Kdor denar prinaša, je ob vsaki uri dobrodošel. Nemški pregovor naš tednik Številka 11 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 15. marca 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Seja zbora narodnih predstavnikov Danes, 15. marca, ob 18.30 bo v Slomškovem domu v Celovcu 4. seja ZNP. Glavni točki dnevnega reda bosta proračun 1996 in zadeve sosveta. Sosvet ni sklepal o finančnih podporah Slovencem le )li ti ;0 3 ih 3 - ji 3 * Strani 2/3 Na turističnem sejmu Gast 96 so se letos prvič predstavili tudi južnokoroški kmetje. Razstavljali so specialitete iz Podjune, Roža in Zilje in so se obiskovalcem predstavili kot dvojezična regija, v kateri je kmetijstvo važen gospodarski in kulturno-politični faktor. Med razstavljale! sta bila tudi kmeta Stanko Adlassnig iz Kotmare vasi in Edej Goltnik iz Podkraja (desno), ki sta bila z uspehom razstave zelo zado-v°ljna. Več na strani 8. 3, Slovenska zunanja politika-uspešna ali neuspešna? Slovensko diplomacijo komentira naš sodelavec Jože Biščak. Stran 4 Prihodnjo soboto bo SPD Št. Janž praznovalo 90-letni-co. Ob tej priložnosti je izdalo tudi izredno zanimivo brošuro. Strani 12/13 Tekma Slovenski atletski klub proti Braunau preložena na prihodnjo sredo, zato bo SAK pričel vigredni del v nedeljo na Dunaju. Stran 19 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA V korist manjšinam ali vladi? O uradni koroški oz. avstrijski manjšinski politiki je znano, da je glede taktike zelo gibčna in spretna, v vsebinskem oziru pa vztrajno restriktivna. Ko gre za uresničevaje konkretnih manjšinskih pravic, s strani deželnih in zveznih politikov nikoli ni bilo - in slej ko prej ni - pričakovati ustreznih pobud. Nasprotno: edine pobude so prišle (prihajajo) iz vrst narodnih skupnosti, te pa so SPO/OVP in „F“ skušale (skušajo) onemogočiti ali izničiti. Le v redkih primerih jim to ni uspelo, ker je bilo postopanje narodnih skupnosti dovolj odločno in/ali ker se niso mogli izogniti pritisku mednarodne javnosti. Tako je bilo npr. leta 1976, ko je dunajski parlament sklenil zakon o narodnih skupnostih. Sprejel ga ni zato, ker bi večinske stranke odkrile ljubezen do manjšin. Odločilna je bila odločna politična volja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ter njihove demonstrativne akcije, ki so odmevale v širši avstrijski in mednarodni javnosti. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 je sicer skrajno restriktiven, vendar: če se narodne skupnosti ne bi zavedale, da so možni napredki odvisni izključno od njih samih, bi niti teh pravic ne dosegli. Podobno je bilo leta 1988. Odmevne demonstracije za dvojezično šolstvo so bile za dunajske in celovške oblasti prvi povod, da ustrežejo med drugim zahtevi po manjšinskih televizijskih oddajah, Dvojezični trgovski akademiji in višjih finančnih podporah. Poleg demonstracij je seveda na odločitev vlade merodajno vplivalo parlamentarno delovanje Karla Smolleja in pa dejstvo, da sta se NSKS in (po daljšem obotavljanju tudi) ZSO skupno odločila za vstop v sosvet. Skratka: tudi v tem primeru sta si obe osrednji organizaciji bili edini vsaj v načelni oceni avstrijske manjšinske politike - da je namreč ta vztrajno restriktivna in da je za manjšino usodno, če vladi uspe vpreči manjšinske organizacije pred svoj voz. Trenutno se na žalost zadeve drugače odvijajo. Državne in deželne oblasti so spoznale, da manjšinam ne moreš več tako odprto nasprotovati, kakor so to svojčas delali VVagner in njegovi kolegi. Danes se jim zdi bolj umestna taktika uspavanja. Pri tem se omejujejo na brezvezne nedeljske govore o „bogastvu etnične raznolikosti" ipd.; ko bi morale to dokazati s konkretnimi dejanji, se slelj ko prej obotavljajo kakor devica, ki noče zgubiti svoje nedolžnosti. Vsekakor je to izredno zvita in zato toliko bolj nevarna taktika. V tej luči je treba tudi videti aktualna dogajanja okoli sosveta. Kot je znano, je sosvet od ures- je mar za nekatere „napredne“ slovenske funkcionarje pakt z večinskimi strankami vključno s Haiderjevo „F“ važnejši, kakor odločno zavzemanje za temeljito manjšinsko zaščito? ničitve memoranduma 1988 dalje sprejel vrsto - soglasnih -sklepov, vendar so ti sklepi za zvezno vlado deveta briga (izjema so finančne podpore). Ji pa ta gremij zelo ustreza, ker sosvet kot zgolj svetovalni organ nima nobene veljave, imajo pa v njem nadpovprečno težo večinske stranke. Vrhu tega lahko postane nekdo član sosveta samo pod pogojem, da mu zvezni kancler da svoj „žegen". Tako si je vlada pridržala zadnjo besedo o tem, kdo „zastopa“ katere manjšince. Ali drugače rečeno: ustvarila si je instrument, s katerim lažje onemogoča uspešno delovanje doslednih zagovornikov manjšinskih pravic. Da so zagovornikom take filozofije manjšinskega „za-stopstva" neposredno, demokratično izvoljeni manjšinski poslanci v deželnih zborih in javnopravna, prav tako od manjšin neposredno izvoljena (ter ne od zvezne vlade „požegnana“) manjšinska zastopstva trn v peti, je jasno kot beli dan. Zato sta tudi predsednika parlamentarnih klubov SPO in OVP izdelala predlog (oz. znameniti „Khol/Kostelka-papir“), ki predvideva konferenco predsednikov in podpredsednikov sosvetov. Ta naj bi izvolila iz svoje srede predsednika, ki bi nasproti javnim ustanovam zastopal vse avstrijske narodne skupnosti. Interes zvezne vlade, da bi prišlo do take konference, je izredno velik. Se pač dobro zaveda, da bo tako ..zastopstvo" njeni restriktivni manjšinski politiki prej v korist kakor v napoto. Kako se lahko uresničuje njena računica, je dokazala ravno zadnja seja sosveta. Vsi vemo, da so pomanjkljivosti zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 več ko velike. Zato bi po 20 letih bil skrajni čas, da se zakon temeljito spremeni. V tem smislu je nsks predlagal, da se sosvet „ne nagiba" k predlogu, ki vsebuje samo splošno formulacijo o „kul-turni, jezikovni in etnični raznolikosti" Avstrije (»Staatszielbe-stimmung") in ki vrhu tega docela odklanja zajamčeni manjšinski mandat ter javnopravno zastopstvo, temveč predvideva ..zastopstvo", kakršno bi odgovarjalo vladni politiki. Po mnenju NSKS bi se moral sosvet opredeliti za širšo spremembo zakona ZNS oz. konkretno formulirani temeljni manjšinski zakon, kakršnega so predlagale merodajne organizacije vseh avstrijskih narodnih skupnosti v okviru dunajskega CAN. Kot je znano, je koalicija SPO/„F7ZSO predlog NSKS zavrnila. Vztrajala je pri svojem restriktivnem predlogu in ga hotela - v smislu uradne manjšinske politike - za vsako ceno izglasovati. Zato so zastopniki NSKS zapustili sejo sosveta. S tem so dali javnosti vedeti, da niso pripravljeni kloniti politiki, ki se dejansko podreja pričakovanjem zvezne vlade ter njeni prebrisani taktiki - in ob kateri se upravičeno zastavlja vprašanje: je mar za nekatere ..napredne" slovenske funkcionarje pakt z večinskimi strankami vključno s Haiderjevo „F“ važnejši, kakor odločno zavzemanje za temeljito manjšinsko zaščito? Sosvet nlepal o finančnih podporah Slovencem Pogovor je vodil Janko Kulmesch Pretekli ponedeljek je na Dunaju zasedal sosvet za koroške Slovence. Sklepati bi moral o finančnih podporah Slovencem in o temeljnem zakonu o narodnih skupnostih v Avstriji. Podpredsednica ZSO Ana Blatnik je dejala, da „v celoti odklanjamo osnutek temeljnega zakona", člani NSKS pa so zapu- stopnikf ns'ks zatustmsejc stili sej°- Pogovof s predsednikom NSKS Nantijem Olipom. sosveta? če temu ne sledijo dejanja, v tem Nanti Olip: Točka dve dnevne primeru ustavni zakoni, ki zagoto-ga reda je bila posvečena spre vijo uresničevanje teh lepih namembi zakona o narodnih skup menov. nostih. V razpravi so bili trije pred logi: 1. temeljni zakon o narodnih skupnostih v Avstriji, ki je usklajen z drugimi organizacijami v Centru narodnih skupnosti na (predlog NSKS) NSKS se zavzema za temeljito reformo zakona o narodnih skupnostih. Kaj pa ostale avstrijske manjšine? Zakon o narodnih skupnostih Dunajt letos obhaja »žalostni jubilej" - 20-letnico. Vsi vemo, da je ta zakon zagotavlja pripadnikom H [- a 3l a li i- a a e i' i. a i, t 3 D a I j ie( an( etj rit ja' ■sij .to 'd 5» \rv SLOA^C/p. Sp-r p CCEVTPjALt/fi * rui^r-c i i 1 La.nd~ rungsVefP t liŽs^Sbloftigch „ f; setče dienen d e !! UochfL s?, Iniciative proti veiekanaiom iz Podjune, Roža in Zgornje Koroške so se zbrale pred deželno vlado in so protestirale proti prisilni gradnji velekanalov. Demonstracija proti gradnji velekanalov Nasprotniki velekanalov so se zbrali preteklo sredo v Celovcu pred deželno vlado, nato je sledil pogovor z deželno svetnico Elisabet Sickl. Ker deželna vlada doslej ni rea-9'rala na proteste prizadetega prebivalstva, se je koroška dežel-platforma za decentralno čiščenje vodnih odplak odločila za demonstracijo pred koroško deželno vlado. Preteklo sredo dopoldan so se zbrali govorniki iz Posameznih občin od Bistrice nad Uberkom do Kotschach Mauthna Pred deželno vlado in so s transparenti mirno protestirali proti °dredbi Sicklove, ki prepoveduje Ponikanje vodnih odplak. Pogovor. Po mirni demonstraciji je v svojih uradnih prosto-r|n sprejela deželna svetnica za varstvo okolja Elisabet Sickl se-p6m predstavnikov platforme. redstavniki so Sicklovo pozvali, naj umakne svojo odredbo o prepovedi ponikanja vodnih odplak. V obrobnih krajih je gradnja centralne kanalizacije veliko predraga ln J® z gospodarskega vidika edi-o° smiselno graditi decentralne C|stilne naprave. Dežela Koroška Pa naj bi uredila zakonske osno-Ve’ katerih bi morali spremeniti si-stem pospeševanja, ki trenutno Vključuje podpore za gradnjo de-oontralnih naprav. Govorniki plat-°rme so predložili Sicklovi rezul-tate študij, po katerih naj bi bilo Deželna svetnica Elisabet Sickl (desno) je po demonstraciji v svoji pisarni sprejeta predstavnike deželne platforme za decentralno čiščenje odplak. Z leve: Pepej Pototschnig (Šmihel), Ingrid Zablatnik (BH-čovs) in Bernard Sadovnik (Globasnica). 