* ii i ______V ^H VI dl aH . (Lrf ■ _ ' ..................... i I m VH ■ ■ ■ . . H O ■ ■ . J\tti I I U ■ M ■ ^m w H ifMItl t i I fll m JH i i .i ....... | m rkllTTr iž IIbt lah" miTnnl 1 j II I ^fc ^fl BlT ^fc Wl^fc Official Orfan of 85 Sfer«. I j fcileegeasewOy. Mil V M. ^ ■■ M lilBlll J 1111 1 JI I 1M 1 satiom. W ^^l^aHk^l^SMlB Ift iHi fls^B^v 4B bUI dB fla ^^^ ■■ = •" 1 i i ' 111 i ■ i i 1 , i i, ==3gaa= in ■'■■mi -a t ■ ... ■ mi ' 1 ■; „ . , ....... ,, ,i r, t" , , j RTq ^ '' sgg=™=c ' . I ■L.-l, . ' -i--'i I H MM ^^ I II fl H H l^ofl ■■ g H H ^a ^ke H H H^^V H B H H fl^LI ■ Ha ■■ ■JHff H H ^^^ H H I^LI ^J^k II I f^^B • 'B ^m mM ^m ^H | ^^ I I ^M _ I I ^H | I^A KJ^L ^H | ^^S^H I mJ^L Rojak napaden z nožem in I smrtno ranjen od suroveža. ___ ^Ke je malo opaziti zadnja ^Bg slovenski naselbini Cle- ■jf^Kral, ki stanuje na ixio i Bet 63rd St. je korakal proti j pte^ zasede napade brutalnež | Eožem ravno pri srcu. Dalj1 H&je Krall ležal nezavesten j; Bpnrtno ranjen, predno je bil Bpeljan v St. Clair bolnišnico »padalec Fr. Oblak, star 28 znan surovež je bil kma-Hipotem od policije ujet, toda H^potu do policijske postaje, ijegovi banditski prijatelji Hpdli policista, 'ki je peljal Hpka, s kolom po glavi in ga 1 M na tla. Policist je imel še H|er in oddal več strelov za K»adalci, toda ne ve 4e ali je Hmp ranjen aH ne- (Policija | Hp hišo, kjer je Oblak stano-| m, zajedno pa vse postaje in Hode iz Clevelanda in goto-Bije, da bo prijet in »dobi za-Hjteno kazen za njegovo Kajno surovost. Morilski naT 1 H se je pripetil kmallu po ■toči med pondeljkom in i-»Novi' uradriiki dr. sv. Jo- Sa za leto 1917 so sledeči: ^^E^nik Anton Jančar, prvi Brnik Fr. Košmrlj, II. tajnik Stampfel, blagajnik John Hftn. Odborniki: Jos. Lavrič, ■g- Bolka. Pregledovale! raču- . Hfr:Fr. Zakrajšek, Geo. Kopit in Jos, Erbežnik, vratar P. Bit zastopnik za zapadno , Hmn £eo Kofalt, za Newburg ' B/Urbančič. Glasilo Clev. A. B-Slov. Narodna Čitalnica Wk v četrtek, 25. -jan. ob 8. Hročer svojb redno sejo. Men-Hp.se bo vsak čitalničar zave-Wm, da je treba zahajati na se-i kulturnega društva, .ki frkr-Ki našo izobrazbo. Člani so ■prošenj za obilo udeležbo. Hmlija iz Londona^otom na-Kg& uredništva prisrčne poz-Hfve Nikolaj Velimirovič, ki ^^Be mudil v'Clevelandu juli ^»meseca leta 1915 in imel ob Hp priliki krasen nagovor na HRiriške Slovence v Cleve- B^retelflo nedeljo je imel v ■postorih Slov. Narodne Ci-Hbce -g- Ivan Zorman, naš Bensko-amerišiki umetnik in ■pik jako zanimivo preda-^K o slovenski literaturi. /: Hp^dami se je teško zahvaliti ^^Bivemu narodnjaku, toda ^pdavanje, katero so posluša-E člani Čitalnice, je bilo v res-P -i prijetno, podučljlivo in v ^H>ist vsakomur navzočemu HE|o živo potrebo čutimo pri ■iipH narodu, da spoznamo ^Kje velike može, katere je fo-H|a slovenska majka, toda jih ^Spoznamo, in marsikdaj ra-^Biboslušamo in sledimo bese-K drugorodcev kot naš;h j domačih, originalnih korenin. ^Hp moramo biti g. Zormanu Bo fbvaležni, da nam opiše in HL naše literarne moči, in či-. BP^arji bodejo gotovo sku-B|. da s priznanjem truda g. Ktnana preskrbijo še Teč e-nakih razprav od strani g. Zor-mana. Le žali nam je, da po-H j kan je prostora ovira na-■ taneni opis razprave. ^^ vljebi za nedoločen čas. Vzrok je, bolezen učitelja. V petek, 26. jan. torej ni sole, in če bo šola v pondeljdk, 29. jan. se bo pravočasni) naznanilo v petkovi številki. , —Slovenske Sokolice se pripravljajo, da priredijo v nedeljo, 28. jan. v Birfcovi dvorani izvanredno zabavni večer, 'katerega posebnost bo "Piihler-jev kevder" in pa "Ugahjka ob polnoči". Prijatelji dobre zabave se prijazno vabijo k udeležbi. ' —Po pošti je dobila blagajna Cuyiahoga county v ponde-Ijeik $1.000.000 v davkih. Še pol miljona davkov ni plačanega. —»Mesto Cleveland se nahaja na desetem mestu, kar se tiw če poštne hfanilnipe. 5500 Cle-velandčanov ima svoj denar uložen na poštni banki, in ti ulozki znašajo 1,246.000. do- ( larjev. Vsem Slovencem priporočamo poštno hranilnico, ki ie najbolj varna na delem svetu. Absolutno ni mogoče zgubiti denar. Sicer sol nekoliko mani-ši procenti, toda varnost je absolutna. Nadaljna pojasnila dobite na poštnem uradu. —'Rojakom priporočamo plesno šolo, katero vodi rojak J Skufca v Birkovi dvorani. Na- HinMlza vse narode " je nadaljeval predsednik Wilson, 4"da imajo tako vlado, kakoršnjo si sami izberejo.'Vladar ne sme biti postavljen sam od sebe, am^ak od volje onih, ki so vladanf, IMorja morajo biti prosta vsem narodom, in to so poslanci Združenih držav neprestano zagovarjali in kar je tudi v principu, svobode, katero zastopajo Združene države. j AmčriŠki pHncipi. "To so ameriški principi, ajjierHke vodilne sile. In mi ne moremo priznati nobenih drugih. In dbjednem so to principi vseih naprednih ljudi} povsod po celem modernem »vetu. Te principe se mora ___«.____i. __ spoštovan in ie po»»«n puntu n|k more naoredovati civilizi* Predsednik ima silen upljiv. 1 Od časa, ko je bila progla- ] šena ameriška neodvisno« in 1 so Združene države-odpqveda- 1 le pokorščino vladarjem, ki so 1 bili kronani, ip od časa, ko je j predsednik Monroe izjavil, da i se v ameriške razmere n^ sme i utikati Hobena evropska ob- 1 last in od časa, iko je predsednik Lincoln se izjavil, da morajo biti vsi ljudje \ Zjedinje-nih državah svobodni it) mora biti suženjstvo odpravljeno, ni noben predsednik še izjavil tako ipomeinbnih besed, ki so povzročile toliko hruma med * državniki. Gotovo dejstvo je, da bo predsednikov govor o-hranjen kot -eden najbolj važnih zgodovinskih izrekov, te: 1 da se bodoča usoda rainih narodov prikrojevala po načelu " Wilsonovih besed. Mali narodi so skrb Wilsona. I CM) več prilikah se-je pred* , sednik že izjavil, da bo prva skrb Zjed. držav po končani vojni, da mali narodi, iki so bi- * li sedaj zatirani od večjih narodov. morajo biti v bodoče -svobodni, neodvisni in jim mora dati ista prilika, da se trgovsko in kulturno razvijajo kot veliki narodi- To je nepo- i^llil1*!r lull *fl!HHkF%*tavc, kjer se govori "da so vsi ljudje ustvarjeni enako in da imajo vsi ljudje enake pravice biti svoboden, neodvisen in srečen". IFredsednik se je posebno izjavil v svojem najnovejšem govoru, da mora biti Poljska svobodna, ravno tako AI-zacija-Loliringija,, Belgija ter prebivalci jugo-vzhodne Evrope, to je ljudje, ki prebivajo severno od južno Balkana. Kakšen sme in mora biti mir: (Več republikanskih