopran, alt, tenor, bas) naše agilne Glasbene Matice poleti z avtobusom v Jarenino na domačo veselico »Ob lipi« (g. Cvilak). Kdor se želi ž njimi poseliti, pa se že pomladno po-vedriti, se bo lahko poslužil avtobusa, ki bo vozil od 13. ure dalje od gostilne Spatzek in kavarne Jadran. Mačkov — (kakor jih je g. Arnuš v »Večerniku« tako strahotno, pa lepo opisal) — se ni treba bati, v Jarenini se jih ne dobi, ker jih pristni »plavčan« (zoroslad) in jareninski »vajgenčan« (sladozor) ne rodi. Kdor ni bil i igrokazu »Na razvalini življenja«, se bo lahko divil tudi ob pogledu na mičnokretno »Lenčko« in sla-doljubko »Tono«, prideta obe posluškat ljubkano žgolenje. Društvo za podpiranje revnih učencev v Mariboru ima v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. dop. svoj redni občni zbor v I. nadstropju meščanske šole v Cankarjevi ulici, s poročili društvenih funkcijonarjev, volitvijo novega odbora in ev. slučajnosti. K udeležbi uljadno vabi odbor. — Na policijskem piesu dne 22. t. m. fotografirata Vlašič in Japelj, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. — 525 Ž«l«znlca preko Sahare NAČRTI IZGOTOVLJENI. — PROGA BO DOLGA 3450 km, VOŽNJA BO TRAJALA TRI DNI. — GRADNJA BO TRAJALA OSEM LET. — OGROMNI GOSPODARSKI IN POLITIČ NI POMEN ŽELEZNICE. francoska komisija za proučevanje vprašanja transsaharske železnice je dovršila svoje delo in predložila francoski vladi obširno poročilo. Tehnična stran in vprašanje trasiranja proge, ki bi naj vezala Sredozemsko morje z reko Niger in s centrom Afrike, vse to je v poročilu obravnavano s takšnimi podatki in ilustracijami, da se mora človek čuditi naglici in veščosti, s katero je komisija svojo nalogo rešila. Delo je bilo težko ne samo s tehnične, ampak tudi s politične strani, saj je znano, da so se Alžir, Oran in Konstantina potegovali za prvenstvo glede izhoda železnice od Sredozemskega morja skozi saharsko puščavo. Komisija se je v svrho naglejšega ob-vladanja problema razdelila v štiri podkomisije, ki so na štirih raznih terenih proučevale položaj. Tekom 10 mesecev so prepotovale krog 30.000 km, deloma s karavanami, ponekod v velikih borbah z neprilikami in težavami podnebja in pokrajin. Proga bo stekla južno od Orana v Al-žiru, ker od mesta Alžira do Orana in odtarn v Kolomb-Bekar že teče železnica. S potrebnimi koraki se bosta priključila tej progi Konstantina in Tunis, gradnja proge pa se bo nadaljevala v pravcu Sahare. Tako bo deležen blago-dati nove železniške zveze celi sever francoske Afrike. Proga skozi Saharo bo imela norma'ni kolosek in bo dolga 2398 km do In-Tasita, ki je v osrčju puščave. Tu se bo razdelila na dve progi, ena bo tek’a proti vzhodu do Njameja ob francoskem Nigeru, druga pa proti zapadu preko Timfcuktu, do Segu-Likova v francoskem Sudanu, kjer se bo združila s senegalsko progo, ki vodi v Dakar. CeMkupna dolžina proge 3450 km. Nedvomno bo gradnja železnice nale- tela na velike težave, zakaj ni lahko zgraditi železno cesto več tisoč kilometrov daleč preko največje puščave na svetu, kjer je toliko elementarnih nepri-lik, ogromnih nasipov peska, suše, pomanjkanja vode in mnogokrat tudi pomanjkanja vsakršnega živega bitja. Treba bo predvsem osigurati eksistenco delavcev in inženirjev, ki bodo leta in leta morali prebivati v puščavi, da ustvarijo nove centre življenja. Treba bo zavarovati funkcioniranje prometa po celi progi zakaj vlak od Sredozemskega morja do Nigera bo rabil za vožnjo tri dni. ' Zgradnjo železnice bodo poleg