80% investicij za gradnjo veleka-nala nesemislenih. Številke. Ob primeru nekaterih občin so skušali svetnici nakazati gospodarski nesmisel gradnje velekanala. Za občino Dobrla vas (6.000 prebivalcev) je potrebnih 700 mio. Za Pliberk, Šmihel in Globasnico (8.000 preb.) bi bilo potrebnih 800 mio., za Zitaro vas (2.000 preb.) 300 mio. To pomeni po računih platforme, da bo treba odšteti za vsakega prebivalca 100.000,- do 150.000, - šil. oz. za vsako gospodinjstvo od 300.000,- šil. do 500.000, - šil. In to je znatno preveč, pravijo govorniki platforme, ki upajo, da bo tudi Sicklova spremenila svoje mnenje. Silvo Kumer Na kratko POLITIČNA AKADEMIJA Aprila izredni občni zbor Celovec. Za petek, 12. aprila 1996, so člani Politično upravne akademije (PUAK) sklicali izredni občni zbor. Pri izobraževalni ustanovi Enotne liste je pričakovati nekaj sprememb v predsedstvu. POVPRAŠEVANJE______ Delavska zbornica, da ali ne? Celovec. Od 11. do 28. marca 1996 poteka na Koroškem povpraševanje članov delavske zbornice o obveznem članstvu. Vprašanje članom se glasi: „Ali ste za to, da ostane Koroška zbornica zakonsko interesno zastopstvo za delavce in nameščence? Člani zbornice imajo možnost, da glasujejo na predstavništvih delavske zbornice v vseh okrajnih glavnih mestih ali neposredno v obratu, v katerem so zaposleni. ALPE- ADRIA Deset let Club tre popoli Celovec. Za torek, 19. marca 1996, vabi društvo za sodelovanje v prostoru Alpe-Adria na občni zbor, ki bo ob 19. uri (Landhauskeller). Predsednik društva je notar dr. Arthur RoBbacher, tajnica pa Milka Hudobnik. Ob svoji 10-letnici ima društvo v načrtu vrsto voženj v sosednjo Slovenijo (Kobarid 5. 5 1996) in v Italijo (Mugia 24. 3. 1996). Prijave za vožnje so možne telefonsko (0463/50533) 6 Pri nas doma OSEBE Dva nova študijska svetnika Celovec. Pred kratkim sta dočakala tudi dva dvojezična učitelja uradniško počastitev, ki so je deležni zaslužni pedagogi. Tako sta ljudskošolski učitelj Miha Travnik iz Železne Kaple in bilčovški ljudskošolski ravnatelj Erich Užnik dobila naziv študijski svetnik za dolgoletno zgledno delovanje na šolskem področju. Novi študijski svetnik: Erich Užnik Na Zvezi Bank v Celovcu so pretekli torek slavili 50. rojstni dan direktorja dipl. trg. Joža Habernika (levo). Pri tej priložnosti so sodelavci, ki imajo marca rojstni dan, s predsednikom Antoničem pomagati ugašati sveče na torti. Wastl ostal kot „klubski šef“ Dobrla vas. Po svojem sreča nju z Abrahamom se je dobrolsk občinski odbornik Martin Wasf očitno želel na tihem posloviti i) političnega življenja in je namera val oddati vse svoje politični funkcije, kar pa mu ni uspelo. Si cer odslej res sedi namesto n j egi v občinskem svetu mag. Rud Vouk (drugi odbornik EL je Ref Komar), funkcijo frakcijskega vodje pa je moral VVastl pod pritiskom frakcije obdržati. VVastl, ki je tudi predsednik Po-sojilnice-Bank Podjuna, bo tore tudi v prihodnjih letih še merodajno koval dobrolsko občinsko politiko. V društvu SPD Srce pa s« medtem v vedno večji meri tud kulturno-politično javlja k besed predsednik mag. Stefan Kramar ki je lani predvsem s svojim predlogi o skupnem praznovanji 10. oktobra spravil dobrolsk« večinske politike v zadrego. Čeprav lani ni uspelo spraviti vseh dobrolskih kulturnih ustvarjalce* na en skupen oder, želi mag. Kramer nadaljevati s svojo ofenzivno kulturno politiko, kakršne je doslej v Dobrli vasi še niso bili vaje- Marija Skuk je odslej šefinja tinjske kuhinje. Kulinarične dobrote Tinje. Še pred kratkim je Marija Skuk v Št. Petru poučevala predmet kuhanje na strokovni šoli za ženske poklice. Mlada učiteljica, ki je svojčas sama obiskovala to šolo, pa se je odločila za spremembo v svoji poklicni poti, in to predvsem v veselje tinjskega rektorja Jožeta Kopeiniga, ki ima v Tinjah iz dneva v dan več gostov. Prav zaradi tega si je Kopeinig želel tudi v kuhinji vrhunske sodelavce. Z Marijo je dobil šefinjo, katere kuharsko znanje je v Tinjah znano že dalj časa, saj je Marija Tinjča-nom že prej prišla pogosto pomagat. V februarju je imela Marija celo tečaj za fante, saj kuhanje danes ni več samo ženska stvar. Predvsem v zimskem času je dom Sodalitete zaseden z več kakor 100 gosti, katere je treba dobro prehraniti, saj kuhinjske dobrote še posebno ostanejo v dobrem spominu gostov. Pepe Starman (desno) je vodil režijo na Studiobuhne v Beljaku. Sex, drugs, rock & roli Beljak. V petek, 12., in v soboto, 13. aprila 1996, bodo na Studiobuhne v Beljaku uprizorili delo, ki ga je režiral koroški Slovenec iz Spittala Pepe Starman. „Sex, drugs, rock & roli" avtorja Eriča Bo-gosiana je predstava, ki se nanaša na generacijo 70-tih let, za katero so bili ravno ideali v naslovu življenjska filozofija. Bogosian želi na odru nakaziti razlike med ljudmi in to prikaže na zelo drastičen način. Da si je Studiobuhne izbrala ravno Pepeja Starmana za režiserja tega dela ni slučajno, saj je Starman že na Dunaju skrbel z različnimi predstavami za pozornost. Starman je maturiral na Slovenski gimnaziji ie se je z gledališčem začel ukvarjati v okviru odra Mladja Koroške dl; jaške zveze. Toda ta gledališki svet je bil za Starmana že kmald preozek, zato se je preselil na Dunaj, odkoder se vrača s popolnoma novimi pogledi na gledališče. £ =v<& Iz naših občin gi id ef 'o ra. aj' )l se jd 3(j ar m: ijf k< ;e- eh e< '3' no |0' je 9a že ;d' je in a® di' šk' aiu lu- na Zbornični svetnik Štefan Domejpoziva vse kmete, naj se pri zbornici ah pri SJK informirajo o možnostih podpor EU. V soboto bo na to temo na povabilo SJK v Globasnici predaval direktor zbornice. Podpore EU: kmetje naj izkoristijo vse možnosti Prvo leto v EU so kmetje dobro prestali, navadili so se tudi že nove birokraciji- Zdaj se prične rok za EU podpore za leto 1996. Kmetijska zbornica je po vseh večjih krajih na Koroškem pripravila informacijske prireditve o izpolnjevanju formularjev za podpore EU (Mehrfachantrage). Že v Prvem letu se je 80 % avstrijskih kmetov poslužilo možnosti pod-P°r EU, za letos pričakuje zborni-ca- da bo odstotek še višji. V evropskem merilu je ta odstotek vrhunski, kar je po mnenju predsednika zbornice VValfrieda Wut-scherja potrdilo, da je zbornica odlično informirala svoje člane. 2 obstoječim sistemom informiranja je zadovoljen tudi frakcijski vodja SJK Štefan Domej, ki želi nuditi predvsem dvojezičnemu kmetu dodatno informacijo in to Predvsem iz prve roke. Domej: "frav zaradi tega smo to soboto v Globasnico povabili direktorja zbornice dipl. trg. Ernesta Grobla-cherja." Na tej prireditivi, ki bo ob 9- uri v gostišču Hudi, bodo kmet-je imeli možnost, da dobijo informacije o vseh novostih, ki so povezane s podporami EU. Po posameznih krajih pa so se Počele tudi'že informacijske prireditve zbornice (termini so razvidni ^ časopisa zbornice Karntner °auer), kjer so večinoma prisotni tudi uradniki zbornice in pomaga- jo tudi pri izpolnjevanju formularjev. Pomoč in informacije dobijo kmetje lahko tudi pri vseh funkcionarjih SJK. Pri tem čudi opazovalca, da se izobraževalna ustanova SJK Kmečko izobraževalna skupnost naprej uspešno brani na tem področju pomagati kmetom. Pri tem se je gotovo marsikateremu kmetu že stavilo vprašanje, ali je KIS pristojna samo za tečaje žganjarjev in podobnih stvari, ali pa tudi za pomoč kmetom na takih področjih, kjer jo res potrebujejo. Silvo Kumer Gospodarska zbornica Slovenije je na letošnjem sejmu Gast v Celovcu predstavila vina in specialitete z Goriške. Razstavišče sta obiskala s slovenskim generalnim konzulom Jožetom Jerajem tudi predsednik koroške trgo vske zbornice KarI Kofler in predsednik Josef Maderthaner. Na kratko Dobrla vas. od petka, 22. marca do nedelje, 24. marca 1996, prireja tržna občina Dobrla vas tradicionalni Jožefov sejem. SPD Srce s tem v zvezi opozarja vse obiskovalce sejma, da bo na ta termin imelo društvo svoj šotor pred Zadrugo v Dobrlil vasi, kjer bo v obilju poskrbljeno za jedačo in pijačo. Izkupiček pa bo namenjen obnovi kulturnega doma. Ob tej priložnosti bo društvo prodajalo tudi gradbene kamne za kulturni dom. St. JanŽ. To soboto, 16. marca 1996, praznuje Slovensko prosvetno društvo Št. Janž svojo 90-letnico. Pri slavnostni pireditvi, ki bo v K&K centru, bodo društve-niki predstavili tudi jubilejno brošuro „Na poti skozi čas“, ki opisuje bogato kulturno zgodovino kraja. Sele. V petek, 15. marca 1996, bo v Selah pred gostilno Malle od 15. do 18. ure kmečki sejem. Prireditelja sta Interesna skupnost selskih kmetov in gostilničarka Lizi Malle. Sejem bodo ponovili vsak mesec. Pliberk. Zadnji kino v okraju Velikovec praznuje svojo 80-letnico. V Pliberku že od leta 1916 naprej predvaja filme v kinu, katerega posestnik je danes Franz Kraut. Kino je v Grenzland-heimu v Pliberku in deluje ob petkih, v sobotah in v nedeljah. Pliberk. Na minuli občinski seji, preteklo sredo, je občinski svet z večino sprejel predlog, da se naj občina Pliberk z občino Bistrica pogaja o skupni zvezi za čiščenje odplak. Ali bo prišlo do skupne zveze je zdaj odvisno od Bistričanov, ki morajo to zadevo obravnavati na naslednji seji občinskega sveta. 