senatorjev se ni strinjalo » Wilso-novim govorom, ker so mnenja, da tak^ stvari kot jih predlagaj Wilson, niso mogoče v praktičnem življenju. Toda Wilson je tem odgovoril sledeče: Svet more uživati mir le tedaj, če je življenje stanovitno, toda nobene stanovitnosti ne more biti, če se človeška volja upira prisiljeni vladi, kjer ni mirnosti duha in čuta pravice, svobode itj re-špekta. Svet mora biti brez orožja. Glede orožja se je predsednik izjavil: "Orožje in oboroževanje je največje vprašanje, ki se tič6 miru in bodočnosti narodov. Toda nobenega miru ne bo v bodočnosti, dokler se orožje ne, odpravi, ker ravno močno oborožene države so bile neprestana nevarnOst celemu svetu. Zato se mora vprašanje glede orožja najprvo rešiti in vse, druge mirovne akcije pridejo potem v poštev". Senatorji so razočarani Seriatska zbornica ni vedela ničesar, da pride predsednik pred senatorje, dokler ni bila določena ura za prihod: Nihče, izmed senatorjev ni bil pripravljen slišati besede tako grom-nega -pomena iz predsednikovih ust. Bilo je potrebno, da se v senatu stavi predlog, da se zaključijo debate in da se imenuje "odbor, ki gre čakat predsednika. Kmalu potem je Vstopil predsednik naslonjen na roko senatorja Stonp in spremljan od senatorjev Ke-nyon, Gallinger in Overman. Vsi kongresmanl so bili navzoči poleg vseh senatorjev, na galerijah pa se Je občinstvo kar tlačilo. Grbbna tišina, ki T . f ves čas, odkar je predsednik . prišel v zbornico, in dokler ni nehal govoriti. Potem pa je nastal ogromen aplavz. Iz go- j vora se je videlo, da ni namen- , jen samo senatski zbornici, ampak celemu svetu. Predsednik je govoril resno in izvan- : redno svečano. Posledice Wilsonovega govora. 'Pričakuje se, da bo predsednik Wilson, ve zapovedi novetjiu ruskemu « miinister^kemu predsedniku Goličiriu, dfe gleda v prvi vrsti, 1 da bo imela armada na vseh frontah dovolj itiunicije in drugih potrebščin. Zadnjih šest mesecev se je v Rusiji čutilo pomanjkanje topov in munici-je in vse zgleda kot da je nova vlada odločna, da pride temu v okom. Nadalje se je izjavil car svojem reskriptu, da se bode podelila večja oblast in veljava postavodojalnim zbornicam, kar je povzročilo veliko veselje v Rusiji. Nemško uradno poročilo. JBerolin, 23. jan. Poskusi Rusov in Rumuncev, da bi prodrli skozi avstrijske pozicije pri Putna reki, so bili odbiti. Huda kanonada »e vrši na obeh krajih doline Oiutz. Južno od Rige so Rusi ponovno napadali, toda so bili odbiti. Iz francoske fronte. London, 23. jan. Sovražni poskusi udreti v naše utrjene postojanke ob reki Ancre so bili odbiti. Nemške pozicije pri La Bassee so bile obstreljevane z velikim uspehom. Sicer ni na 1 celi fronti nobenih bojev. Iz Pariza se poroča: Tekom dneva je naša artilerija epergetič-no obstreljevala sovražnikove pozicije v okolici Verduna. Nemški napadi pri Verdumt, posebno pri hribu št. 304 so bili odbiti in Nemci so se u-maknili s precejšnimi zgubami. Na laškem bojišču. Rim, 23. jan. Laško uradno poročilo: Južno od Gorice so 1 laški artileristi z vso silo obstreljevali avstrijske postojan-" ke. Avstrijci so skušali udreti v laške pozicije, kar so pa Italijani preprečili z močno ka-nonado. Tekom popoldneva so avstrijske čete bombardirale ■ laške postojanke na Kraški pla-1 noti z vso silo, posebno na ce-. sti Opatjeselo - Kostanjevica. : Proti večeru so Avstrijci pre-' nehali r obstreljevanjem., 1 Proč z Hohenzolernci. 1 iRhnf 23. jan. "Edina pot k i rešitvi" je naslov knjigi, ki je • dospela sem preko Zurieha iz . Monakovega, Bavarsko. Knji- vem v imenu "moških državljanov južne Nemčije" in pravi, da edina pot, da se resi Nemčija popolnega poloma je, da se uniči kraljeva rodbina (Hohenzoldrncev, fkatere glava je sedajni nemški cesar. Pisatelj knjige poda revijo nemških zmag, katere primerja IPjyrrhovim zmagam. Največji uspeh dosedaj je imel Hinden-burg, toda tudi ta general ni naredil druzega kot da je potisnil aktualno vojskovanje za par sto milj naprej, dočim od [meseca septembra, 1915 Nemci niti za korak niso v Rusiji naprej prišli, pač pa so se lan-; sko leto na mnogih krajih mo-/•rali umakniti. "In to ni zmaga" pravi pisatelj knjige. Nemški državniki kriče: "Mi se borimo do zadnjega moža, in kadar zmanjka mož pa naženemo otroke in ženske v bitko. Jasno se vidi, da mora priti poralT" 1 po taki politiki." Pisatelj nadalje primerja nemško cesarstvo francoskemu cesarstvu sto let nazaj. Ko pride kritični trenutek, ali bo nemški cesar pripravljen, žrtvuje ta nemško ljudstvo kakor je bil Napoleon? In kakor je Fran-čija se odrekla Napoleonu, ki •kar nastane pravi mir v Nemčiji. pisatelj nadalje pravi, da Anglija, Francija in Rusija ne bodejo nikdar hotele skleniti miru z Viljemom II. toda kakor hitro zmanjka tega cesarja, bo nastal mir. Potem se bodejo narodi, ki so sedaj sovražni eden drugemu, združili, da delujejo za skupni-mir. — Enako mnenje je močno razširjeno po .Nemčiji, kakor piše "Zurich Volksrecht". Norfolk, Va. 23. jan. Kapitan norveškega parnika Salo-nica, ki je dospel v Hamptbn Roads, sporoča, da je videl na^ potu v Ameriko, kalko je bila | pri iMadeiri neka francoska krr^ žarka torpedirana od nekega nemškega submarina in potopljena. Francozi pričakujejo zmage. ' Pariz, 231 jan. Novi francoski vrhovni poveljnik general Nivelle se je izjavil: "Brez dvoma je, da bo francoska armada, s skupno pomočjo sijaja ne angleške armade, kateri zapoveduje general Haig, v kratkem izvojevala popolno zma-go. Kajzer hoče uničiti sovražnike ^ Amsterdam, 23. jan. Nemš- , ki cesar je poslal wuertember-škemu kralju sledečo brzojavko: Vi ste izrazili svojo voljo naroda, das e bori do zadnjega moža. Sprejmite mojo prisrčno zahvalo za vaše simpatije. Vzdržite s krvjo in premoženjem armado, dokler ne bo prevzetnost- nasprotnika uničena >n sicer tako popolno in temeljito, da Nemčija ne bo imela nobenega sovražnika več. Pilzenske pivovarne so zaprte. Amsterdam, 23. jan. Glasom zanesljivih poročil, ki so dospela sem te Avstrije, so tovarn« za pivo v Pilznu na Češkem prenehale s poslovanjem. Zopet ^rememba? London, 233. ja^ Tu so se t^^ -.i. fjrez pomena. NAROČNINA« Xa AmmriKo - f3.00\£a Clrtfd. po poJtti*4.00 JEm. E-Vropo - £4-.00\To>ramšMnaJt*VtlKa-3c Ti.il—. « —J - M**i« »» "tlinlullh« A—_ iuir.cum a vb. m. m.. aunuuMD, ouo. t«l«piiom cut. muhcoton EDWARD KALIS H, PMMrn LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Real by 