Francije financirale tudi države Alžir, Maroko, ekvatorska Afrika in Senegal. Emitirane bodo obligacije, za katere bodo garantirale države, za dobo 8 let, kateri čas je predviden za izgradnjo železnice. Glede trgovine in prometa predvideva poročilo komisije, da se bo železnica z enim milijonom ton uvoza in 700.000 tonami izvoza sama vzdrževala, in da se bo v teku 60 let tudi cela gradbena enota amortizirala. Transsaharska železnica bo vezala center Afrike s Parizom, odkoder se bo lahko do Nigera prispelo potem v petih dneh, dočim je sedaj tre-, ba dvajset dni. Tudi se bodo mogla od-premiti ogromna bogastva črnega kontinenta v Evropo, Francija bo pa poplavila kolonije s svojimi proizvodi. Politični, zlasti pa vojaški pomen transsaharske železnice bo ogromen, kar se že vidi na prvi pogled tudi na zemljevidu. Francija bo v slučaju vojne lahko v kratkem času vrgla svoje kolonijalne čete v Evropo, kakor da so na istem kon tinentu. Tako bo ta železnica za Francijo ne le prvovrstna ekonomska, ampak zlasti tudi nacijonalno-politična pridobitev. roka princese lleane V Bukareštu z vso gotovostjo zatrjujejo, da je bila zaroka najmlajše hčerke pokojnega rumunskega kralja Ferdinanda, princese lleane z grofom Hochber-gom preklicana. Zgodilo se je to baje radi neke notice berlinskega komunističnega dnevnika »Die Rote Fahne«, da je neko sodišče v Nemčiji pred leti obsodilo grofa Iiochberga radi nekega nravstvenega pregreška. Grof Hochberg je že odpotoval iz Bukarešta. Na kolodvor sta ga spremila le princesa Ileana in policijski prefekt, od članov kraljevske hiše pa sicer ni bil nihče navzoč. Slovo obeh zaročencev je bilo izredno hladno. Rumunska kraljica-vdova Marija in princesa Ileana odpotujeta te dni v Egipt, po povratku v domovino pa bo preklic'zaroke princese z grofom Hoch-bergom tudi uradno objavljen. Žrtue snežnega uiharja Pretekle dni je divjal ob atlantski oba- li Zedinjenih držav strahovit leden snežni vihar, ki je zahteval tudi 17 človeških žrtev. Posebno močno je zapadel sneg v severozapadnem delu države. Samo v Newyorku je bilo nad 20.000 delavcev zaposlenih z odkidavanjem snega, ki je zapadel nad meter na debelo. Številnim ljudem so zmrznili posamezni udje in so morali iskati zdravniške pomoči. Vihar je prišel popolnoma nenadoma in je zamedel celo več avtomobilov s potniki vred, ki so potem zmrznili. Pr*§s*> . DEŽELE BREZ PROMETNIK POTI IN Z MESTI PO 80 PREBIVALCEV. Nemški potopisec Artur Rundt je te dni objavil v berlinski »Vossische Zei-tung« nekaj črtic o svojih najnovejših Potovan ih. Bil je tudi v Aljaški, ameriškem visavisu azijske Sibirije. Pripoveduje med drugim: Skagway je slovito mesto Aljaske in *nia kakih 3000 prebivalcev. Spominja zelo na Zermatt, in ko sem to povedal nekemu meščanu Skagvvaya, je bil s tern komplimentom zelo zadovoljen. »Seveda« — je žalostno dostavil — »treba priznati, da v deželi nimamo takore-koč nikakih prometnih poti in da je pretežni del Aljaske popolnoma ločen od ostalega sveta. Ta »takorekoč« je treba vzeti dobesedno. Razen poti preko V/hita, kjer so nekoč kopa'ci zlata prodirali v »obl ubljeno deželo« in kjer danes vozi tudi železnica, ni absolutno nikake prometne možnosti razen reke Yukona. Pot iz Skagwaya do Yukona po železnici znaša kakih 200 km, in traja dobrih 7 l1^' Pr02a i® zanimiva in v pogovoru Z /t,laI?,?tcvi.Inimi Paniki, ki so semkaj zablodili, mine čas naglo. Zadnja postaja je Whitehorse ob Yukonu, kjer izstopijo vsi potniki. Odtam je Yukon ploven