8 Kmetijstvo Južnokoroški kmetje (na stiki gostilničarka Lizi Malle iz Sel) so na sejmu Gast '96 predstavili svoje proizvode. Južnokoroški kmetje so se predstavili na „Gast“ Na letošnjem sejmu Gast '96 so južnokoroški kmetje prvič predstavili Rož, Podjuno in Žilo kot regijo specialitet in kulturnih posebnosti. Zelo vabljivo razstavišče je bilo vseh pet dni sejma zelo dobro obiskano. PREDAVANJE 0 EU Na kaj mora paziti kmet Globasnica. Direktor koroške kmetijske zbornice dipl. trg. Ernest Groblacher bo v soboto, 16. marca 1996, ob 9. uri v gostišču Hudi predaval na temo „Drugo leto kmetovanja pod pogoji EU: naj kaj mora paziti kmet pri različnih podporah". Na predavanje vabi Skupnost juž-nokoroških kmetov (SJK). Direktor kmetijske zbornice Groblacher bo predavat v Globasnici. Reipersdorf. Preteklo soboto je priredila Koroške zveza za konjerejo v Rei-persdorfu pri Št. Vidu posebno diskusijo o kvalitetni konjereji. Diskusijo je vodil pre-sednik zveze Janko Zvvitter (Skupnost južnokorških kmetov). Ekskurzija. Skupnost južnokoroških kmetov vabi na ekskurziji v Nemčijo (Saden VVurttemberg), kjer si bodo naši kmetje od petka, 29. marca, do nedelje, 31. marca lahko ogledali hleve, ki so zgrajeni na zelo poceni način iz lesa. Prijave so možne pri zborničnem svetniku SJK Štefanu Domeju (tel. efon 04235 / 3367). Govorilne ure. s predsednikom, direktorjem in vsemi vodji referatov je možno osebno govoriti vsak teden ob ponedeljkih in v sredah. „Z regionalno znamko Sudkarn-ten - Južna Koroška garantiramo poreklo posebnih kmečkih specialitet z dvojezičnega območja Koroške." S tem reklamnim geslom so se letos na turističnem sejmu v Celovcu predstavili naši kmetje, ki so bili deležni nadpovprečne pozornosti obiskovalcev. Predstavitev. Na posebnem razstavišču, ki ga je za kmete pripravila KIS, so bili zastopani kmetje od Doba do Bekštanja. Posebno razveseljivo je bilo, da so na razstavišču sodelovale tudi kmečke iniciative, kot Coppla kaša iz Železne Kaple, delovna skupnost podjunskih proizvajalcev olja, Skupnost južnokoroških žganjarjev in Interesna skupnost selskih kmetov. Te iniciative zbirajo večje število kmetov in so si zastavili kot cilj skupni marketing kmečkih proizvodov. Gast '96 je bila ena izmed priložnosti, da so si kmetje odprli vrata za širši koroški trg in predstavili južnokoroško pokrajino posebnih kmečkih specialitet. Kmetje so želeli tudi poudariti svoj prispevek k ohranitvi kulturne krajine, posebno še svojo materinščino in slovensko koroško kulturo. Naročila. Zanimanje je bilo splošno zelo veliko, toda odločilno je vsekakor, ali bodo kmetje od tega tudi dolgoročno profitirali in ali so privabili nove stalne odjemalce. Stanko Adlassnig iz Kotmare vasi je npr. izredno zadovoljen in pravi, da je dobil vsaj 50 novih odjemalcev. Proizvajalec naravnih odej iz ovčje volne Edej Goltnik iz Podkraja je prav tako našel nekaj novih odjemalcev iz turističnega pod roč; ja, prav tako podjunski oljarji, ki bodo dobili mogoče celo odjemalce iz Nemčije. Na osnovi zelo informativnih in privlačnih prospektov pa kmetje pričakujejo, da se bodo tudi po sejmu še javili potencialni interesenti. S podobnimi predstavitvami kot na Gastu '96 bodo kmetje v letu 1996 nadaljevali. Silvo Kumer Pogovor 9 ANDREJ BRILLV - - »Metulji, leteči dragulji l Pogovor z Andrejem Brillyjem, ■ dijakom 8. B razreda Slovenske gimnazije v Celovcu; pogovarjal . se je Jože VVakounig. I NAŠ TEDNIK: V torek, 5. marca, so v kletnih prostorih Slovenske gimnazije odprli razstavo eksotičnih metuljev in mineralov. Navzoči so bili ravnatelj dr. Reginald Vospernik, visoki zastopniki deželnega šolskega sveta in predsednik entomološke zveze Slovenije dr. Božo Drovenik, pozneje je prišel še predsednik koroške entomološke zveze Siegfried Steiner. Kako človek začneš zbirati metulje? Andrej Brillv: Meni je bila v spodbudo podedovana zbirka strica inženirja Jožeta Šlajmerja. Ko sem dobil to zbirko in sem začel vse to odpirati in gledati, mi je srce pobijalo, kar je le moglo. Tako krepko doživetje je to f, bilo. Nekaj posebnega, enkratnega pa je seveda lepota metuljev in tudi mineralov. Doma si iz Ljubljane, od jeseni 1992 naprej si dijak Slovenske gimnazije. Zdaj hodiš v 8. B razred. Rodil sem se leta 1978 v Beogradu; ko sem bil 14 dni, se je mama vrnila v Ljubljano, in lam sem preživel vsa naslednja leta. Junija 1991 se je Slovenija osamosvojila, sledila je vojna. Septembra 1991 je umrl stric. Zbirka je nekaj časa stala. Potem sva jo dobila brat Boris in jaz. Brat se ji je odpovedal, ker se za to ne zanima. Tako sem jo prevzel jaz. In nato? Zbirka je stala do konca 1993 nedotaknjena. Začetek leta 1994 sem začel premišljevati o Prvi razstavi. Moja preobrazba iz gosenice v metulja seje zgodila leta 1993, ko sem moral opraviti pri gospe profesorici Andreji Zikulnigo- WPHEPOVEDAN^ EIHTRITT VECBOTEH' COST NAŠEM TEDNIKU vi izpit iz nemščine. Bilo je zelo trdo, in tako sem se naučil načrtnega in vztrajnega dela. Koliko razstav si že imel? To je zdaj osma. Razstave so bile že v Ljubljani, v Modestovem domu v Celovcu, v domu v Tinjah, v Pliberku, tam sta bili dve, v Tržiču in Št. Jakobu v Rožu. Kaj je tako posebnega pri tvojih razstavah? Prostor sam že mora biti tako oblikovan, da je primeren za doživljanje lepot in skrivnosti tako metuljev kakor mineralov. K temu spadata tudi ustrezna osvetlitev in glasbena spremljava. Vse skupaj mora biti enota in celota. Načrt za to zadnjo razstavo je bil izdelan že maja 1995. Za večino ljudi so metulji, po domačem povedano, škodljivci, da imenujem le molja in kapusovega belina. Njihovih lepot, tako gledano, ne vidimo. Lepoto kratkomalo zadušimo. Škodljivci postanejo le, če se čezmerno razširijo. V Evropi je takih škodljivcev kar dosti, ker potrebujejo v svojem razvoju enako hrano kakor človek. Narava besede škodljivec ne pozna. Odkod je večina tvojih metuljev? Skoraj vsi so iz Južne Amerike, Afrike in Indonezije. Naš čas je doba velikega odmiranja in umiranja v naravi. Gotovo nekaj tvojih metuljev v naravi ni več. Kako je z zbiranjem? Z eksotičnimi metulji trgujejo na borzah. Konec februarja je bila taka borza na Dunaju; če bo šlo po sreči, bo v prihodnjih letih tudi v Tržiču v Sloveniji. Mnoge vrste metuljev so na žalost že izumrle, predvsem ker je človek uničil življenjski prostor. Verjetno kake vrste tudi gojijo. Da. To so vrste, ki so zaščitene in je zbiranje v naravi prepovedano. Prepoved s kaznimi vred velja za cel svet razen za Rusijo in druge države nekdanje Sovjetske zveze. Med take metulje spadajo ornitoptere, ptičji metulji. Te pravzprav vse gojijo. So tudi najlepši metulji na svetu. V Evropi je npr. prepovedano zbirati metulje vrste Apolon. Da pa se vrnem k prejšnjemu vprašanju. Vsako leto umre na avtocestah več metuljev kakor jih je bilo sploh kdaj zbranih v vseh teh zbirkah na svetu. Koliko vrst metuljev je? 140.000 jih je opisanih. Optimisti pravijo, da jih je 500.000, pesimisti, da jih ni več od 200.000. Pogostokrat je uvrščanje zelo težavno. Kake želje in načrte imaš za prihodnost? Najprej nameravam uspešno maturirati, jeseni pa želim vpisati študij ekologije na biotehniški fakulteti v Ljubljani. In metulji? Želim, da bi v Sloveniji odprli hišo metuljev. Zbirko nameravam seveda razširiti in obogatiti. Da bi se te tvoje želje uresničile! Želim ti veliko uspeha. Hvala za pogovor. Razstava Gustava Kerscheja v Št. Janžu V K&K centru v Št. Janžu v Rožu so pretekli petek zvečer od-Prli razstavo mladega Gustava Kerscheja, domačina iz bližnjih Sveč. Razstavi je dal ime „Zlato-Srebro-Modro-Crno , očitno po barvah, ki jih je uporabljal pri slikah. Če želimo povzeti na kratko Kerschejev dosedanji stil, ga lahko označimo kot nekako „trezno-premišljeni-divji“; na njegovih slikah se rade zvrstijo konture človeških bitij ali pa nečloveških, živalskih, demonskih mask. Skupno s prej nevšečnimi barvami daje to vtis arhaičnosti, prete-klosti, mrzlote. 1 F. A. DvT: Izobraževalni dnevi cerkvenih pevcev V petek, 8. marca, in v soboto, 9. marca, je potekal 27. izobraževalni seminar za organiste, kantorje, pevovodje in cerkvene pevce v domu v Tinjah. Organizatorji seminarja Peter Hribernik, Maks Michor in mag. Jože Ropitz so poskrbeli za dober potek sermnarja. Vabilu seje odzvalo veliko število cerkvenih pevk in pevcev. Še posebno razveseljiva je bila visoka udeležba mladih pevcev. Referenti letošnjega seminarja mag. Jože Ropitz, mag. Stanko Polzer in mag. Klaus Einspieler so strokovno šolali pevce. Navdušili so s svojimi referati in vajami. Vsem trem referentom velja zahvala, ker so dosegli, da se je petje slišno izboljšalo. r 10 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Preteklo nedeljo je obhajal osebno slavje Joži VVrolich iz Loč ob Baškem jezeru. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Rojstni dan in god je obhajal Jože Golavčnik iz Sinče vasi. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem osebne sreče in zadovoljstva! V Dobrli vasi bo obhajal rojstni dan mag. Rudi Vouk, občinski odbornik EL Dobrla vas in politični tajnik EL. Veljajo mu naše iskrene čestitke, povezane z željo, da bi še naprej tako zavzeto in z veseljem opravljal to delo. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo EL, SJK in NSKS. Pred nedavnim je v Kotmari vasi obhajala 45. rojstni dan Matilda VVerginz, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! V Podnu pod Vrtačo je te dni slavila rojstni dan Pepca Wald-hauser. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Vinku Kušeju iz Drveše vasi in Jožici Duller iz Podgore. Posebne čestitke pa veljajo Ani Dlopst iz Večne vasi pri Globasnici in Repki Pajank iz Bistrice nad Pliberkom, ki slavita 60-letnico življenja. Vsi ostali člani iskreno čestitajo ter kličejo slavljencem na mnoga_ zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Selah pri Žitari vasi obhaja rojstni dan in god Matilda Fido. Za ta dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja! Čestitkam Našega tednika se pridružuje društvo upokojencev Podjuna. Gertrud Kirm iz Šentrade-gunde pri Rudi obhaja 91. rojstni dan. Iskreno čestitamo ter želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. V Vogrčah pri Pliberku bo praznoval rojstni dan Jožef Miiller, za kar mu vnaprej iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva. Čestitkam se pri-dručujeta EL in SJK. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik naslednjim članom: Pepi Miki iz Zgornjih Borovelj, Johanni Koren iz Št. Jakoba in Justini Mi-kel iz Svaten. Vsi ostali člani društva upokojencev Št. Jakob slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Golšovi pri Žihpoljah je obhajala rojstni dan Rozi Kropfič. Prisrčno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje v krogu najdražjih! Naslednje voščilo je namenjeno Kati Osojnik iz Lepene pri Železni Kapli, ki je obhajala rojstni dan. Slavljenki iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna, vesela in predvsem zdrava leta! V Dobrli vasi praznuje 85. življenjski jubilej Sienčnikova mati. Slavljenki iskreno čestitajo vsi domači, EL, predvsem pa SPD Srce, ki se ji zahvaljuje za vsestransko pomoč. Vse najboljše! Gretka Božič iz Večne vasi pri Globasnici slavi osebni jubilej. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! V Kortah bo praznoval osebni praznik Franc Jožef Smrtnik. Priljubljenemu in zavzetemu občinskemu politiku ter znanemu pevcu iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja, dobre volje ter uspeha. Čestitkam podpredsedniku Enotne liste se pridružujeta SJK in NSKS. Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Ljudmili Sienčnik in Matildi Lesjak iz Dobrle vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik obhaja Francka Milač iz Celovca. Vse najboljše tudi v prihodnje! Marija in Štefan Ressmani iz Ledine se veselita rojstva pi vega otroka - hčerkice Terezi je. Srečnima staršema iskren čestitamo, mali Tereziji pa žel' mo vso srečo in veselje na živ Ijenjski poti! Na Moščenici pri Bilčovsu j1 preteklo nedeljo obhajal rojstr dan Michael Stander. Prisrčnih čestitkam in najboljšim željan domačih se pridružuje uredništ vo NT. 88. rojstni dan je obhajali Podlesnikova mama iz Nonči vasi. Iskreno čestitamo in daj j Bog obhajati zdravi in čili še veli ko let! Naslednje voščilo je namenje no Hanziju Smrečniku iz Čepi< pri Globasnici, ki je obhajal rojst ni dan. Ob tem osebnem prazni ku iskreno čestitamo in želim( vse najboljše tudi v prihodnje! Francka Košutnik iz Libuč j< obhajala osebni praznik. Iskreni čestitamo in vse najboljše tudi< prihodnje! Na Metlovi bo praznoval rojst ni dan Pep Komar, občinski od bornik EL Dobrla vas. Prizadel nemu in priljubljenemu občin skemu politiku veljajo naše is krene čestitke in najboljše želje Čestitkam Našega tednika s< pridružuje EL Dobrla vas. V Kokah praznuje 35. rojstn dan Jože j Haschej. Vse najbolj še in mnogo sreče tudi v prihod nje! Čestitkam se pridružuje« EL in SJK. Iskrene čestitke veljajo tud Nanči Baumgartner iz Št. Jako ba, ki je objhajala osebni praznik. Vse najboljše! V Borovljah na Šajdi slaV rojstni dan in god Matildi Schvvarz. Za ta dvojni praznil prisrčno čestitamo in kličemo ni mnoga zdrava in sreče polna leta! Pred nedavnim je praznovali 40. življenjsko pomlad Pepci Sienčnik. Čestitkam Našegi tednika se pridružujejo vsi domači! V Železni Kapli praznuje prav danes rojstni dan Traudi Ut' schitz. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam si pridružuje EL. 25. pomlad obhaja Danieli Dovjak z Obirskega. Čestitam® in vse najboljše tudi v prihodnje! Na Hribu nad Baškim jezerort1 je pred nedavnim slavila 85- ..... TEDNA Matilda Vidic ob poroki s Francem Vidicem leta 1935. 90-letnica Matilde Vidic, po domače Kovačičeve mame Najgrenkejše trenutke pa je doživela leta 1942, ko je bila sama, in z njo cela družina, izseljena (najmlajšega sina Hanzija je rodila celo v taborišču). Slavljenki ob njenem visokem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružuje kulturno društvo „Jepa-Baško Jezero", ki svoji najstarejši članici iz srca čestita in se ji hkrati zahvaljuje za dolgoletno zvestobo. V četrtek, 14. marca 1996, je slavila 90. rojstni dan Matilda Vidic, po domače Kovačičeva s Hribra pri Ločah ob Baškem jezeru. Šlavljenka, ki se je leta 1935 poročila s - sedaj že nad 20 let rajnim - Francem Vidicem, je mnoga leta aktivno sodelovala pri domačem društvu „Jepa-Baš-ko Jezero" (bila je blagajničarka in igralka), v katerem je danes najstarejši član. Domačinom je predvsem poznana tudi kot mežnarica loške farne cerkve, ki jo je vrsto let skrbno negovala. 11 Rož - Podjuna - Zilja rojstni dan Matilda Pre-schern. Vsi člani društva „Je-ian Pa-Baško Jezero" slavljenki 1 P. iskreno čestitajo ter ji kličejo reZ še na mnoga zdrava in milosti Polna leta! Čestitkam se pri-z„e' družuje uredništvo Našega z|V tednika. Na Kogelski gori pri Suhi je u J Praznoval rojstni dan Pepej jstr Krop, občinski odbornik EL ■nin Suha in pevec okteta Suha. ijar Iskreno čestitamo ter želimo 115 še mnogo veselja in uspeha tako na kulturnem kakor tudi jal! na političnem področju. Čenči stitkam se pridružujeta EL in aj j NSKS. /e^ V Selah obhajata osebni praznik Joži Oraže in Pepca R°blek, po domače Pušelče-;pji va- Obema ob osebnem pražit niku iskreno čestitamo ter znj kličemo še na mnoga zdrava 'n sreče polna leta! Preteklo soboto je obhajala i ji rojstni dan Fini Ogris z Dra-'n( bunaž. Obilo Božjega bla-jj i goslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! j ${' 3(j. Prav tako preteklo soboto je sv slavil osebni jubilej - 50. rojsten ni dan - Joško Visočnik iz jS. Doba. Ob tem jubilejnem Ijg osebnem prazniku prisrčno c£ pestitamo in želimo vse najboljše! ltry . V Kokju je obhajal 61. rojst-Dlj. ni dan Jože Pasterk Odbor-jd n^u. društva upokojencev i p°djuna ter sodelavcu Našega upokojenca iskreno čestitamo! ;o ^uPnik v Logi vasi in v Ško-\t f|Pah, Martin Hotimic, je obhajal osebni praznik. Ob tej priložnosti mu prisrčno česti-iv |ajo sodelavke in sodelavci, ji farni svet, cerkveni pevci in lil* vsj farani. Čestitkam se i9 Pridružuje uredništvo Naše-e- ga tednika, ki želi slavljencu tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega J zdravja. )i Pred nedavnim je stopil v y življenjsko leto Franc M'kl, pd. Majač iz Št. Lenarta , Pd sedmih studencih. Zveste-mu bralcu Našega tednika j. zelim° mnogo Božjega bla-e Poslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! i ,. 0 ,v Galiciji je praznovala 1 r°jstni dan Pavla Juch. Iskre-n° čestitamo ter želimo mno- n 90 zdravja in dobrega počutja i. v krogu najdražjih. Kljub raznolikosti v političnih gledanjih članov je ozračje odlično Občni zbor SPD „Bilke“ v Bilčovsu - delovno poročilo starega odbora in razprava o različnih željah članov sta bila v ospredju tokratnega rednega občnega zbora. Predsednik mag. Rupert Gas-ser na občnem zboru ni pozdravil le nekaterih častnih gostov (med drugim županjo in članico društva Stefi Guantschnig ter tajnika SPZ Janka Malleja), pač pa tudi presenetljivo lepo število članov, ki so do zadnjega sedeža napolnili prostor pri Miklavžu. Ta množičen obisk je bil hkrati dokaz, da Slovensko prosvetno društvo „Bilka“ sodi med najmočnejša društva koroških Slovencev v Rožu. Predsednik R. Gasser je ob tej priložnosti izrekel posebno zahvalo vsem društvenikom za nesebično in vzorno delo, hkrati pa je opozoril na odlično vzdušje, ki vlada v društvu, čeprav je politično gledanje članov zelo raznoliko. Mnogo pozitivnega je bilo slišati tudi iz ust tajnika Tomija Gasser-ja, ki je naštel vse aktivnosti društva od 11. decembra 1992 naprej, torej v času zadnjih štirih let. V tem času je imelo društvo 26 sej odbora, 10 predavanj, 11 samostojnih prireditev, 27-krat je bil na gostovanjih moški pevski zbor (v tem številu niso zajeti številni nastopi na pogrebih), medtem ko je mešani pevski zbor gostoval 7-krat. Igralska skupina je bila v gosteh 3-krat, 18-krat pa so bile v Bilčovsu v gosteh druge kulturne skupine. Da je tudi blagajna v redu, je potrdil blagajnik Gregor Reich-mann, saj so bili dohodki višji kakor izdatki. Tako v društveni „ka- Predsednik mag. Rupert Gasser si" ta čas leži skorajda šil. 59.000.-. Pregledniki so potrdili pravilnost računovodstva. Po razrešnici staremu odboru so kaj kmalu in brez pridržkov soglasno potrdili novi odbor. Predsednik je ostal Rupert Gasser, podpredsednici sta Krista Krušic in Ani Ferk-Gasser, tajnica Marija VVeber (namestnik Andreas Berchtold), blagajnik pa je Gregor Reichmann (namestnik Štefan Schellander). Občni zbor, za katerega predsednika je bi! izvoljen Janko Ferk, je v glavnem potekal brezhibno in se ni zaletaval v nepotrebne razprave, pač pa nasprotno: misli, mnenja in želje društvenikov so bili koreniti in upravičeni ter so se nanašali na nekatere pomanjkljivosti ali težave v društvu. Tako je na primer bila izrečena želja po obnovi ali popravku zaves na domačem odru, ki zaradi nefunkcionalnosti motno vpliva na razne prireditve in predstave. Izražena je bila tudi želja po boljšem sodelovanju med glasbeno šolo in društvom ter po poživitvi društvenega mešanega pevskega zbora. Sploh je MePZ v zadnjih letih stopil precej v ozadje, nenezadnje zaradi pomanjkanja tenorjev. To pomanjkljivost želi društvo v bližnji prihodnosti zadovoljivo rešiti, tako da se bo število nastopov zopet zvišalo - podobno društvenemu moškemu pevskemu zboru, ki je od zadnjega občnega zbora naprej gostoval kar 27-krat, med drugim celo v Nemčiji. Vnela se je tudi razprava o morebitnem dvojnem članstvu ali pristopu h KKZ, torej o zadevi, o kateri so razpravljali že na zadnjem občnem zboru in ki naj bi se rešila v času njegovega delovanja. Ker se to doslej vendarle ni zgodilo, je ostala dokončna odločitev odprta, ne pa mnenje odbornikov, ki so le ..diplomatsko" izjavili: Centrali naj se sami zmenita o tem, njihovo načelo pa bi nato moralo veljati za vsa društva...! Občni zbor je odbor izkoristil še za posebno zahvalo - v obliki