25.000 Slovenians ia Ac G\j of Cleveland ad elsewhere. Advertising rates 01 request. America ia spirit Ferriga in language enly Entered as mxmd-dau mutt* January Sth 1909. at th$ pott offiet at OmnUmd, Ohio under tka Act tf March 3rd. 1879. < ■ No. ii. W^d. Jan. 24th, 1917. "Tuji narodi" in mi. Znana brtsen: Jazbec si je zgradil kočo za zimo, da bi v njej preživel mrzle dneve. Na vrata njegove koče je pdtrkala lisica in prosila prenočišča v liudem mrazu. Jazbec je imelf usmiljenje in je vzel lisico pod streho. Prvi dan j« bila mirna, a že drugi dan se je pričela šopiriti in nadlegovati jazbeca, in se konečno talko razkcxracila, da je moral jazbec iz svoje koče, kjer je lisica ostala sama gospodarica. Na to basen smo se spomnili vselej, kadar smo slišali naše Slovence govoriti v Ameriki "o t-ujem narodu". Pod naslovom "tuji narod" namreč naši Slovenci označijo v Ameriki tu rojene Amerikance. In to je velika pomota. Namesto da bi se mi šteli k tujcem, pa prištevamo one k tujcem, ki so tu rojeni, katerih očetje so uprizorili revolucijo, da se rešijo kraljevega jarma in naredijo iz svoje nove ' domovine svobod no deželo, kjer ni vladarjev, ne militarističnega pritiska in tiranije. 1 (Posebno je komično slišati Slovenca, ki govori nokako zanič Ijivo o "tujcih". Slovenca namreč, ki je tukaj komaj pallet in že pravi Amerikancein "tujec". Mi vsi smo bili gosto- ; Ameriko. Mi vsi smo prišli sem, da tuikaj delamo, Iker doma delati nismo mogli. In uživali »mo pri trdem delu svoj kruh, motil in nadlegoval nas ni nihče, ustanavljali snio svoja društva, svoje organizacije in lepo v miru napredovali. In če smo se spomnili, kakšne šikane smo imeli v stari domovini, kako se je vlada vtikala v vsako malenko^kako je razpuščala veno premoženje, se nam je prijetno storilo, ko smo se spomnili, da živimo v tako gostoljubni deželi, kjer nas nihče ne nadleguje ampalk gre lahko vsak svojo pot k napredka Ne, niso Amertkanci tujci, ampak mi smo tujci, ki sino k njim prišli. Ce označujemo A-merikance za tujce, znači to, da se ne zavedamo kje smo, po kaj smo sem prišli in kakšni bi morali biti. Nam je nepoznan tisti amcrJkanski "melting pot", ki vse zvari in pretvori v eno skupino, v eno celoto, v eno enoto, v — ameriikanizem. Preveč se držimo svojih starih šeg in navad, ki so sicer dobre, toda nepraktične z vameriške razmere. In to je tUlj^zrok, zakaj nismo prišli dalje wot bi pa morali, in za kar imamo talent, zmožnost in bistrost duha. Slovenci so bistri in razumni, in le okoliščine, da se nihče ni bolj potrudil za amerikanizacijo Slovencev, so krive, da v Ameriki nismo dalj napredovali (kot bi morali. Ne, Amerikanci niso tujci, Amertkanci so naši največji dobrotniki. Z odprtimi rokami so nas sprejeli, nam pomagali naprej. Nikdar še niste dobili nobenega Ainerilkanca, ki vas bi zaničeval. Besede "Polak", " "Dego" in tako dalje, te ne pridejo nikdar iz ust pravega A-merikanca, ampak iz ust onih nezavednih in neizobraženih priseljencev, ki so nekaj let tukaj, potem pa gledajo na vsakega novodošleca zaničljivo in posmehovalno. Manjka jim ameriške vagoje, ameriškega mišljenja, ameriškega gentle-manstva, da bi se povzpeli nekoliko višje in mislili tako, kot uči prvi ameriški nauk: Svobo- da, bratstvo in enakost. . Ker smo tukaj kot gostje, kot ljudje, ki smo* našli prenočišče ipod svobodno in gostoljubno streho, zato je treba, da j smo hvaležni onim, ki so nas sprejeli. In ti, ki so nas sprejeli, niso tujci, ampak domačini. Svojo hvaležnost pa ne skaže-mo s tem,, da se jiin laskamo, da mogoče njih grehe preziramo, da trpimo celo- kako krivi-1 co, ki se slučajno najde pri nas, ampak s tem, da spoštujemo to deželo svobode, enako sti in 'bratstva, to deželo, ki je najbolj svobodna na svetu, to deželo, ki je že milijone in milijone siromakov iz Sfcvrope pre redila in jim pomagala k napredku. Svojo hvaležnost pokažemo s tem, da pozabimo v resnici prave naše tujce, in to so vladarji nemške rodbine, ki so vladali nam v Avstriji, ki so nas bičali, zatirali "in držali v duševni sužnjosti. Svojo hvaležnost pokažemo s tem, da se pridno učimo ameriške zgodovine, zemljepisja, da študiramo postave in postanemo ameriški državljani. In potem, jkadar nam je od sodnije podeljena pravica, da smo enaki onim, ki so bili tukaj rojeni, in katerih očetje so nam izvojevali svobodo in mir, tedaj nismo več tujci, ampak smo domačini, kakor da 'bi bili tukaj rojeni. Spoštovali bodemo ameriške postave in branili ameriškp ustavo ob vsakem času, kadar nas kliče dolžnost, udeleževali se bodemo volitev, ki je naša najsvetejša pravica, kritizirali bodemo kadar je trebaHpametno in premišljeno, ne pa s strastjo in obrekovanjem. Tako se tyodemo pokazali, da smo zmožni biti ljudje, gentleniani, možji, ki znajo ceniti in ljubiti svobodo. Jt&tton bo odpadel od A&fegA narodnega telesa tudi oni grdi madež, ki posebno danes one-čaščuje slovensko ime, namreč ponorelost ameriHkrh Slovencev za avstrijske tirane, za avstrijsko suinjost. Kdor ima količkaj človeške dostojnosti, 1 razuma in svobodne misli, mora pozabiti staro suženjstvo in ■postati Amerikanec, ponosen mož, kateremu je geslo "Svoboda, enakost in bratstvo!" Mir in ljubezen med narodi, nobenega tujca v Ameriki, ampak, zvesti, dobri in krepostni Amerikanci, vsi enaki, vsi bratje med seboj. o —V petek, 26. j an. se vrši druga redna seja direktorija za S. N. Dom v navadpih prostorih. Začetek točno ob 8.30 zvečer. Pridite vsi, ker imamo zelo važnih točk na programu. -o- Mir in zavezniki. Odgovor Anglije in njenih zaveznikov na mirovno noto predsednika Wilsona, je najbolj značilni dokument, kar jih je doprinesla današnja vojna. £e pomislimo, da je vsaka beseda v odgovoru zaveznikov morala izraziti skupno mnenje enajstih različnih narodov, katerih však ima svoj jezik, ambicije in psihologijo, vidimo takoj, da je odgovor - zaveznikov (v sijajnem kontrastu glede originalne note centralnih zaveznikov. Historično dejstvo je, na katerega Nemci niti s čnko ne morejo odgovoriti, da je pru- < ski militarizem začel vojno, da J VI V . L v v V LiV upji W J zm^kTje ra^af' kulturno Belgijo in cinično brutalno nasilje svetih nevtralnih pravic je dejstyo, ki se ne da pobiti, ker »krvaveče telo Belgije je živ »n strašen dokaz surovosti pruskega militarizma. In -Nemci sploh ne morejo odgovoriti na nobeno očitanje zaveznikov, ker so očitanja tako močno podprta z.dejstvi, da, jih ne more omajati noben zgou dovinar. 