in vkrcamo se v rečni parnik. Yukon, »reka rek«, je »glavna žila« Aljaške Dolga je 2500 km. torej trikrat daljša kot Ren. Teče od vzhoda na zapad. Poleti proinetujejo na njej rečni parniki, ki so podobni Noetovi barki ali pa gledališkim ladjam na Missisippiju, ki smo jih gledali v filmu (showboat). Parniki nimajo vijakov, ampak mogočna lesena kolesa na zadnem delu ladje. Cela ladja je belo pobarvano, s mo lopate koles so močno rdeče, kar učinkuje prav veselo. Naša ladja se imenuje »Casca«. Kapetan ni kapetan, ampak »master«, kakor ima napisano na čepici. Z Yukonom ste v zvezi dve že’ezni-ški progi: ena — kakor smo že rekli — iz Skagwaya do Whitehorseja, druga pa vozi od pristaniškega mesta Se\varda prilično do sredine toka reke. Ko po zimi Yukon zamrzne, se vrši promet s sanmi, ki jih vlečejo psi, in potuješ tako skoro hitreje nego poleti, za- kaj parnikom na Yukonu se ne mudi. Od V/hitehorseja do Dawšona potuješ po reki nizdo! 6 dni, vsak dr l se mora parnik ustaviti, da vkrca drva, ki so potrebna za kurjavo strojev. Od Davvsona do Whitchorseja, torej proti struji, pa traja vožnja najmanj dvakrat tako dolgo, mestoma je tteba ladjo vleči s posebnimi močnimi že’eznimi vrvmi, ki so pritrjene na obali, dokler ne pride ladja v mirnejše vode, kjer se pomika zopet sama. »G!avna žila« Alknke ni zelo frek-ventinma. Na celi reki — kakor rečeno, 2590 km — je vsega skupaj 12 parnikov, kakor je naša »Casca«, ki lahko vzame s r boj do 50 potnikov. Večkrat parnik obstoji, da vkrca nove potnike, ki pri .'ob' i7. nctrnnjosF. Je tam mnogo vasi z -10 do SO ljudmi, ki so posejane tuintam. Seveda, če je Skagway s svojimi 3000 prebivalci »velemesto«, potem so te rudarske vasi, kjer živi do 100 ljudi, tudi osrednja mesta«. Naš izvoz suhih sliv in suhega sadja tvori poleg živine in mesa, žita in lesa eno izmed glavnih postavk naše izvozne statistike. V času od 1. 1921 do 1929 smo izvozili iz države suhih sliv 316.663 ton, v skupni vrednosti 1,678,795.000 Din, suhega sadja 234.949 ton v skupni vrednosti 663,557.000 Din. Največ se je izvozilo suhih sliv l. 1923 (66.392 ton), najmanj 1. 1929 (13.136 ton), suhega sadja pa največ 1. 1929 (49.487 ton), najmanj 1. 1922 (2129 ton). 5 strihninom zastrupljeni V vasi Sucan na Slovaškem so aretirali te dni mizarjevo ženo Lansfeld, ki je v noči od sobote na nedeljo zastrupila s strihninom iz Amerike vrnivšo se zakonsko dvojico Pazel, da bi si na ta način prilastila njihovega več tisoč dolarjev obsegajočega premoženja. Zakonca Pazel sta stanovala pri Lansfel-dovi kot podnajemnika in sta hotela za svoj denar kupiti lepo posestvo. Po svojem zločinu je Lansfeldova poklicala v hišo orožnike in zdravnika ter jim izjavila, da sta Pazlova izvršila samomor. Toda okrožni zdravnik je takoj ugotovil, da js samomor izključen in da gre za zločin. Pri hišni preiskavi so res kmalu našli v stanovanju Lansfeldove velike množine strihnina, v nekem predalu pa dolarje zastrupljene zakonske dvojice Pazel. Posledica je bila, da sta bila Lansfeldova in tudi njen mož are-t rana, ker je obstojal upravičen sum, da je tudi on .zapleten v dvojni umor. Lansfeldova je dalje osumljena, da je izvršila pred leti še dva umora. Med vojno je imela namreč ljubavno razmerje z nekim ruskim vojnim ujetnikom, ki si je s pridnostjo in delom prihranil večji znesek. Lepega dne pa je dotični Rus izginil brez sledu. Domneva se, da ga je umorila Lansfeldova. Približno pred petimi leti je dalje nenadoma umrla neka vdova, podnajemnica