darila - dvema društvenikoma: Reziki Kolter za vzorno in požrtvovalno delo z otroško skupino in Giti Krištof za skrb (in red) v društveni sobi. F. S. Tinje: Dan čebelarjev in čebelark Pred nedavnim je pripravil Dom v Tinjah dan čebelark in čebelarjev, ki so spet prišli v prav lepem številu. Dopoldne je bilo na sporedu predavanje dr. Janeza Jelenca, ki oskrbuje čebelarje na Gorenjskem. Tema je bila „Vse o čebelnih boleznih". Predvsem smo slišali, kako se v sosedni Sloveniji trudijo, da bi odpravili hudo gnilobo, pri čemer imajo že lepe uspehe. Čebele se nalezejo te bolezni predvsem z ropanjem in stikanjem v starih panjih. Zdravnik ima dostop do vseh čebelarjev in tako lahko prepreči, da se ta bolezen, ki uniči številne družine, ne pre- naša iz enega čebelnjaka v drugega. Prav tako je bila na vrsti obramba proti varovi z apista-nom in mravljinsko kislino, dobijo pa se tudi že novi pripravki. Noseme in tudi varave pa se branimo tudi lahko s posebnim čajem (KAS), katerega recept in navodilo za uporabo smo tudi prejeli. Popoldne je bilo namenjeno poklicnemu čebelarju Marku Debevcu z Vrhnike, ki je govoril o opravilih čebelarja v teku leta. Začel je z vigrednim opazovanjem panjev in krmljenjem s krmilno pogačo, kateri lahko dodamo tudi zdravila proti griži in nosemi, ker prav letos čebelam toliko ča- sa ni bilo mogoče izleteti. Naprej smo slišali za opravila pri širjenju gnezda in preprečevanju rojenja, kar seveda vpliva na donosnost medu, veliko nam je povedal tudi o vzreji mladih matic in o dodajanju teh matic čebelni družini. Predavatelj je končal predavanje z opozorilom o pravočasnem zimskem krmljenju, ker bi dodani sladkor naj predelale še poletne čebele in tako nekoliko zavarovale zimske čebele za prihodnje leto. Zvedeli pa smo tudi, da je tinj-skemu domu Čebelarska zveza Slovenije podelila odličje Janeza Janše I. reda, ker se zdaj že 30 let trudi za izobrazbo naših čebelarjev. fr Kultura 90-letnica SPD St. Janž Prihodnjo soboto bo šentjanško prosvetno društvo praznovalo v Centru K&K 90-letnico. Ob tej priložnosti je tudi (skupno s SPZ) izdalo izredno zanimivo brošuro „Na poti skozi čas - Kultura v Št. Janžu in okolici skozi 90 let“. I M Pl Leta 1977 so skoraj vsi člani SPD Št. Janž pomagati pri ponovitvi škofjeloškega pasijona ob obletnici smrti župnika Jožefa Vošnjaka. Prispevki prof. Štefana Pinterja (njegov zgodovinski prerez objavljamo v izvlečkih in v nadaljevanju), dr. Avguština Malleja, prof. Vere VVutti-Inzko (obdelala je spomine svojega deda Florijana La-puša) in Hanzija VVeissa (njegov oče Janez je bil prvi povojni predsednik) nudijo temeljit pogled v šentjanško zgodovino in kulturno dejavnost zadnjih 90 let. Vendar ti prispevki niso samo lokalnega pomena; tudi omogočajo boljše spoznavanje življenja celotne narodne skupnosti in njenih kultur-no-političnih, gospodarskih in socialnih razmer. Zgodovina SPD Št. Janž je bogata in razgibana. Pa ne samo zgodovina: iz brošure je jasno razvidno, kako pestra je bila društvena dejavnost v bližnji preteklosti in tako je to tudi v sedanjosti. Ni kulturnega in izobraževalnega področja, kjer Šentjanža-ni ne bi bili dejavni oz. poskrebeli za ponudbe. Velike zasluge za to ima tudi dolgoletni predsednik in režiser Hanzi VVeiss, ki je za sobotno jubilejno prireditev v centru K&K (ob 19.30) pripravil posebno razstavo slik iz društvenega življenja. Danes vodi prosvetno društvo Martin Moschitz. SPD Št. Janž se lahko ponaša kot društvo, v katerem ne primanjkuje mladih, ki so pripravljeni nadaljevati delo svojih prednikov. Z Martinom Moschitzem smo vodili krajši pogovor. ZGODOVINSKI PREGLED KULTURNE DEJAVNOSTI V ŠT. JANŽU S katero kulturo v moderni čas? fi. del Prof. Štefan Pinter 21. januarja 1906 so se zbrali pri Gašparju v Podsinji vasi nekateri posestniki, precejšnje število tovarniških delavcev in podsinški pevci. Sklical jih je Tomaž Lapuš, čevljarski mojster v Podsinji vasi, z namenom, da ustanovijo društvo. Na ta prvi shod so prišli še dr. Lambert Ehrlich, tedaj stolni kaplan v Celovcu, Andrej Sadjak, mestni kaplan v Celovcu, in Janko Amruš, provizor v Podljubelju. Andrej Sadjak je razložil, kako pomembna je organizacija „v sedanjih burnih časih". Dr. Lambert Ehrlich je govoril o lepoti Roza, o tujih izkoriščevalcih, o Židih, „kako le-ti hočejo imeti povsod prvo besedo" in vsiliti »Avstrijcem razdruženje katoliškega zakona, brezverske šole" itd. Janko Arnuš pa je pozival delavce, naj se brez strahu priznavajo za kristjane, ker da imajo tud delodajalci »rajši poštene, krščanske delavce kakor pa brezverne socialne demokrate". Deklarirani antisemitizem so prevzeli od avstrijskega krščanskosocialnega gibanja, saj je znano, da je njegov vodja dr. Karl Lue-ger, dolgoletni dunajski župan, zmeraj spet hujskal proti Judom. Ustanovni shod »Krščanskosocialnega pevskega in delavskega društva za Podsinjo vas, Bistrico in okolico" je bil 18. marca 1906 pri Gašparju v Podsinji vasi. Kot govornika sta nastopila dr. Lambert Ehrlich in Janko Arnuš. V društvo se je takoj včlanilo 63 ljudi. 7 je bilo podpornih članov. Občni zbor je izvolil tale odbor: predsednik: Tomaž Lapuš, Pod-sinja vas; podpredsednik: Gregor Pak, Sveče; tajnik: Jožef Rutar, Bistrica; namestnik tajnika: Ignac Gabriel, Št. Janž; blagajnik: Valentin Plajer, Podsinja vas; namestnik blagajnika: Šiman Malle, Podsinja vas, knjižničar: Jožef Fugger, župnik v Št. Janžu; odborniki: Janez Kuraš, Bistrica; Matevž Hafner, Rute; Boštjan Plajer in Tomaž Muller, Podsinja vas; pregledniki računov: Janez Ogris, dekan v Kapli; Jožef Fugger, župnik v Št. Janžu; Martin Švajger, kmet v Št. Janžu. Odborniki so torej prihajali iz skoraj vseh krajev današnje bistriške občine. Ustanovitev društva moramo videti tudi v zvezi s pripravami na volitve v državni zbor po splošni in enaki volilni pravici leta 1907. Dr. Lambert Ehrlich je na tem shodu govoril predvsem o krivični razdelitvi volilnih okrajev na Koroškem, ki da sta jo zakrivila predvsem Lemisch in Dobernigg v »očividen pogin koroških Slovencev". Pozval je zborovalce, da te krivice ne smejo sprejeti, »ampak moramo v boj, o miru sedaj ne more biti govora". Janko Arnuš pa se je ukvarjal predvsem z razdružitvijo zakona, ki jo je razložil kot framazonsko (prostozidarsko) zaroto proti veri. Kako močno so vplivale na delovanje društva volitve leta 1907, nam kaže tematika številnih zborovanj v prvih dveh letih-Krščansko-socialno gibanje je na Koroškem in tudi v drugih krono-vinah Cislitvanije tekmovalo za vpliv v državi in deželi. Kot politične nasprotnike so zmeraj spet imenovali prostozidarje, liberalce (»pest, kruta sila in gospodarska premoč") in socialne demokrate, ki so jih prikazovali kot protikato-liške. Eni govorniki, večinoma duhovniki (dr. Lmbert Ehrlich, Valen; tin Lakner, Matej Ražun), so bolj poudarjali pomen katoliške vere in katoliške vzgoje - sovražnike vere in naroda so pogosto primerjali s Turki pred stoletji -, drugi so se bolj zavzemali za narodne pravice, tretji so postavljali v središče delavsko vprašanje, saj je bilo tedaj na Bistrici in njeni okolici dosti delavcev. 1907 so zahtevali na nekem zborovanju pri Adamu v Svečah splošno ljudsko glasovanje in ustanovitev konzuma na Bistrici. Tako je bilo društvo tudi nekakšno sindikalno zastopstvo. V narodnem vprašanju s o si jemali za zgled Cehe, obsojali so »nemškutarijo". - Po češkem zgledu naj bi tudi Slovenci ustanavljali sokolske organizacije. Kultura 13 ,ZA KULTURNO SOŽITJE1 v Martin Moschitz o sodobnih nalogah SRD Št. Janž. Naš tednik: V soboto, 16 marca, boste praznovali 90-letnico SPD Št. Janž. Kaj bo v ospredju proslave oz. njeno glavno sporočilo? .Martin Moschitz: Spored svečane obletnice obsega fotografsko razstavo in multi-medijski prikaz kulturne dejavnosti v St. Janžu skozi 90 let. Razstava prikazuje dva izredno zanimiva društvena zapisnika, ki so ju domačini v zadnjem trenutku tešili perd nacisti. Ob jubileju je izšla obširna brošura „Na poti skozi čas", ki pripoveduje o kulturni dejavnosti v teh 90-ih letih. Prireditev sama pa bo tudi pokazala nekaj iz današnjega življenja. Ob visokih društvenih jubilejih radi poudarjamo, da nas delo prednikov obvezuje. Velja to tudi za sedanje vodstvo SPD Št. Janž? V katerem oziru konkretno? Spoštujem in občudujem delo prednikov, ki so v drugačnih, težavnih razmerah bili kulturno aktivni, čeprav niso imeli enakih možnosti, kakor jih imamo danes mi. Zavedamo se, da lahko s ponosom gradimo na izkušnjah prednikov. Prav tako se pa zavedamo, da moramo dandanes biti odprti potrebam in željam domačinov. Te želje in potrebe pa so lahko drugačne, kakor so bile v preteklosti. SPD Št. Janž je društvo z zagnanim mladim vodstvom |n s pestro dejavnostjo. Kaj je vaša osnovna vsebinska oz. programska „filozofija“? Društvo je dobilo v Centru k&k prostor za svojo raznoliko dejavnost. Ob tem so si domačini, predvsem pa mladina, ta prostor osvojili kot kraj družabnosti in srečavanja. Razveseljivo je, da prihajajo na prireditve tako nemško kakor slovensko govoreči. Program k&k je usmerjen bolj v nadregionalno kulturno in izobraževalno ponudbo, ki je v korist tudi domačinom. Društvo samo Pa se koncentrira na delo z do- mačini. Konkretno: otroška gledališka predstava Janeza Bitenca „Palček Pi-skalček" v režiji Rada Mužana, šent-janški tamburaši, umetnostne razstave (trenutno razstavlja Gustav Kersche iz Sveč). Mnogo dela so zahtevale raziskave o kulturni dejavnosti v Št. Predsednik SPD Janžu, ki smo jih ob-Št. Janž Martin Moschitz javili v jubilejni brošuri. Raziskavam o vsakdanji kulturi v Št. Janžu v preteklosti bomo tudi v bodoče posvetili pozornost. Št. Janž in njegova okolica sta v preteklosti veljala kot slovenska. Medtem se je njuna narodnostna podoba bistveno spremenila. V kakšnih razmerah bo možno ohraniti slovenski živelj tudi v prihodnosti? Po mojem mnenju politika in ideologija razdvajata ljudi, v kulturi pa skušamo uresničevati povezovanje in sporazumevanje. V tem sklopu pa vidim tudi vprašanje asimilacije: ne pogojujmo svoje slovenske narodne pripadnosti z ideološkimi vprašanji, marveč ustvarjajmo vzdušje, da je znanje dveh jezikov na dvojezičnem ozemlju duhovna in kulturna obogatitev za človeka. Tri tvoje največje želje na osrednje kulturne politike? 