1 Obdolžitev Turkov radi njih nezaslišane in nečloveške gro-} zovitosti napram Armencem; in napram drugim kristijan-j skim narodom, pred in med f vojno, je tako strašna, da se na * to obdolžitev ne more ničešar odgovoriti. Niti Turčija niti Nemčija se ni drznila ves ča3 tekom vojne odgovoriti na te obdolžitve, ker obe državi čutite vsebi strašne moralne odgo-1 vornosti za najbolj kruta dejanja napram kristijanskim narodom. Brez dvoma je, da bodejo te obdolžitv^ upljivale na pravični čut in zavest vseh* nevtralnih državljanov kakor tudi trdna odločitev zaveznikov, da nadaljujejo vojno z vso energijo, katera jim je na razpolago in z vsemi žrtvami, ki so sploh mogoče narodom v strašnem boju za obstanek. In vse to z namenom, da se Evropa v bodočnosti odreši pruskega militarizma in da se povrne škoda, katero je povzročila surova brutalnost pruskega militarizma. Odločnost zaveznikov, da preženejo iz Evrope Turka, ki je povzročil toliko gorja v Evropi, mora in bo prepričala nevtralce, da se tako zgodi, predno se more govoriti sploh 0 stalnem miru v Evropi. Odgovor zaveznikov v svoji celoti nam daje popolno opra-vičbo za nadaljevanje vojne in odklonitev zaveznikov, da bi še nadalje poslušali pruski militarizem ali pa mirovne pogoje, katere slednji narekuje. iDa se mirovna konferenca, ki bi prinesla tak mir, ki bi garantiral, da se v bodoče več ne bo ponovila strahovita tragedija današnjih dnij, ne more vršiti seddj, ko je pruski militarizem na vrhuncu svojih krvavih on&'j« je očitnoi Odgovor zaveznikov je miren, vzvišen in odkritosrčen apel na simpatije nevtralnih narodov, poslan v svet na pddlagi dokazanih dejstev zgodovine pred in med vojno. In odgovor zaveznikov je odstranil vsak strah prijateljev zaveznikov, da so oni odgovorni za nadaljevanje vojne. če vzamemo, da je pruski militarizem povzročil vojno in da je ravno isti militarizem kriv vseh grozot, katere je vojna povzročila, potem Nemci nikakor ne morejo .zvračati odgovornosti za nadaljevanje vojne na zaveznike. Kdor je bral noto zavezniko\ in noto Nemcev in je nekoliko pomislil, ta mora priznati, kako silno slabi so Nemci v dokazih in kako strašno se jim je ponesrečilo, da bi odvrnili odgovornost za vojno na druge. In pri odgovoru zaveznikov na mirovno noto Wilsona in centralnih oblasti se vsi spom-nemo, kako je pred 29. meseci vstal v nemškem državnem; zboru nemški državni kancler ia slovesno izjavil: Mi priznamo, da smo kršili nevtralnost Belgije, mi priznamo, da smo imeli z Belgijo pogodbo, da čuvamo njeno nevtraliteto, tody i naše prisege so podobne cunji,' za katere se nihče ne zmeni Mi smo" morali prizadjati Franciji smrten udarec, in tega ni-j fsmo mogli narediti drugače, I ikot da nismo pogazili vseh: 1 pravic svobodne in nevtralne' Belgije. j Predsednik Wilson je na čistem glede Nemcev in zaveznikov. iS^ svojo mirovno noto ni hotel druzega kot izjavo obeh strank, kaj trdi ena, kaj trd> druga. In Wilson se je prepri-i čal, kaiko strašno brutalna jc nemška nota, kako pravična in svobodoljubna je nota zaveznikov. Oni izmed vas, ki niste dose-daj tega še vedeli, zapomnite si1 sedaj, da vojne ne bo prej konec, dokler ne smaga pravica . in svoboda, in ta je na strani zaveznikov. O tem je prepdb I kupljene osebe ali Vike prodane du£e, ki imajo v prelivanju krvi svoje radostne orgij«. "The Cleveland Press". -^tmrr-4' -o- Skrb za naseljence. IMesto Cleveland ima pri svoji vladi poseben oddelek, ki je •posvečen naseljencem, osebam, ki še niso državljani. Naloga tega oddelka . mestne vlade je j pomagati naseljencem, da do-; bijo delo, pridobivati jih za državljanstvo, čakati novodošle-'ce na postajah, da jih ne osle-Iparijo razni lopovi, pomagati 'jim v vseh slučajih, kjer si sami ne znajo pomagati. Preteklo leto in še danes je bil ta oddelek mestfie vlad« poverjen plemenitemu možu, zavednemu IČehu,. iMr. Pruchi, ki je izv^n-redno zmožen za svoje d$lo. ICako obilo delo je v tem oddelku mestne vlade, sprevidi-mo iz letnega sporočila, katerega je poslal Mr. Prucha županu Harry L. Davisu. Naseljenci na postajah. Tekom preteklega* leta je prišlo v Cleveland mnogo več naseljencev kot leto prej. Največ naiseljencev pride na Nickel Plate postajo. Nekaj jih pride tudi na druge postaje. Vsak vlak, ki pripelje naseljence, je pričakan od uradnika naselni-škega urada. Tekom leta iQih smo pričakovali 1425 naseljencev na postajah, med njimi jih 75 ni imelo nobenega naslova ter smo jim morali poiskati znance in prijatelje. Delo. - »Naš oddelek je posvetil veliko skrb onim, ki so brez dela. Mno^o takih oseb ne zna angleškega jeziika, in mi govorimo csa nje pri raznih podjetjih in tovarnah in jim pomagamo v vgem, da pridejo do dela. Ljudje nam zaupajo, ker se z njimi lahko pomenimo v do-, mačem jeziku. Tekom leta 1916 smo preskrbeli 1595 osebam dfcelo in 626 jih jc bilo sprejetji nazaj na delo, katerega so radi te ali one napake zgubili. Vzgoja in državljanstvo. • Vzgoja in amerikanizacija naseljencev je eden največjih! problemov naše dežele. Vzgo-1 jilno delo v našem mestu je v rokah "Board of Education", kamor spada, toda to delo je tako raznolično, da nobena po- , samezna onganizacija ne more žvršiti - tega dela. Naselniš^i mestni urad ima neprestano delo s tujci ter se močno zanima za vzgojo in amerikaniza- ' cijo naseljencev. . j • 'Mi smo bili v -neprestanem stiku z nadzorniki in z učitelji I večernih sol. Imeli smo več Shodov za zboljšanje šolskega večrnega poduka. Toda malo število naseljencev in velika fprosperiteta, vse to je močno upljivalo na večerne šole. Najbolj težavna naloga je priti do navadnega delavca in mu ponuditi vzgojo. Izurjen delavec, mehanik in dr. ti že Skrbijo da se v svoji stroki še bolj izobrazi jo. Oni vedo kaj pomeni oblast angleškega jezika, toda navadni delavec se ne briga za to. On lahko koplje in ^prenaša najnižja dela, ne da bi mu bilo treba znati angleškega jezika. JJaseln&ki urad se je jako trudil, da pridobi čim večje število učencev za večerno šolo. V 'tem mu je pomagalo časopisje, (med njimi tudi "Clevelandska (Amerika" ter učitelji večernih 'šol. | iProti koncu meseca avgusta 1 smo poslali 11,0 pisem raznim 'tovarnam, kjer delajo večinoma [naseljenci. (Prosili smo tovarne, I da nam dajo imena in naslove onih delavcev, ki ne znajo angleščine. Prosili smo jih tudi. da naznanijo v svojih tovarnah, da se vršijo večerne