pri Lansfeldovi, Ki je imela 10.000 zlatih kron premoženja. Kot vzrok smrti je brlo tedaj navedeno oslabljenje srca. Sedaj bodo izkopali tako truplo te ženske, kakor tudi imenovanega Rusa. da se ugotovi, kake smrti sta umrla, kajti sodne oblasti sumijo, da sta postala oba žrtev pohlepa Lansfeldove po denarju. Spori Cela razstava pogorela. Veliko anatomsko-higijeasko razstavo v Dortmundu pod naslovom »Človek«, ki je Jz Mtinchena in je pred tremi leti na Dunaju vzbudila velik interes, so nameravali v kratkem prepeljati v Ameriko. Dne 18. trn. pa je v barakah, kjer je bila v Dortmundu nameščena, izbruhnil požar, ki je uničil celo razstavo z stotinami modelov in preparatov. Škodo cenijo na več stotisočev mark Sokolski ^ian v Budišinu so imeli 9. tm. lužiški Srbi povodom letne skupščine Lužiško-srbske Sokolske Zveze. Sokolstvo se med lužiškimi Srbi lepo razvija, disciplina je vzorna. Lani se je vršil lep sokolski tečaj v Kulo-vu. Oddelek lužiško-srbskega Sokola je lani prvič nastopil na vsesokolskem zletu v Poznanju iri ic žel veliko priznanje. V Lužici sami je bilo lani več zletov Sokolstva, leto pa je bilo za v r Seno s sokolskim tečajem v Budišinu. Sokolski savez je razdeljen na tri župe. Smučarski izlet preko Pohorja. Zimskošportni odsek Slovenskega planinskega društva Maribor - Ruše priredi v nedeljo dne 23. tm. smučarski izlet iz Maribora na Mariborsko kočo ter dalje čez Ruško kočo - Veliki vrh - Sv. Martin v Slov. Bistrico. Zbirališče v soboto pri Mariborski koči, od koder se odide v nedeljo^ dopoldne k Ruški koči. Pri mariborski koči dopoldne vežbanje. Vabljeni so vsi prijatelji tega športa k čim večji udeležbi izleta, ki se izvede pod strokovnim vodstvom. Snežne razmere so kaj najbolje ter naj nihče ne zamudi prilike spoznati vzhodni del našega Pohorja. Za povratek z autobusom iz Slov. Bistrice je preskrbljeno ter se vrnemo v Maribor v zgodnjih večernih urah. Prvenstvo dravske banovine v rokoborbi in dviganju uteži. Športni klub Železničar Maribor, priredi v dneh 15. in 16. marca v veliki dvorani Narodnega doma tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi in dviganju uteži. Propozicije so sledeče: Tekmovanje se vrši po pravilih JTA in Š. Saveza in sicer v sledečih kategorijah : v bantam do 56 kg, v perolahki do 61, v lahki do 66, v \velter do 72, v srednji do 79, v polutežki do 87 in v težki nad 87 kg. Pravice udeležbe imajo vsi pri JTA in Š. Savezu verificirani atleti pri Savezu prijavljenega kluba. Zmagovalci dobijo nagrade in sicer za prvo mesto, ako bosta dva, za drugo, ako bodo trije in tretje, ako bodo štirji ali več tekmovalcev. Prijavnine ni. Rok prijave je do 10. marca zvečer do 18. ure. Po tem času se prijave ne bodo več sprejemale. Tehtanje se bo vršilo dne 15. marca od 18. do 19. ure. Prijave je poslati na naslov: SK Železničar, v roke Fischerja Josipa, delavnica drž. železnic. Naši smučar}! na mednarodnih zimskih tekmah v Oslu. Našo smuško reprezentanco tvorijo Joško Janša (KS Ilirija), novi državni prvak inž.^ Janko Janša (SI< Bled) in Bogomir Šramel (SK Ljubljana), ki so včeraj odpotovali v Oslo. Graški Sportkiub - SK Železničar. Prva mednarodna nogometna tekma v, Mariboru bo v nedeljo dne 23. t. m. na igrišču SK Železničarja ob vsakem vremenu. Soholstoo Sokol Maribor I. Vse narodno čuteče občinstvo in dosedanje Sokole, ki stanujejo na desnem bregu Drave, prosimo, da pristopijo k novo ustanovljenemu Sokolskem društvu Maribor I, svoje mlajše pa peljejo k telovadbi. 