1. Ločujmo kulturo in politiko! 2. Pomagajte ustvariti vzdušje za svobodno kulturno življenje! 3. Dragi politiki, kultura ni zastonj! In če pri koroških Slovencih kaj funkcionira, so to kulturna društva. Tvoja vizija o delovanju SPD Št. Janž v 3. tisočletju? Čim bolj nam bo uspelo uresničevati kulturo sožitja na dvojezičnem prostoru, kjer je tudi Št. Janž, tem bolj bomo kos vsakemu nacionalizmu in njegovim izrodkom, ki v zaskrbljivi meri dandanes onemogoča normalno pogovorno kulturo med ljudmi različnih verskih, narodnih in političnih pripadnosti. Janko Kulmesch Različni govorniki na društvenih abodih so obravnavali vprašanje ,. ralizma in kapitalizma, socia-lzma 'h krščanskega socializma, Povezovanja koroških Slovencev ® kranjskimi Slovšnci, „ko je odpr-a Pot skozi Karavanke"; obsojali o upravo nove’železnice, da dis-nminira Slovence, posebno na Postaji v Vetrinju in na Žihpoljah; spodbujali so k branju časopisov („Mir“, „Naša moč" itd). Že 22. julija 1906 so na zborovanju v Svečah, ki se ga je udeležilo okrog 300 ljudi, sklenili ustanovitev podružnice v Svečah. Iz nje se je dve leti pozneje razvilo samostojno društvo, predhodnik današnjega SPD „Kočna“ (. ..) Dalje prihodnjič Gallus v Slovenskih goricah Pred tedni je Gallus nastopal na tleh, kjer so pred tisoč leti še živeli Slovenci (Bad Kleinkirch-heim). Pred dnevi pa so člani Gallusa obiskali brate in sestre v Slovenskih goricah in razpenjali vezi proti vzhodu. Došlo je povabilo na sooblikovanje pri koncertu, ki ga je priredil moški pevski zbor ..Obrtnik Lenart". MePZ „Gallus“ je rad sprejel zanimivo povabilo. Nudila se mu je priložnost spoznati še neznane kraje, predvsem pa srečanje s Slovenci onkraj meje. Na sobotni popoldan so se pevke in pevci iz Celovca peljali preko Pliberka proti Mariboru. Od tam naprej so bili kraji za mnoge neznani. Prijetno se je vila cesta po krajini med nizkimi grički in hribi. Štranske ceste in poti so risale črte v mehko pokrajino in se sramežjivo poizgubljale za bregovi. Od tu in tam je pozdravljal stolp ali cerkvica in po rebreh so čepele male vasice. Tudi kakšno Jezerce je mežikalo v lepi sončni popoldan. In mimogrede so dospeli v Benedikt, na cilj potovanja. Tamkajšnji pevci so že čakali. Izdatna malica in dobra kapljica, v pozdrav nalita, jih je v hipu seznanila z gostitelji, ki so jih tako prisrčno sprejeli. Na večer so se peljali k cerkvi Svetih treh kraljev. Tam so se zbirali obiskovalci koncerta, pri katerem naj bi tudi Gallus nastopil. Mogočna gotska cerkev je stala pred nami, ki ji je menda podobne pri nas na Koroškem ni najti. Po prisrčnem pozdravu v imenu domačega zbora je g. Miha Vrbinc predstavil Gallus in uvedel v pripravljeni spored. In že je stopil g. Jože Ropitz pred zbor, velel peti in pesmi in melodije so odletavale v tišino mogočne cerkve in se vračale do napetih ušes poslušalcev. Po končanem sporedu so gostitelji podarili MePZ „Gallus“ lepo sli- ko Slovenskih goric. Koroški gostje so se jim zahvalili z na-vržkom, zapeli so našo domačo himno: Rož, Podjuna, Zilja . . . in močan aplavz je pospremil odstopajoče pevce. V kratek odmor so zadonele mehke melodije dragocenih orgel. Za drugi del večerne prireditve so nastopili člani moškega pevskega zbora »Obrtnik Lenart", ki jih vodi g. Milan Eder. Na programu so imeli zahtevne skladbe domačih in svetovno znanih komponistov. V ubrani izvedbi so se izkazali za izvrstne interprete, ki znajo mrtve note obuditi k prijetni harmoniji. Poleg številnih poslušalcev se tudi člani Gallusa odkritosrčno zahvaljujejo za čustven užitek ob poslušanju! Po koncertu so gostitelji povabili koroške goste na okusno večerjo v Sv. Ano. Ker pa pevec ne živi samo od „kruha", ampak tudi od petja, je razumljivo, da so pesmi tekle čez polnoč. Sicer pa „Gallus“ ni le na „raj-žah“. Ob četrtkih se tedensko dobiva pri pevskih vajah. Vmes pa poje tudi za naše ljudi v Celovcu: pred tedni ob spominski maši za rajne pevce in dobrotnike v pastoralnem centru. V okviru pobožnosti na čast Božji glavi bo v četrtek, 21. marca, oblikoval mašo v mestni cerkvi Št lij. Bodo slovenske postne pesmi dosegle tudi kaj (več) slovenskih ušes? Vsi ste toplo vabljeni! PA RADIO/TV, PRIREDITVE PETEK, 15. marec Kulturna obzorja T A SOBOTA, 16. marec Od pesmi do pesmi -od srca do srca T E NEDELJA, 17. marec 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. M. Ostrav- D sky) 18.00-18.30 Dogodki in odmevi E PONED., 18. marec N SPD Št. Janž-90 let TOREK, 19. marec V Partnerski magacin. n SREDA, 20. marec Glasbena sreda. R Večerna 21.04-22.00 Srednjeevropski A obzornik D ČETRTEK, 21. marec 1 U Rož - Podjuna - Žila PETEK, 15. marec Kulturna obzorja k®b®S^2, NEDELJA «yi'* 17. marec '96,13.30 PONEDELJEK, 18. marec 1996 TV SLOVENIJA 1, Ob 16.20 IZ AKTUALNIH RAZLOGOV SPREMENJEN SPORED! Kriza v odnosih osrednjih organizacij koroških Slovencev - izhod? Diskusija: Fortunat Olip - dr. Marjan Sturm Koncert „Koroška poje“ pod geslom: „Pesem povezuje" Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Čas: nedelja, 31.3.1996, ob 14.30 Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Nastopalo: Mešani pevski zbor SPD Radiše, Radiše • Moški pevski zbor Vaščana pojo, Zgornja vesca • Mešani pevski zbor SKD Peca. Globasnica • Mešani pevski zbor J. P. Gallus, Celovec • Mešani pevski zbor SPD Danica. Št. Primož • Mešani pevski zbor Stane Žagar, Kropa • Višarski kvintet, Ukve • Mešani pevski zbor „Ruda Sever", Gorišnica • Singgemein-schaft Gmund ■ APZ Tone Tomšič, Ljubljana Petek, 15. marec ŠT. JAKOB Čas: ob 20. uri Prireditelji: Kulturno društvo ..Peter Markovič", Rožek Lutkovna predstava: „Evgen“ (Tankred Dorst) Kraj: Regionalni center Čas: ob 11.30 in 20.00 Sobota, 16. marec ČAJNA NA ZILJI Najnovejši slovenski kinofilm „Carmen“ Kraj: kinodvorana v gostilni Rlamenig v Dvorčah (Wert-schach) pri Čajni na Zilji Čas: ob 20. uri Prireditelji: SPD „Zila" in „Film Mladje" KDZ ŠT. JANŽ Na poti skozi čas Prireditev ob 90-letnici društva Kraj: k & k center Št. Janž Čas: ob 19.30 Prireditelji: SPD „Št. Janž" Ž1TARA VAS Koncert orkestra mandolin iz Ljubljane Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Čas: ob 20. uri Prireditelji: SPD „Trta“ Žitara vas in SPZ ČEPIČE PRI GLOBASNICI Predavanje „Drugo leto kmetovanja pod pogoji Evropske unije: na kaj mora kmet paziti pri različnih podporah Evropske unije" Kraj: restavracija „Juenna“ v Čepičah Čas: ob 9. uri Predava: dr. Ernest Grobla-cher, direktor Koroške kmetijske zbornice Prireditelj: SJK ŠMIHEL Koncert: Angelika KraBnitzer - sopran, Andrej Feinig — orgle Kraj: v farni cerkvi v Šmihelu Čas: ob 18.30 - med večerno mašo in po maši koncert Na sporedu so cerkvene arije in orgelske skladbe Nedelja, 17. marec HODIŠE Društveni praznik ob sv. Jožefu Kraj: Hodiški grad Čas: ob 9. uri sv. maša v farni cerkvi za rajne člane društva, ob 15. uri petje v gradu Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, vokalni ansambel „Vox“, oktet Hodiše Prireditelj: SPD Zvezda CELOVEC Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v Tischlerjevi dvorani Čas: ob 10.30 (po druž. maši) Nastopa: Lutkovna skupina „Pikce“ na Zilji ŠT. JAKOB Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v farni dvorani Čas: ob 14.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Pikc9" na Zilji LOČE Koncert orkestra mandolin iz Ljubljane Kraj: farna cerkev v Ločah Čas: ob 9.30 uri Prireditelj: SPD „Jepa Baško jezero" in SPZ ROŽEK Predavanje: „Stres in njegovo zdravljenje" Predava: dr. Otto Hofer-Moser, zdravnik v Rožeku (predavanje v okviru Rožan-skega izobraževalnega tedna) Ponedeljek, 18. marec BOROVLJE Jožefov sejem na glavnem trgu v Borovljah Prireditelj: Mestna hiša Borovlje CELOVEC Občni zbor društva „Šolski list Mladi rod" Čas: ob 18. uri Kraj: Mohorjeva hiša v Celovcu (10.-Oktober-Str. 24/I) Okvirni spored: pričetek ob pribl. 19. uri) Kulturno prireditev bo oblikoval ugledni in priljubljeni slovenski kantavtor Jani Kovačič (prireditev je javna in za vsakogar dostopna) Četrtek, 21. marec GRADEC Tangovečer Kraj: v klubskih prostorih KSSŠG Čas: ob 20.15 Prireditelj: KSŠŠG TINJE Koncertni večer z Markom Finkom - ..Poklon Stanku Premrlu ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti" Klavir: Nataša Valant Čas: ob 19.30 Kraj: v Katoliškem domu prosvete „Sodalitas“ v Tinjah Čas: ob,19.30 Spored: Šest Premrlovih samospevov, venček narodnih v priredbi Janka Ravnika, božične skrivnosti (na besedilo Vitala Voduška): 16 pesmi Stanka Premrla iz leta 1928 Prireditelj: KKZ, Katoliški dom prosvete v Tinjah, PD „Lipa“ v Velikovcu, Kulturno društvo Škoci-jan, Referat za cerkveno glasbo pri Dušnopastirskem uradu Petek, 22. marec ŠT. JAKOB V ROŽU Koncert skupine Malin Head Musič from Scotland & Ireland - The St. Patrick's Tour 96 Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Rož Predprodaja: 100,- Večerna blagajna: 120,- ŠT. JANŽ Občni zbor Slovenskega planinskega društva Celovec RAZNO JEZIKOVNE POČITNICE za mlade od 10. do 16. leta od 30. junija do 20. 7. ‘96 v Novem mestu Prijave sprejema: Krščanska kulturna zveza, 10.