šole. Šolski svet nam je šel povsod na redko, in odprlo se je več večernih šol kot prejšna leta. Posla« li smo tudi posebne učitelje opoldne v razne tovarne, kjer so priporočali deavcem, naj se (udeležujejo šolskega pouka in Ipod-uka v državljanstvu. V kratkih urah, ki so nam preostajale tekom dneva, potem ko smo izvršili vse drug* dolžnosti napram naseljencem, li« ' I » . ,W i S R Lj. ' "I- VH-0j0 nodulf p0. pomagftlo časopisje, rad njimi '^Cleveandska Amerika". Časo-pisje, ki je tiskano v ne-amgle-škem jeziku, če se zaveda svojega poklica in upljiva, ima največji pomen za naseljence, katere je velikp lažje pridobiti za državljanve, kot pa potom časopisov, ki pridigajo in oznanjajo še evropske ali druge običaje in navade Iz krajev, odkoder naseljenci prihajajo. Upamo, da se bo delo amerikanizacije in vzigoje naseljenci prihajajo. Upamo, da se bo dalo amerikanizacijo in vzgoje naseljencev nadaljevalo. To bo največji blagoslov za nasieljence in za Ameriko, ki bo pridobila v teh ljudeh svoje najboljše državljane^ S srčnim pozdravom J. Prucha, glavni naselniški uradnik. Wilpon govori za svobodo. [Tako pomemben je konečni. del Wilsonovega govora, v ka-, terem pravi: Ali naj še posebno povdarjam, da govorim za liberalne elemente ih prijatelje humanitete pri vsakem narodn in da zagovarjam vsak program, v katerem se omenja' svoboda. In prav raditega govorim še z večjo odločnostjo, ker se zavedam, da govorim za svobodo onih, ki so bili dosedai tlačeni, za boljšo bodočnost onih, kateri dosedaj niso imelij svoje volje, in kateri so morali poslušati vlade, katere si niso sami izbrali." Kako pomembne so te besede za Slovence! . ^IUMIIIMM»llllllhlllllltlllllllllllHIHI»^ I SLOVENSKA II 1 GOSTILNA I s __s mmammmmmmmmmmmmmayam*^ mm kjer dobit« lin* pi- jačo, d«bro pottrc- S S lb®. Prodajamo S = žganje in likei*« tudi M domač« po-S trobo na«t*kl«nico S S in f alon«. 'S .......... ...S S J I S C*o* intrn* I Dobra s«W«« I J J0SIP KALAlC f S «101 ST. CLAIR AVE. , |l 3 * s |<_Ji WiiaitiiafticiiiaiiiaaiBKiiaiiiiiiittiiiiiiiaiiiiarP Ilanmm, <»<•■! a)—* noalpt mi» tea mnJm Id *«l aaJftoteJUk *4rmvU. da raa a* am asdravM. I VaU Kdravaliki racapH a»a*«J* priti t •abldttw, kjar badaja adalaal aatanina pa latf adrwalka. Iniaa tydi pa»alaa aala-ca swnljarfk pn^adtr, taalataih patr*b> Mia, OUmr, cigar ia iliHiirla. Gaenthers Sloven. Letam, Addison Rd. vogal St Clair Ato. . J National Drug StortI Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61, cesie S posebno skrbnostjo i zde hi jemo zdravniške fnwpis«. V zalogi imamo vse* kar je treba v najboljši lekarni. I A. M. KOLAR, I M Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I H 1 ■ 11 8« priporočn Blorancam v ■ obli«, obiak. To*na poatro- ■ I Umu V«dno »rtia pU»**- 11 • t- ..' J , T * (prostozidarja, v katerem pismu je ta laski prostozidar zatrdi!, da se med francoskimi prostozidarji čimdalje bolj „ utrjuje vera, da mora nastali jugoslo-v an sik a država. Italijan piše: .-'Smafcraim za svojo dolžnost, da prinesem V javnost eno ■ ■ ........ "Vam le trotovo znano da fl francosko prostozidailstvo "quamfcite negllgeafole", ravno nima tiste moči kotji pripisujejo ultramontansiki koti servalivci. Ministri, sen^cjjji, poslanci in »generali so ddtra Dalje na tretji strani ------------;-----Jt-t^Ll ^If ! 't { ( Iz stališča 1 ekonomije » V vaši soseski je skrben, varčen toda zajedno udobnost ljubeči mož, ki je pripraven greti svoje stanovanje po zimi ekonomično in udobno. Pred nekaj leti je imel peč na premog. Bila je ekonomična. Potem je dobil plinovo peč. Ta je bila ie bolj ekonomiers. In sedaj je pa dobil v stanovanje pristni plinovi "furncV'. ki je najbolj ekonomičen. Večji je komfort in ekonomija od pravega plinovega'fornifaJ bolj se izplača, pa tudi vt do-bite eno. Poleg tega pa ima ta mož sedaj dva načina, da lahko greje svoje stanovanje. Brez odlaianja nam telefonirajte in prepričajte se, kako maj- vo "furnes" v svojo bilo. Noč in dan vas pri telefonu čaka mož, d* sliii vf š glas. tmttmmtttt **************** THE EAST OHIO GAS -COMPANY. j Main 6640 Central 9020 ■ 1 ' . .»-;{ *Bf *, M' ■ L j'r .f» ■ ■ ■>.■' " ' • ( .: » VABILO ============== NA PRVI .saas-. Plesni TsiceL kAterega priredijo "SLOVENSKE SOKOUCE" . ' 'I'1 s ST. 92 S. D. P. Z. 1J V NEDELJO, 28. JAN. '17. V JOS. BIRKOVl DVORANI. EW Program: ' Srečolov, šaljiva pošla, Pihlerjev kevder, ob| 10. uri plat a koiaricor ob 11. uri deire volijo ! ob polnoči bo pa "uganjka". Igra godba na 991 inštrumentov. Jed in pijača importirana narav> noit is Ljubljane. | Z,ačeUK°b 7. urixxJečtr. Za točno postrežbo jamčijo SI. S o Kfitic e• _• RinjViz prve strani, v francoski •prostori, Oci predstavlja rno-katere se v tem treme prezreti. V druž-atozidarjev sc giblje-i m slovenski mjih to-tčelm jim Hinkovič, ifleti, predavanji in množijo danzadne-napade na Italijo in siko vlado. Pred oč-franraskih tovarišev apnrki Velike Srbije ppnaz-uijejo Ikot nedolžne irtve laškega imperializma 4n govorijo oipogaženrh pravicah o bodoči svcfoodi in o tiranstvu. In v našo ogromno škodo ustvarjajo na ta način atmosfero, ki se razširja posebno v časnikarstvu. Edina prava in največja opasnost za Ite nesrečne ljudi je Italija, ki je v njfb očeh mnogo bolj nevarna za svobodo Jugoslovanov kakor pa Avstri- ja" Koneono se pozivlje lašflcc prostozidar jej %"da llitervenira-jo pri svojih francoskih kolegih/^_ POZOR! Prosim, da se zglasi Jos. To-maiiČ, ki mi je dal hišno številko 7943, toda ni povedal katera cesta. Imam delo Za njega, če &a pa ni več v Clevelandu, naj se pa ziglasi kateri drugi, naj bo star ali mlad. -Delo je pri ——.——-- konju, delo je stalno in lahko in dobro stanovanje. Plača po dogovoru. Katerega veseli, naj se zglasi na 984 Addison (13) (POZIV NA SEJO! Vabijo se vsi slovenski natakarji (bartenders) v Clevelan-du, Collinwoodu in Newburgu, da se udeležijo 28. jan seje,ki se vrši za v korist vse!h slovenskih bartenderjev. Shod se vrši v Bidkovi dvorani, 6006 Št. Clair ave. ob 2. uri popldne. Mnogo važnih točk v korist bartenderjev pride na vrsto. Slovenec dobi takoj dobro delo v slovenski mesnici. Oglasi naj se takoj pri Fr. Vesel, 4030 St, Clair av*. ' (11) Prince Albert zmaga radi kvalitete. A g ■ Nikdar se ni še ponujalo premij ali daril s / V f Prince Albert tobakom. Mi raje dajemo dobro / ^ blago. Nobena postava ne more up- / ljivati na Prince Albert tobak. Lah- S / ko ga kadite kolikor časa hočete. / j In sicer, ker je narejen po pa- \ Id tentiranem procesu, ki odstrani gri- l C i m zenje. iJ-^rL ^ FRINGE ff/j Albert -JM the national joy rnnok* V p^fg • \ je tobak, ki se mora pri- ifcgguUHv ljubiti vsem. Povsod ga kadijo, je hladen in gorljiv da vas zadovolji. In gori 4olgo, ter A v pipi ali pa zvijete ciga- ^BBBjjjjB^^^^BK^ reto. i R. J. REYNOLDS TOBACCO COn Wlastoo-Sftlm, N. C Kupit« princa Albert povod. * vrriktk po Sc v lk*tlj*b p* 10« v w« »II pol funt ■ili humidtrjih. kj«r •• tobak dobn oh rui. ZADNJA PRILIKA. Wo zaloga %)se£a blaga, mora biti razprodana ne gledajoč na zgubo ciTi dobičeK in to h) najKrajJtem času. Vse žensKfi in otročje sxiKj\je, obleke z, £eKe-torn -suits-iti princes obleKe dobite sedaj po polovični ceni. —■-—.......