5 svojim pristopom Ludo mnogo pripomogli k uspešnemu narodnemu delovanju, ki je za ta del mesta velikega pomena. Osebne prijave sprejemata brat dr. Pivko (Betnavska cesta 35) in brat Zotter Rajko (ob delavnikih: Vetrinjska ul. 11, ob nedeljah: Koseskega ul. 43). Pismene prijave naslovite na Sokolsko društvo Maribor I. — Zdravo! Starosta: dr. Pivko. Tajnik* Dojčinovič. Sokol Maribor I. priredi jutri, dne 22. februarja, ob 20. flrt v telovadnici kasarne kralja Petra čajanko s filmsko burko. Dobro došli vsi člani kakor tudi ostali prijatelji našega Sokola. Zdravo! »Čarovnik« Zeileis toži berlinskega profesorja. Znani »čudežni doktor« Valentin Zci-leis v Gallspachu pri Linzu je vložil tožbo proti berlinskemu profesorju dr. Lazarusu radi napadov, ki jih je objavil v listih proti njemu. Prva razprava bo i nri r' 1! J ’M Uelifc politični proces u Ukrajini Začetkom marca se prične v Harkovn velik proces proti 95 ukrajinskim prvakom, ki so obtoženi, da so pod vodstvom bivšega podpredsednika moskovske znanstvene akademije prof. Jevre-mova pripravljali tajno organizacijo, ki je imela za cilj, da pripravi splošno vstajo v Ukrajini proti sovjetom. V Kijevu bi bil dan signal za splošno revolucijo v Ukrajini, kjer bi uporniki zavzeli in tam proglasili popolno ,ne.°M Sl1^, Ukrajine. Ustanovil bi se takoj Narc* svet, ki bi vodil posle ukrajinske vlade Proces bo trajal predvidoma dva meseca. WP0 VFn!R1?TK ‘JfilFt V M a r TT) o Fu, Me 21'. fl. 1930. * m 31 »Per bacco! Za to so boljše reči kakor bodalo... Za to je krvnik!« »Krvnik?« »Da! Saj še nisi našel morilca vojvode Gandijsske-ga, kajne da ne? . . . Torej — našel sem ga jaz!... Takoj jutri se prične obravnava proti njemu... V psmih dneh odleti njegova glava!... In ta morilec, šin moj, je človek, ki je zdaj odšel iz te sobe... St, poslušaj... Ta hip ga primejo!« Zares se je začul šum strahovitega boja, ki je trajal približno minuto. Nato se je pomirilo vse. In takrat se je pokazala v okviru vrat moška postava. Bil je don Qarconio. »Torej?« je vprašal papež. »Končano je, Sveti Oče. Mož sedi v ječi s krepko verigo na obeh zapestjih in na obeh nogah... Toda delo je bilo trdo... pet je mrtvih, trije so ranjeni. »Trupla m j spravijo proč, med preostale pa naj se razdeli 50 71 ov,« je dejal papež mrzlo. »Tak pt, e zdaj, Svetlost,« je rekel Garconio, čigar obraz je obsevala odurna radost, »ali nisem imel prav, ko sem vam govoril, da ne zaupajte temu človeku?« »Prav si imel, dobri moj Garconio,« je odgovoril Cezar. »Saj res, dragi oče, obljubil sem mu beneficij pri cerkvi Svete Marije Manjše...« »Naj ga ima!« je dejal papež. Garconio se je priklonil do tal in izginil. »Torej sinko moj?« je vprašal Aleksander VI. »ali meniš, da bi nama bilo tvoje bodalo pomagalo najti Francescovega morilca in dokazati narodu rimskemu, da smo Borgijci vešči točne in dobre pravičnosti? ...« »Oče, občudujem vas. Vaša modrost je neizmerna...« »To vem... A dotlej neizogibno potrebujeva nekoga, ki nama more privesti grofa Alma...« »Oče, vzemiva Astorro... tega dobrega Astorro, ki sem bil nekoliko jezen nanj, odkar se je priklatil ta prokleti Ragastens...« »Bodisi! Naj gre Astorra!... In zdaj me pusti, Cezar, moram se razgovoriti s tvojo sestro Lukrecijo —o politiki in o drugih rečeh, ki te ne bi zanimale...