-Oktober-Str. 25, 9020 Celovec, tel. 0463/51 62 43 BOROVLJE SPD Borovlje vabi na PLESNA TEČAJA (vodi Gregej Krištof) za začetnike in za napredujoče Prijave do 16. marca pri M. Verde-lu, tel. 0 42 27/28 91 ZAHOMC Jezikovne vaje „Jezik živi -slovenščina danes in jutri" Predavatelj: dr. France Vrbinc Čas: v soboto, 23. marca ob 19. uri in v nedeljo, 24. marca, ob 14. uri Kraj: ljudska šola v Zahomcu Prireditelj: Regionalni center v Št. Jakobu Javna dvojezična ljudska šola 24 v Celovcu VPISOVANJE za šolsko leto 1996/97 23. marca 1996, od 8. do 12. ure Prinesite s seboj: • rojstni list otroka • potrdilo o državljanstvu staršev ali otroka Možne so tudi prijave k neobveznim vajam: • zborovsko petje • instrumentalna glasba (ORFF-instrumenti) • gledališka igra • telovadba • italijanščina • zdrava prehrana Šola je v neposredni bližini Mladinskega doma in Slovenske gimnazije. Mladinski dom dodatno nudi: • varstvo za Vašega otroka • glasbeno izobrazbo v okviru Glasbene šole Podrobnejše informacije dobite pri vodstvu (tel. 537 411), Brigita Hambrusch, I. r„ ravnateljica Kraj: v k&k centru Čas: ob 19.30 Začel se bo z dia-predavanjem: Islandija - dežela ognja in ledu Predavatelj: Joško Igerc Prireditelj: Slovensko planinsko društvo v Celovcu BILČOVS „Synthesis 4“ Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 19.30 Prireditelj: SPD Bilka in k&k SELE Redni občni zbor ..Podpornega društva proti požarnim škodam v Selah" Kraj: farni dom Čas: po sv. maši ŽITARA VAS Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 10.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Pikca“ na Zilji LOČE Čarobni piskrč (Ziljska pravljica) Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 14.30 Nastopa: Lutkovna skupina „Pikce“ na Zilji RAZSTAVE CELOVEC Space & Harmony -Stefan Perm Kje: Gevvolbe-Galerie, Theaterplatz 3, Celovec Odprta od 11. do 22. 3. 1996, od 15.30 do 20.00 CELOVEC Razstava ..eksotični metulji in minerali" Kje: v razstavnih prostorih j slovenske gimnazije Razstava je odprta od 10. do 12. in od 15. do 17. ure DUNAJ Odprtje razstave slik Gustava Januša Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, 8. okraj, Albertgasse 48 BEGUNJE Razstava slik Dietra Meyerja Kje: Galerija Avsenik - Begunje na Gorenjskem Cas: ob 18. uri ŠMIHEL Galerija 'anin: „ln memo-riam - Valentin Mišic" -Razstava njegovih del Otvoritev: v soboto, 23. marca 1996, ob 19. uri Razstava bo odprta do 15. aprila dnevno od 16. do 19. ure Prirediteljj Društvo godba na pihala Šmihel Glasbeni prispevek: Družina Kušej-David tek 996 PRIREDITVE/OGLAS lin- KONTAKTNA LEČA 1996 od srede, 20. marca do petka, 22. marca 1996 Kje: v teatru Celovškega ansambla (Theater des Klagenfurter Ensembles), Sudbahngurtel 24 Prireditelji: dijaki/dijakinje ZG/ZRG za Slovence §tgda, 20, marca 18=30: slovenska monodrama „XY nerešeno" Janka Messnerja; igra Marijan Hin-teregger 2120; Wipe out - glasbena skupina iz Linza 22=00: Fetish 69 - glasbena skupina z Dunaja SsirtejcZL marca 18=22: kabaret Irene S. 21=20; MC Sultan - rap skupina z Dunaja, pojejo v petih jezikih, so pripadniki sedmih narodov, poleg navadnih instrumentov igrajo tudi na turških glasbilih (saz, zurna, ...) 22.00: Garbage enemy - rap skupina iz Ljubljane Petek. 22. marca 19.30: branje „Friedenswer-ke von Martin Luther King"-Frank Oladeinde prihaja iz Nigerije, je igralec dunajskega Burgtheatra, igral v več filmih in v nadaljevanki „Kai-sermiihlenblues” 21.30: Tim Tim Reggae Band - skupina iz Gradca; člani so iz Nigerije, Hrvaške in Avstrije 22.00: Black Soul - reggae-skupina z Dunaja, ki je že večkrat nastopala pri največjem reggae festivalu v Avstriji-VViesen Sunsplash; člani so iz Afrike, Španije, Sri Lanke in Avstrije. V vseh treh dneh se bomo lahko učili igrati tudi na boben (Paulos iz Etiopije). Dijaki in dijakinje ZG/ZRG za Slovence hočejo s programom opozoriti na mednarodni dan proti rasizmu 21. marca. Kot pripadniki manjšine se hočejo zavzemati za večje razumevanje tudi za druge manjšine. kmečka izobraževalna skupnost jjg gj Strokovna ekskurzija v Saden VVurttemberg (Nemčija); Kako gradimo poceni hleve za prašiče (dopolnilo strokovnega predavanja D. L VViedmana v Tinjah) Program ekskurzije: Ogled različnih hlevskih sistemov za plemenske svinje, za vzrejo pujskov in za pitanje prašičev Ekskurzijo bo vodil: D. I. Rudolf VViedmann Kdaj: od petka, 29. 3. do nedelje, 31.3. 1996 Cena: vožnja, 2 x prenočitev, ogled hlevov, drugi stroški šil. 1700,- Prijava: prijave sprejemajo Dl Stefan Domej (tel. 0 42 35/33 67) in KIS (tel. 0463 / 54 864) Prijava je veljavna, če se stroški ekskurzije vplačajo na konto št. 10 070 31 578 pri Posojil-nici-Bank Pliberk, bančna štev. 39117 24. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN od 17. do 31. marca 1996 nedelja, 17. marca 1996, ob 14.30 v farni dvorani Odprtje globaškega kulturnega tedna ŠKOFJELOŠKI PASIJON - krstna predstava s petjem ljudskih pasijonskih pesmi iz Podjune, ki jih je zbral Bertej Logar in jih Pojejo štebenski in globaški cerkveni in posvetni zbori pod vodstvom Nadice Sri-enc, Janeza Petjaka in Stanka Polzerja. šcena: Breda Varl. Organizacija: Inge Koten in Lena Gregorič. Režija: Peter Sticker torek, 19. marca 1996, ob 19.00 uri v prostorih Posojilnice Globasnica Odprtje razstave slik Heme Hudi Predstavitev knjige Polone Sketelj ..NA STICISCU DVEH KULTUR" Pevsko sooblikovanje: MoPZ „Franc Leder Lesičjak" četrtek, 21. marca 1996, ob 19.30 -gostišče Juenna J,h® St. Patrick s European Tour 96 MALIN HEAD - DR. EGGL & MR. HYDE AND TOM VVAITS MUSIČ FROM SCOT-landand IRELAND Enkratni dogodek! Miro Polzer, direktor izpostave avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo v Ljubljani Pogovor vodi: mag. Marjan Pipp nedelja, 24. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani ŠKOFJELOŠKI PASIJON (ponovitev) torek, 26 marca 1996, ob 19.30 pri Šte-klnu Predavanje: GRIPPALE INFEKTE Predava dr. Marija Bakondy četrtek, 28. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani Literarni večer: ODLOMKI IZ SLOVENSKE POEZIJE Predvajata diplomirana igralca: Nina Ivanič in Jernej Kuntner Glasbeni okvir: učenci Glasbene šole sobota, 30. marca 1996, ob 14.30 pri Šoštarju OTROŠKI POPOLDAN Čarovniška dejavnica in nastop lutkovne skupine KRD Šmihel Petek, 22 marca 1996, ob 19.30 Pri Šoštarju S-KUPN! SLOVENSKI KULTURNI PRO-šl OR V EVROPSKI UNIJI - ILUZIJA ALI DEJSTVO?" večer oblikujeta: dr. Andrej Umek, minister ? 2nan°st in tehnologijo Republike Slove-'je in prorektor univerze v Mariboru in dr. nedelja, 31. marca 1996, ob 19.30 v farni dvorani Zaključek 24. globaškega kulturnega tedna ŠKOFJELOŠKI PASIJON (zadnja predstava) Prireditelja: SKD Globasnica in SRD ..Edinost" v Štebnu iatpN.^D.NIK - Lastnik (založnik) in izda-venro - ,s*vo -Narodni svet koroških Slo-Olin in ' k' 9-a zastopata predsednik Nante ^£HS?,ss.^rvnig'902° .... , niStVo: man .lankn Knlmpcrh I IMPRESUM Ferp it v* Franc Sadjak (urednik), Marjan lek\ ',ot?9raf). Karl Sadjak (oglasni odde-StraRe 25/lv9020 Celovec' 10--°k,°ber- Tisk: Mohorjeva tiskarna. 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440.-; Slovenija 3000,- ŠIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.: zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,-šil.; Slovenija: 100,-SIT. Mi Korošci od Koroške deželne zavarovalnice iščemo okrajnega voditelja za območja Spodnje Borovlje, Šmarjeta v Rožu, Slovenji Plajberk in Sele Začetek službe takoj možen! Nudimo Vam: 600 strank, dobro plačo, nadpovprečne socialne storitve in strokovno izobrazbo. Pismene prošnje pošljite na Karntner Landesversicherung z. Hd. Herrn Johann Male Domgasse 21, A-9020 Klagenfurt Dogovor možen tudi po telefonu pod (0463) 5818, DW 500 KARNTNER LANDES V=3 VERSICHERUNG \ KARNTNER WISSEN,WAS SIE VVOLLEN. BIZE RBH EIN GEVVINN EUR ALLE DOBIČEK ZA VSE auch fur tudi za neposredno AB-HOF-Verkauf PRODAJO S KMETIJE Wir liefern dostavimo • VVaagen, Wandwaagen • tehtnice, stenske tehtnice • Schneidemaschinen • rezalne stroje • Fleischvvolfe und • mesoreznice • Knochensagen • žage za kosti neu und gebraucht! nove in rabljene! Verkauf und Kundendienst: / Prodaja in servisna služba: 9020 Klagenfurt / Celovec, Feldkirchner Str. 117 Tel. 0463 / 44 8 44, Fax: 0463 / 44 8 88 Galerija Šikoronja vabi Oljno slikarstvo, kot ga ustvarja akad. slikar Franz Grabmayr (1927), dovoljuje reliefno nanašanje. Oljnate barve se namreč ne topijo med seboj in ne spojijo spodnjih plasti. Tako slikar nanaša pastozno maso z lopatico in s prsti. Slike nastajajo v orgiastič-no-umetniškem aktu, vedno pred naravno kuliso. Skrbno si umetnik poišče izredno dramatične pojave kot morske obale, skalovje, drevesa, ki so jih razmršili vetrovi in jih je oblikoval čas. Dramatičnost narave stopnjuje včasih motiv plesalke. Ustvarjalni akt nastaj v tej napetosti. Tako imenovana gestualna abstrakcija je tehnika - v tem primeru oljno slikanje -, ki omogoča naključnost, saj umetnik ustvarja brez razumske kontrole in izven kompozicijskih norm. Gledalec občuti ob teh slikah napetost, ki ponazarja iskanje urejenosti v kaosu in spremenjenost podob stvarnega sveta v nove barvne oblike. Slike tega priznanega koroškega slikarja najdemo v zbirki muzeja za moderno umetnost na Dunaju in v mnogih drugih javnih in zasebnih zbirkah. Slike, ki so na ogled v galeriji Šikoronja, so nastale v jesenskih mesecih lanskega leta v Grčiji. Slikar jih je namenil prav tej razstavi. Razstava je odprta še do 31. 3. 1996 od srede do nedelje od 15. do 18. ure. V soboto, 23. 3. 1996, ob 19. uri večer posredovanje umetnosti ..Približevanja". Dobrodošli! Janja Zikulnig Potovanje Potovanje 17 „Vsaj malo smo spoznali Svetlelo" Mnogo let že organizira Dom v Tinjah v semestralnih počitnicah potovanja v Izrael. Letos se je vabilu odzvalo 54 koroških Slovenk in Slovencev. Poroča Neži O raž e INa pustno nedeljo ob 3.00 zjutraj smo se zbrali pod vodstvom mag. Klausa Einspielerja in dr. Repa Marketza na celovškem letališču. Znano je, da izraelska letalska družba EL AL polaga na varnost potnikov in lastno državo izredno važnost. Zato smo se vsi morali podvreči povpraševanju varnostnih organov. Poleg naše skupine (54 oseb) so napolnili letalo (pribl. 