— -----------------. _ . . ...... m Ženske suknje obleke t šekettbi in princes obleke; poprej $9.00 sedaj.........................$4.50 poprej $12.00 sedaj...........................$6.00 poprej $15.00 sedaj...........................$7.50 poprej $18.00 sedaj...........................$9.00 poprej $25.00 sedaj .......................$12.50 poprej $30.00 sedaj.........................415.00 poprej $35.00 sedaj...........17.50 Vie otročje suknje: poprej $3.50 sedaj...........................$1.75 poprej $5.00 sedaj........................ $2.50 poprej $6.00 sedaj...........................$3.00 poprej $8.00 sedaj...........................$4.00 poprej $10.00 sedaj .....<..................$5.00 poprej $12.00 s$daj...........................$6.00 j * i Vse Šentjce in otročje mačke in mufi (furs) poprej $2.00 sedaj ................I........$1.00 poprej $3.00 sedaj ...........................$1.50 poprej $4.00 sedaj .....................$2.00 poprej $6.00 sedaj........................$3.00 poprej $8.00 sedaj......t........1...........$4.00 poprej $10.00 sedaj...........................$5.00 poprej $1$.00 sedaj...............*______... .$7.50 poprej $20.00 sedaj..........................$10.00 poprej $30.00 sedaj..........................$15.00 Vsi ženski in moški čisto volneni svedri vre-. dni $8. do $10 sedaj.....................f... $4.95 Vse ženske vrhnje kiklje fino izdelane iz najboljšega blaga dobite sedaj po skrajno znižanih cenah. ** Za neveste: Vse najfinejše poročne obleke dobite pri tej priliki po skrajno znižanih cenah? , ■ 'i' 'li* ' .A ' "■'*. '' »i»•'*•«.''• ? Nadalje bodete dobili na tej razprodaji vso žensko in otročjo spodnjo obleko, vsakovrstne ženske bluze, ženske hišne obleke, moderce corsets vse ženske, moške in otročje svedre, vsakovrstne obleke za deklice, spodnje kiklje, i t. d. po posebno znižanih cenah. Radi premalega prostofa sem prisiljen razprodati vse kar imam v zalogi, da tako napravim prostor za spomladansko blago. Zapomnite si dobro, da je to zadnja prilika, ki se vam ponuja čisto svež« modama in trpežno blago skoraj na pol zastonj. Za obilen obiik 1« Vsm ji a j topleje priporočim BENO B. LEUSTIG, #424 ST. CLAIR AVE. OPOIBA: Za črn te razprodaje d* bota dajal kakor tri M zamenjal ticketcr ali stampsov. ■ " ■..'; .L + -J:?* . .■■i.fr.; ■ .^Vi Vl.-čjiii 'i uli' ''! i .. •" ■ ■■ i> Sprejme se par fantov na hrano in stanovanje. 1190 E. 6oth St. (11) ■ " 1 1 Naprodaj so hiie za dve družini, popolnoma nove hiše in moderne. Cena 5^300 na Thames ave- v Collinwoodu. Samo nekaj plačate takoj, drugo na lahke obroke. The Walkey-Mau-Lovtering Co. 13411 St. Clair ave. Eddy 155, Wood 67. --- (23) SOLA. Rojakom in rojakinjam v Collinwoodu se naznanja, da, da se ustanovi yecerni šola za angleščino v Kunčičcvi dvorani, 15612 Waterloo Rd. in sicer dvakrat -na teden se bo poduče-valo, v torek in četrtek od 7. do p. ure zvečer. Učenci se upisu-jejo 23. in 25, jan. od 7. do ure. Pridite vfci, ki vas zanima angleščina, šolnina je dosti nizka, da se lahko vsak vpiše. (11 > L. A. Starce, učitelj. Clevelandskfan materam. Edini način, po katerem lahko dofbite "Kopp« otročji prijatelj", v Clevelandiu, Ohio, je I da pošljete 50c za eno stekle-jnico ali $1.25 za 3 50c steklenice I na "Kopip's Baby Friend Company", York, Pa. To velja samo za mesto Cleveland. I Pozor Slovenci! I Edini slovenski plumber v i Clcvelandu. Svoji k svojim! I NICK DAVIDOVICH, 1 Plumbing, Gas Fitting, Sewer Building. I 1075 £. 64th St I Princeton 833 W. (12) I ' BARVE. I Cenjenemu občinstvu nazna-I nj^mo, da sedaj imamo zopet I Harve v zalogi in sicer sledeče: I črne, modre, zelene m rydeče. t|Ako imate kako blago, da ima j slabo barvo ali da hočete imeti j drugo bsfrvo, sedaj je čas, da I pošljete nam, da vam uredimo I po vaši želji. I The Frank's Dry Cleaning Co. «365 E. 55th St • čistimo, likamo, barvamo in po- II I pravljamo obleke. (14) t---- ; ■ - Naprodaj je dbbro urejena gro cecija in prodajalna z mehkimi pijačami v sredi slovenske naselbine. Stanovanje in rent poceni. Proda se radi družinskih j razmer. Več se pozvi v uredništvu (Fri-Wed.12) Naprodaj je dobro itjoča gro-cerijska trgovina z mesnico. Ena najboljših prilik za Sloven- j ca, da naredi denar. Kupi se j poceni. Lastnik iproda posel, ker ni zdrav. Oglasite se takoj na 66ri St. Clair ave. . PRIPOROČILO. Priporočam cenjenim Slovencem svojo dobro založeno 'slovensko 'grocerijo, kjer dobite ob vsakem času vse potreb- J no grocerijsko blaigo, sveže in : čisto. Zmerne cene. Dovaiam tudi na dom. Priporočam se za obilen obisk. S spoštovanjem BLAŽ BOLDAN, 5301 St. Clair ave. (ni Slovenska grocerija. fPOSLAJNO. % j Naznanje rojakom: Ker se oglaša neka oseba, po imenu Fr. ZakrajŠek p. d. Ko-dernik in pripoveduje ljudem proti meni, da nečem pokazati računov naše zadruge, izjav- j ljam, da je to neresnica. Jaz j sem se trudil, da bi spravil vse j sikupaj, toda skoro sleherni mi j je odgovoril, kakor naredite j j tako bo tudi za mene prav. j j Knjige so bile vedno na razpo- J |lago vsakomur in ob vsakem E .času, niti eden mi ne more reči, S ,da mu nisem pustil knjig pre- S J gledati. Vsem tistim, ki ruje jo 1 proti pienl in sramoto delajo, 1 naj bo povedano, da dobijo, kar g iščejo po pregovoru, da kdor g drugim jamo koplje, sam va- g njo pade. Raditeg& zadruga ne g bo propadla, čeravno se neka- w teri že tega vesele. Gledal bom, g da bo v zalogi še več kot dose- | daj. Tisti ki misli, da ni vse | prav, dobi lahko svoj delež | vsaki čas nazaj. Za nadaljno £ posvetovanje in pregled knjig ( bo v nedeljo 28. jan. ob 9. uri K zjutraj pri rojaku Oblaku, dr K se gotovo vsak udeleži, ki ima | delež ndtri, da se ne bo potem t za tiste- zopet posebej račun l delal. Zdravi. Jos. JanežiČ. I Štirje fantje se sprejmejo na [ hrano in stanovanje. 