« XVIII. Peti krog. Ragastens je stopal z naglimi koraki, kakor da mu postaja laglje, čim se oddaljuje od tega Cezarja, ki je bil še sinoči v njegovih očeh velik vojskovodja, v čigar službi bi se bil z veseljem podal na vojsko. Nenadoma pa je začutil, da ga je nekdo z močjo zagrabil za obedve roki nad komolcem. V istem hipu mu je padla na glavo debela kapuca, in potegljaj vrvice jo je hipoma zadrgnil okrog njegovega vratu. Zajet v past in napol zadušen od gostega sukna svoje kapuce, Ragastens vendar ni niti črhnil besede niti zakričal. Zbral je svoje moči v nadčloveški napor, skrčil mišice in se z nenavadnim, mogočnim streslja-jem osvobodil dvojnega prijema, ki mu je oklepal roke. »Zvežite ga!... Ga že imamo!« je kriknil neki glas — glas Garconija. »Kaj šel« je odgovoril Ragastens. Z enim samim skokom, roke iztegnjene, je planil naprej in našel kot, kjer si je zavaroval hrbet. Nato je hotel potegniti jeklo, toda v tistem hipu, ko bi bil imel prijeti za ročnik svojega rapirja, se ga je polastil menih in se glasno zak robota!. »Mrjaščev zob je izdrt!« je kriknil porogljivo. »Enega še ima!« je odgovoril Ragastens in potegnil izza pasu kratko bodalo z močnim rezilom. Divje je sunil pred sebe tjavendan... Sunek je zadel v prazen zrak. Ragastens pa je počakal, sopiha-je, desno roko naperjeno, dočim se je z levo zaman poizkušal rešiti kapuce. Zdaj je Garconio prebledel od srda. Molče je razvrstil ljudi v polkrogu okrog Ragastensa, ki se je s hrbtom naslanjal v svoj kot. Dva izmed njih sta nosila vrvice v rokah. Bilo jih je kakih petnajst ; vsi so se osuplo in prestrašeno spo-gledavali. Naenkrat jim je dal menih znamenje. Vsa tolpa napadalcev je navalila hkratu. Kar je sledilo, je bilo grozno. Divja, besna, molčeča borba — le kratko grgranje in zamolklo zadušene kletve so prekinjale tišino — je trajala nemara minuto. Hip za hip se je dvigala Ragastensova roka. In bodalo je padalo, zadiralo se je v prsi, v hrbte, v rame, kakor je nanesel slepi slučaj... Udarjalo je kakor blisk v to tolpo, ki je vrvela in mrgolela okrog njega... Nenadoma pa je padel. Garconiju se je bilo posrečilo, da mu je potegnil vrvico okrog nog. To je bi! konec. Trenotek nato so odnesli Ragastensa v ječo, razoroženega in zvezanega na rokah in na nogah... Ragastens, ki mu je debela kapuca še vedno zakrivala glavo, je čutil, kako se spuščajo po stopnicah, kako gredo nato po številnih hodnikih, in gredo niže, in zopet niže... Naposled je zaslišal odpirati vrata. Železo je zarožljalo ob železu. Leden mraz je legel na vitezove rame. In zdajci so ga položili na tla. Začutil je, da mu vklepajo roke in noge v železne obroče. Slišal je škripanje ključev, kakor da zaklepajo spone na vseh njegovih udih. Nato je ukazal isti glas kakor zgoraj: »Odvzemite mu kapuco!« Ragastens, ki mu je luč trske, goreče v njegovi bližini za hip oslepila oči, se je zagledal v tesni kleti. Spoznal je, da je uklenien na Čvetero verig, pritrjenih z enim koncem k zidu, ki je stal njemu nasproti, dočim so se z drugim končavale v štirih obročih, zaprtih s trdnimi ključavnicami. Strop kleti je bil jako visok. Črni, vlažni zidovi so se pokrivali s solitrom, In ob rezanem kamenju je begal nečist mrčes, ostudni pajki, ki jih je plašila luč smolenice. Tla so bila iz teptane prsti. Mlake pokvanene vode so stale po njih in razširjale neznosen smrad. Klopi, da bi sedel nanjo, ni bilo v ječi, niti ne slame, da bi legel. Verige na nogah so bile baš dovolj dolge, da je jetnik mogel stopiti dva koraka naprej, zapestne verige pa so mu puščale možnost gibati roke, prekrižati jih na prsih in mahati z njimi okrog sebe. Blizu njega je stal vrč vode vode, pokrit z vrbovim