5351 St w Clair are. . - ' i .->' iS : al . i fc-i ' Va« baby mora imfeti mleko K*j devljete v steklenico vašega otroka? fie ne morete rediti babya, skrbite, da dobite pravo hrano, Od katere bo otrok močan .In vzraien. 4cuA73optO«, EAGLE BRAND CONDENSED MILK TM« OKlOINAk To mleko rabijo ekoro 60 let le matere, ki hočejo zanesljivo hrano ta otroka v kritičnem časti. Iirellte ta knpon danei In 1« pošljite na (C. A. Jsn. 24.) Borden's Condeneed Milk Co. New York, N. Y. In dobite sastonj r sloven akem Jeziku navodilo In S2 strani •knjigo "Otroftko zdravje'', M vam pove, kake , skrbeti sa otroka. Ume........................... Naslov........................ Vtno! al SLOVENSKA h i GOSTILNA. • Tsčn« poitrelba, po. ««bno sa delare«. Riiniani vino, pivo in i|>aj« aa dem, : J. Kozely, i ^ 4-734 Hamilton ar. J Naprodaj je slovenska gostilni v najboljšem okraj«, med tovarnami. Izvrstna prilika za vsakogar, kdor kupi. Pojasnila se dajejo le na pismena vprašanja. in nobenih ustmenih pojasnil, razven če je v pismu dogovorjeno. Ponudbe naj se pošljejo na "Clevelandsiko Ameriko", Box 99. Cleveland, O. (11) Pelo dobi takoj slovenski fant za delo v groceriji in razvaža-nje. Oglasi naj se pri John Vi-demšek, 486 E. i«S2nd St. (n^ ----- NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT-I SKA TRGOVINA 2 LIKERJI V AMERIKI § I ; Ml «H»r 'JS11 Brtajevec, < steklenic.............................................17,0o 8 Brlnjevec, 11 stsklsntc............................M 1 O Posamezna steklenica..........................................................$ J Troplnoveo, lalotfii........... «f.M, |3.7Ha f d.0» | SK ......................I jkfO _r| E 12 steklenic............................................................910.00 p , E Sllvovka, salon |I.7» ln......................................................9 3.00 t i < Naie slavno mane "«•" tganje, 7 let stan, S steklenic..,..................................9 e.oo 3 12 steklenic............................................fnjo b I _ Concord vino, rudeče, barel..............................................%it.m " S» Concord vino, rudeče, pol barel........................................116.00 \ 8| Po 6 ln 30 galon za galono................................................f | | Pesamerna galona................................................................| LOu C l < Belo rlno, barel....................................|K«.oo 2 | > g Belo vino, pol barel........................................................flS.Oo t w Za 5 ln 10 galonov, sa galono..........................................f 1.00 P ■ % Posamezna galona...........................................9 1.2s I ) fri »ro^h, »otljh« T »M Uk. Za pqsodo so posebne cene ln sicer za 3, 4, ln 4% ga- | Ione posode 60c vs*ka, 6 A 6, ln 10 ga*, posode po 91.00 In sa 25 gal. 91-40. Barelnl so zastonj. THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY, e 102-6104 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO __________-____L $10.00 $10.00 $10.00 I r 1 Tj/'j-^ Posebna ponudba za jan, v O Ljudje, katerem lezi prih« dnjcit j ri O srcu, naj ne p trudijo sedaj, da ustanove lastno doma ijo. V/ TNaAu komp^nijs daje po državnem is- m I k isu »ajbnliš » zemljo ▼ Wisconsinu, v do Omačiii rudeče deUlje, plenice, o*sa, al- falf'i, filolj grah, tobak, sladkorna pesa V* j Vin krsmf/ir. Pri 40 akr. le $12 50 in vet ta aker. IČepla-ste $10 00 se vam garantirata gemljiSče N Manjša zemljišč«, 5 ali lOakrovia »t j kokošjo farmo, rihji lov ob jezeru, lov po I zimi. Srn m jelenov v obilici. Nobenih obresti za pr\ ih 5 let. Ža pojasnila pišite na Ju| North American Land & Timber Co. 334 So. Canal St. Chicago, III. I •II N. PIKLOR, 904 Gils? Hotel. Clevelsad, Ohio JOS. ŽOKALI W 6408 St. CLAIR AVE- , 1 " l," ■ ' ! ...... .Till SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE. Velika zaloga finih moških klobukov, bp, hlač, itd, mr VSA MOŠKA OPRAVA, -m TOČNA POSTREŽBA, CENE PRAVILNE. j 1 .' t'. - •••/■ r; . • ' ^V'-'-.'^f ■ : : ; : Pošiljateljem denarja! Se vediio se lahko denar posije v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom pošte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojne mogoče izplača 2 zamudi Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude. ♦ Po brezžičnem brzojavu se zamore poslati k okrogle zne- , ske po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je najboljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj,'oziroma pisali za primanjkljaj. , ' Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan izpremeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje pri-občevati natančne cene den&rja, ter bodemo od zdaj naprej do preklica računali krone po ceni, katere bodo naznanjene v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da bi razipere nanesle tako. Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno." Za cene glejte v listu , • —---------—>-—------------i-----------.......... "GLAS NARODA" TVRDKA FRANK SAKSER, 83. Cortlandt Street New York, N. Y. , U ... ^ I* — ' *' ...... [I Ivm Cankar: Milan in Milena Ljubezenska pravljic«. Btena sama je govorila malo, EŠes&la si je bila lase gladko Bfraj, oblačila se je v črno ter |Sjti prikazala nikamor. V nje-Htm nehanju ni bilo nič hinav-Hpine, njeno srce je bilo čisto Hpjrez zlega, kakor otroški Ejsehljaj. (Titi za hip se ni uk-Barjal z mislijo, kam da pojdc Ki kedaj; vse je bilo razrešeno, Wwtc dovršeno — bila je usm»-Hje»ka ter je tolažila bolnike s Ktist^> čeznaturno miolsrčnostjo, E tkakoršno je blagodarna gto-lica nosila svoj bogati košek. 1 V tistem času se je vrnila te-Hta Fani domov, v svojo nekda-Eo dekliško izbo, ik skrbljivim laetram tetam. Ko jo je Milena Hfrledala, se je skoraj onesve-^^E«pfeletelo jo jc tako čud-Ko. nekako pol z k o, "kakor da Ki lezli črni polži po srcu... ' Hgta Fani se je bila vsa izpre-Kenila. Oblike njenega telesa Kb bile grde in grozne; dolga, ^krfila lica so bila vsa prepreže- gfta z rumenimi pegami; oči so ■le goboko udrte, gledale pa Hrnenavadno svetlo; govorila ■ sunkoma, zasoplo, z zoper-Krhreščečim glasom. Milena je da ni 'bilo na njenem Kifazu in na nji vsi prav nič ti-Kte mehke, že skoraj materinih miline, ki ponavadi odseva ■obraza in od Vsega bitja "ta- Ht očeh, strah v besedi ifc gla-WL v kretnjah, v vsem vedenju RpBehanju, dušeč,'mukoma za- j Rajevan strah pred nečim sil-H«n, čeznaturnim, silnejšim od ^Krti in sodbe. gifC© se je bližal tisti dan, je Hphitšii vsa izumrla■ hodili so K jfrstfh, govorili so malo in , ^Haje. Milena je bila ves čas glfoji izbi, daleč od ljudi. Se-Kf je nt zofi, glavo povešcno, ob kolena, in je pri frfvrBlr«* 7iin(»rno dMfttOCC ^BlSPpcxi težkim, zavaljenim IfKoliko jih bodo pa še skli-bi? Kaj jih ni že zadosjti za Kram jo je bilo zlovoljne mi-K in vsega tistega neprijetne-|a, neblagega občutja, kije Htriilo njeno srce kakor z uma-Epo vodo. Silila se je in se pre-Kvarjala, da bi ugledala vsaj ■it lepote na vsej tej čudni Hprozni stvari, ki je bila tako Hpnada butila v hišo ter sa-, Hovoljno zagospodarila v nji— HHpa z belimi očmi in goba v i-llici. Toda srce je ostalo pra-Eo in sovražno; ne odklenilo ^^Hpti, niti ne sočutju. i Pod mrak, ob prvrh sencah, ^Epresekal tišino živalski krik; ^Krik> je, iztrgalo se besno in ■b iz globočin, v katerih ni H; trpljenja, samo še neizrek-Iva, smrtna groza brez vzdi-Bin brez besede. Planilo je ■Kilgič, vtretjič. Milena se je Kp$* spustila na kolena, oblil j j B mraz, da so ji šklepetali zob-K. Bežala bi, skrila se, a ni bi-Hpnočna dovolj, da bi vstala. K|r» so se burno odprle, za hip Hpe prikazala ženska na pragu, Hpgpravila je neumno začuden Hbraz in je takoj spet izginila. Efilena pa jo je videla v tistem K$pu tako razločno, kakor da HL|e poznala že od zdavnaj — ■s poznala samo v lice, temveč ■ftp, ka'kor je bila, njeno golo Nplo in njeno golo dušo iti nje-Kip golo življenje, neumno, ne-■Bedno, nizkotno, kakor v po-Hptneni blatu povaljano. Bila Be usmiljenka; pričale so bele Kerotnice na glavi, neokusna Epika, ki je hinavski tajila vse Renske oblike, široko, leseno Klilo. ki se je sramovalo, da so EŽbge pod njim. . Obraz je bil H|bu*hel, rdeč, mozoličast, oči K pedale prazno, brez duše in Hmie misli; in to debelo, brez-Efolično bitje, ki je živelo od za-■cetka in bo živelo do konca ne-Hpnno, neplodno, žalostno živ-■enje, se je bilo obleklo za us-Kiljenko in je nosilo bele pe-Hrotnice na glavi. Hjjtilena je vstala, kakor da jo E 1»ilo zgrabilo za komolce ter Epu vzdignilo. Sunila si je EBferkrat s priti v lase, ki so se Mi napol razpletli, z nestrpni- mi, trepetajočimi rokami si je nateknila beli, širokokrajni slamnik, pogledala ni ne v ogledalo, ne drugam ter je pohitela po stopnjicah. Ko je omaihnila v veži ter se naslonila ob zid, v vročici trepetajoča, jo je prijel za obedve roki ter jo navsezadnje rahlo in ljubeznivo objel - krog pasu tisti mladi, lepi umetnik, ki je zahajal k njim v hišo in ki jo je ljubil tako prisrčno, sočutno in milobno, kakor ljubi človek nagelj v svoji gumbnici. "Kaj, Milena, kam? Milena!" Gledala ga je prestrašena, zbegana, vsa v omotici; oklenila se je trdo njegovih rok. "Pojdiva! Pojdiva!" "Kam, Milena?" ■• ' Bil je zares nenavadno lep fant. Tista lepota, na katero časih pomisli šivilja, kadar počiva ob zlomljeni Šivanki; in o kateri sanja mlada žena, kadar debelušni mož smrči. Visok, vitek in,črn, žametasto črn; oči so gledale mehko, globoko in sanjavo, kakor zaljubljena pesem; v te'h očeh, v milobnem smehljaju* ustnic, v vsem vede-denju je bilo takorekoč nekaj otožnega, nekaj, kar je šepetalo: "Veliki sem spoznal, še več izkusil — toda usta, molčite o trpljenju 1" — In bil je umetnik. Oklepala se ga je, privijala se k njemu, ihtenje ji je dušilo glas. * "Pojdiva! PojdivaP Nerodno mu je bilo, da se mu je-bila razmeknila žametna frizura na čelu in da so ga šče-getali kodri na obrvih. Zato je bil njegov glas nekoliko zlovo-»Ijen, skoraj osoreifc "Toda... Milena! Zdaj. ..pod noč.. .kam? In čemu? Kaj se je zgodilo?". Trepetalo je v nji, v besedah, v mislih, v občutkih, kakor bi trepetale strune v vetru — brez določne melodije, brez želje in cilja. V-Cuj, ti.. .Ne tukaj, ne tpd! .,. Pojdiva tja, pojdiva kam .. .o, pojdiva tja, kjej ni teh ljudi, teh oskrunjenih, ne njih sence, ne njih vonja, ne njih živalskih, živalskih misli!... Kako živalsko je vzkriknilat Teta Fani je namreč porodila! Če bi krava storila, bi jo poljubila na gobec...ali to!.,.. Kaj čakaš in gledaš? iPbjdiva! ... Kaj nisi sam tolikokrat, ta k6 lepo in tako sladko govoril, da pojdeva, mlada zaročenca, v tisti sijajni gaj, kjer ni spomina na to črno, priskutno, polžje življenje.. .tja, kjer je sama lepota, iz ljubezni porojena in od ljubezni obžarjena? .. .Zdaj pokaži pot!" Njena lica so bila zabrekla, njene oči motne, čudno fazšir-jene, zakrvavele od Hitenja. Ozrl se je v hipni, poluza-vedni misli, daleč ob oglu je v megli dremala svetilka. Tedaj jezalhip šinil tenek nasmeh preko njegovih usten. "Pojdiva!" ~ Tisti večer, pozno, ko je bilo mesto že prazno in tiho, se je dogodilo št tole: Mladi, lepi umetnik si je doma izpiral zatekla, ranjena lica. "Vrag z njo!.. .Človek je ob-zehaval mesečino, namesto da bi bil ljubil živo žensko. Tako je zapravil obema vso lepo dolgo pomlad! Kaj je bilo potreba cukrenih besed in vseh tistih cermonij, kakor jih poveličuje slad'komodri Richardson?..... Prepeval je človek, lažnjivec, pohotni Alojzij, tako vztrajno in tako genljivo, da je navsezadnje res verjela v pesmi in v pevce!.. .Škoda, ida njen portret ni dovršen; krstil bi ga za '^Magdaleno" in bil ga prodal za tisoč kron...Vrag z njo!" Umil se je ter napotil v kavarno. — Milena je v svoji izbi klečali pred podobo lurške Matere božje. "Mati, glej name in na moje trpljenje! Mati, glej otroka, ubogega! Saj nisem grešila, saj nisem, nisem, mati!" Strmela je z vročičnimi oč- | mi na svetli p.. [ Mktere božje, kakor da je prav i na tistem pasu vsa milost m vse j odrešenje. i1 6e predno je domohla z ml-Ij slijo in z besedo, je udarila s r čelom ob tla in .takoj se ji je [ zasanjalo, da je Magdalena j1 spokornica in da mazili -v 42c V » I w ^ I I ....................................,„,,........................i minulim................n.............................iMiMiiiiiii.iii.im..i.m«.m.mM.imiiim..iiii| I I KLEIN'S MEN'S STORE ««» w « a 6031 St. Clair Ave. vogal 61 ceste 1 ZVEČER ce niste ---*—- nn o 1 zadovoljni. | gg^* JEfia cena -Vsem. [ w | ................i............................................".......................................................mm.......;........1...............i" ' t! 1 • s ' '