protjem, na vrču pa je ležal hleb kruha*). *) Vse te in naslednic podrobnosti so zgodovinske, zlasti kar se tiče celice z golaznijo, kakršne je najti v večini ječ tistega časa. Te celice so bile eden najgrozovitejših izumov svoje dobe. V Svetoangeljskem gradu je bilo šestero vrst ječ, ležečih druga nad drugo: ena v prvem nadstropju, druga v pritličju, in štiri naslednje v podzemeljskih kleteh. Vsaka vrsta je štela tem manjše število celic, čim nižje je ležala. Dočim jih je bilo v prvem nadstropju dvanajst, je bila v najspodnji kleti le še ena. Tako so te ječe druga vrhu druge tvorile piramido, ki je segala s svojo ostjo v drobovje zemlje. Cezar Borgia je nazival ta razna nadstropja: šestero peklenskih krogov. Celice prvega nadstropja so bile namenjene za grajske častnike, ki so bili obsojeni v zapor, in za rimske gospode, ki so zagrešili kako malenkost. To je bil prvi krog. Drugi krog je ležal v pritličju in je vseboval navadne ječe za vojake grajske posadke. Odondot so se pričenjali kleti. Prvo vrsto so tvorile celice, ki so dobivale dovolj zraka in svetlobe skozi okenca, zamrežena z železnimi palicami: to je bil tretji krog, namenjen za tatove in morilce. če si šel eno nadstropje niže, si dospel v četrti krog: pet ali šest celic brez verige, s klopjo za sedenje in s slamo za ležišče. Tu sem so zapirali tiste, ki so biii obsojeni na smrt. Se eno nadstropje niže, pa si bil v petem krogu; troje celic, podobnih tistim, ki smo jih pravkar opisali. Tu so bili zaprti obtoženci, ki so sloveli za nevarne in ki so imeli stopiti pred sodnike zaradi kakršnegakoli strašnega hudodelstva. Šesti in zadnji krog naposled je tvorila ena sama celica. Ležala je štiri nadstropja pod pritličjem, in bila je nekak črn vodnjak, ki je meril jedva par pedi v premeru. Nesrečnik, ki so ga po vrvi spustili v tfl globino, ni mogel niti sedeti niti ležati: manjkalo mu je prostora. In tudi če bi mu bil prostor dopuščal leči, bi mu bilo vendar nemogoče. V tem vodnjaku je bila voda in je segala jetniku do srede stegen — gnila, okužena voda, kamor so metali kače, krastače in ogromne podgane. Ko je bil obsojenec spuščen v ta vodnjak, so krastače, kače in vzlasti podgane navalile na nesrečnika, deloma, da bi si utešile glad, deloma pa, da bi našle zavetišče pred vodo... V eno izmed teh ječ petega kroga so torej priklenili Ragastensa, ko so ga privlekli iz Vatikana v Sve-toangelski grad, po rovu, ki je bil širji od onega, ki so ga poznali samo papež, Cezar in Lukrecija. Ko so mu sneli kapuco, se je naglo ozrl okrog sebe. Garconio je z migljajem roke odslovil vse svoje ljudi; še enkrat je sovražno pogledal jetnika, nato pa je odšel tudi sam. »Sovražnik beži!« je zamrmral Ragastens, ko je ostal sam... »Bogme, zdi se mi, da sem izgubljen ... Toda tega veselja jim ne privoščim in ne napravim, da bi ječal na svojo smrtno uro...« Toda bil je mlad, poln prekipevajočega življenja. Nemogoče se mu je zdelo uiti maščevanju Borgijcev. In vzlic vsej strašnosti svojega položaja je bil danes mnogo manj obupan kakor v trenotku, ko je stopil iz groba ob Appijski cesti s prepričanjem, da je na veke ločen od Primavere. Čuden pojav se je vršil v njegovem krepkem in živahnem duhu. Zdaj se je čutil rešenega svojih obveznosti do Cezarja Borgia! Kot svoboden človek ne bi bil nikdar mogel postati sovražnik tega človeka, ki mu je dajal pravzaprav zgolj dokaze neobičajne naklonjenosti. Hvaležnost ga je ovirala kakor veriga. 4»mIm i* MtiJalM MHMM ■blhuto*: wl« b»i