450 sedežev) še drugi potniki. Ta ali oni kar verjeti ni mogel, da bi se mogel tako ogromen „ptič“ dvigniti v nebo. Kako dobro to obvlada, smo doživeli po štiri in polurnem poletu, ko je pristal na letališču Ben Gurion. Avtobus podjetja „Christliche Reisen" nas je odpeljal iz obmorskega Tel Aviva v hribovit Jeruzalem (800 m). V mili klimi Sredozemlja je videti narava že vse bolj zelena kot zgoraj v polmilijonskem mestu. Na tukajšnji univerzi se usposablja 25.000 študentov za poklic. Tu ni industrije, ki bi onesnaževala okolje, pač pa to nadomeščajo številni avtomobili. Mnogi se namreč od zunaj vozijo semkaj na svoje delovno mesto. Malo si moremo predstavljati, kaj pomeni, če iz varnostnih razlogov zaprejo palestinska območja, kjer je na mah 80 % brezposelnih. Muslimanska družina ima povprečno 8 otrok in jo je treba rav-notako nahraniti kot judovsko s tremi ali štirimi otroki. V cerkvi Dominus flevit smo obhajali nedeljsko bogoslužje. Nato smo imeli izbiro premostiti čas do večerje v hotelu, kamor je peljal bus ali pa pešačiti po starem delu mesta in se nato vrniti s taksijem. V Izraelu je uradni jezik hebrejski, arabski pa je enakopraven. Jeruzalem je stičišče in sveto mesto za vsa tri monoteistična verstva. Kar namreč častijo kristjani, je sveto tudi drugim verstvom. Zares imenitna je videti velika mošeja z zlato kupolo, v kateri se nahaja skala, s katere je menda Mohamed odšel v nebo. Iz doline Kedron je odmevalo muslimansko bogoslužje. Slehernemu pripadniku druge vere je strogo prepovedano prestopiti prag mošeje ob slovesnosti ramadana, ki so ga ravno v tem času obhajali muslimani. Že večkrat je po takem praznovanju kak skraj- než izzval umor nedolžnih ljudi kot se je to zgodilo v nedeljo na-vrh. A kljub temu ni mogoče zaustaviti želje in dejavnosti ljudi dobre volje za trajen mir. Življenjski interes tako Judov kot Arabcev pa je, da se ničesar ne zgodi romarjem: oboji namreč živijo od le-teh. Čeprav je država le malo večja od Nižje Avstrije, ima 5,2 mio. prebivalcev, ki se pretežno preživljajo od turistov. Obstaja lastno ministrstvo za turizem. Izraelska vlada stremi za tem, da bi Palestinci sami upravljali svoja naselitvena območja, ker je v tem šansa za mir. V samoupravnem območju se nahaja tudi Betlehem, kjer izdelujejo iz lesa oljk razne predmete. Tam smo v spodnjem delu cerkve Jezusovega rojstva v eni izmed votlin obhajali sv. mašo. Nemogoče pa je določiti kraj, kjer bi bili pastirji pasli svoje črede na betlehemskih poljanah. Na gori Sion se nahaja benediktinski samostan Dormito, kraj Marijine smrti. Dobro akustiko cerkve smo takoj preizkusili s petjem. Zatem smo obiskali sobo zadnje večerje in Davidov grob, svet kraj za Jude. S tem, da je sultan Saladin zavzel leta 1187 Jeruzalem in dal na zid napisati v arabski pisavi, tudi muslimani tega niso porušili. Tako je vse ohranjeno, kakor je bilo prvotno. Oljska gora je dobila svoje ime od oljk. Oljke pa dajejo dragoceno olje, s katerim so bili maziljeni kralji na tej gori. Kapela Jezusovega vnebohoda je brez vsakega okrasa; vsebuje le skalo, od koder je odšel v nebo. Na Oljski gori najdemo tudi cerkev Očenaša; na stenah je napisan v 60 jezikih. Sledi obisk judovskega pokopališča. Judje imajo točne predpise, kako naj se mrliči pokopavajo. Ob vrtu Getsema-ni je cerkev Jezusovega izdajstva s skalo, kjer je krvavi pot potil. Nekaj postaj križevega pota smo prehodili (na pustni torek) zjutraj pred zajtrkom, ker je tukaj čez dan tržna cesta. Nato smo se napotili v cerkev sv. groba, kjer smo prepevali velikonočne pesmi. Na gori Herzl se nahajata novo judovsko pokopališče in Yad Vas- hem - spominski kraj žrtvam nacionalnega socializma. Pomen tega spomenika je: vsak more nekaj storiti, čeprav malo, in vplivati, da se holokavst nikoli več ne ponovi. Nikogar žaliti ali obsojati. Ljudje, ki so rešili Jude pred nacisti, so dobili naziv ..pravičen", med drugimi tudi mnogi Nemci. Za njihov trud jim je dala izraelska država kot priznanje simbolično rento, od katere se da skromno živeti. Vsak ..pravični" je dobil na tej gori svoje drevo. Poseben spomenik je posvečen 1,5 mil. umorjenim judovskim otrokom. Njihova krivda: bili so Judje. V popolni temi 6 svečk odseva svojo luč na številna zrcala kot simbol za vsakega teh otrok. Tukaj človek onemi. Najbolj znan ..pravični" je Oskar Schindler. Znan pa je tudi otroški poljski zdravnik Janusz Korczak, ki je skrbel za otroke v varšavskem getu. Nemci so hoteli, da on kot zadnji zapusti ta kraj in tako reši svoje življenje, a on se je odločil drugače. Ogenj v 24 vrčih ponazarja milijone žrtev v drugi vojni. Vsako leto se spominja Izrael holokavsta; in vsak otrok v šoli se ukvarja eno do tri ure s to tematiko (letno). Nasproti Knesset (izraelski parlament) se nahaja me-norah - sedemročpi svečnik, ki vsebuje 29 slik izraelske zgodovine. Hkrati je to prispodoba izraelske države. Ob poslušanju psalmov (večernice) v Abu Gosh, Emavs, tamkajšnjih benediktink in benediktincev smo le nekoliko okusili lepoto tega petja. Na pepelnico zjutraj smo odpotovali iz Jeruzalema proti jugu v judovsko puščavo. Kljub neugodnim puščavskim razmeram tu pasejo Beduini svoje črede koz in ovac. Navadili so se na trdo življenje v nerodovitnem okolju. V najkrajšem času smo prevozili puščavo do žičnice, ki vodi na Masado, nekdanjo močno trdnjavo, nemogoče jo zavzeti po naravni poti, ker se dviga strmo nad ostalo pokrajino ob Mrtvem morju. Judje, ki so se semkaj zatekli pred rimsko nadoblastjo, so raje naredili samomor, kot da bi bili pobiti ali poslani v sužnost. Razvaline so edina priča časa pred 2000 leti. Veter in prah sta izbrisala spomin na človeka, ki je zgradil to trdnjavo. S tem je nakazana minljivost vsega zemskega. V opoldanskem odmoru, v oazi En Gedi, je bil čas za kopanje v Mrtvem morju, kjer ni treba znati plavati. Približno 25 % soli in druge mineralne snovi so pogoji, kje> ne more živeti nobeno živo bitje, pač pa je zdravilno za kožne bolezni (posebno luskavico - psoria-sis) in revmo. Ogledali smo si izkopanine Kumrana, naselje Ese; nov. Domnevajo, da so stanovali v bližnjih votlinah, ker niso imeli utrdb, da bi se branili pred Rimlja; ni. Nek pastir je pred 50-imi leti našel v glinastih posodah svetovno znane rokopise, ki jih zdaj hranijo v izraelskem muzeju. IZ puščave nas je vodila pot proti severu v Jeriho, 8000 let staro me; sto, najstarejše na svetu. Tukaj smo si ogledali izkopanine in trg, kjer prodajajo najrazličnejše pridelke (sadeže, zelenjavo) in izdelke. Bila je že noč, ko smo prispeli v Tiberije, mesto ob Geneza-reškem jezeru. Naslednje jutro smo se peljali z ladjo po jezeru, na kraj Tabgha. Voda sedmih vrelcev vsebuje veliko kisika in zato je tam mnogo rib. Pri maši na prostem, tik ob jezeru, smo vsi skupaj doživeli, da za zbranost ni nujen določen prostor. Tamkajšnja cerkev spominja na pomnoži' tev petih kruhov in dveh rib, s katerimi je nasitil Jezus množico: Kdor je hotel, si je vzel sadež, ki daje močno barvo. Na sadežu je mnogo malih, komaj vidnih bodlo Zemlja v tej pokrajini je vulkanskega izvora (bazalt). Zato je zelo rodovitna. Tukaj so idealni pogoji za uspevanje raznovrstnih sadežev. Na bližnji gori blagrov se obiskovalci osmerokotne cerkve stal; no menjavajo in je treba počakati zunaj nje, ker v njej ni dovolj prostora. Z gore smo se napotili peš in prispeli po kratki vožnji v Ka-farnaum, kraj Jezusovega glavnega delovanja, kjer je naredil mnogo čudežev, a ga vendar niso sprejeli. Sinagoga iz Jezusove dobe je še dobro ohranjena. Gotovo je, da je bila tu Petrova hiša, nad katero je danes zgrajena sodobna cerkev. Jordan ima tri izvire. Eden od teh je pod naravno zaščito. Tako smo prišli v starodavno mesto Dan, ob sirsko-izraelski-libanons-ki tromeji, ki ga omenja knjiga kraljev v Stari zavezi. Vrnitev Golanskih višav Siriji je zelo kočljiva zadeva. Na tem območju je naseljenih kakih 90.000 Druzov, ki dobro sodelujejo z Izraeli- Kot izraelski državljani imajo mnoge ugodnosti. Na severu dežele so plantaže jabolk, hrušk in češenj. Golansko vino pa slovi kot najboljše. V pogajanjih se bo izcimilo ali bodo vrnili področje Siriji, v katerega so Izraelci vložili mnogo truda. Arabci so dobri kamnoseki in stavbeniki. Tu živijo bolje kakor na jugu. Ogromno lesa so posekali, za gradnjo železnice pa jim ga je zmanjkalo. Treba bi bilo nasaditi milijone borovcev. Vpeljali so praznik dreves: vsak otrok vsadi eno drevesce. Iznajdljivost in marljivost Izraelcev je ustvarila Pogoje za družbeni in gospodarski razcvet države. V nekdanjem križarskem mestu Ako smo obiskali trdnjavo, pristanišče in neko mošejo, kjer je bil Prost vstop. Napoleonova ideja, zavladati vsem pristaniškim mestom Svete dežele, je sprožila pozitiven razvoj mesta. Spoznali so vrednost tega, kar imajo. V naslednjem večjem pristaniškem mestu Haifa je za kristjane pomembna gora Karmel s samostanom, kjer smo se kratko ustavili v cerkvi Stella maris (morska zvezda). Nekdanje mesto Megido, ključna točka za potnike iz severa proti morju in obratno, nudi ogled izkopanin iz več tisočletij. Pripadniki različnih veroizpovedi se dajo krstiti v reki Jordan, kjer je temu namenjen poseben prostor. Nekdanja sinagoga v mestu Tiberias z lepim mozaikom na tleh ie postala bizantinska cerkev. Ni mogoče spregledati tukajšnjih toplih vrelcev, ki privrejo na dan. Cerkev Dominus flevit na Oljski gori, kjer se je Kristus zjokal zaradi nerazumevanja svojega ljudstva. Današnji Nazaret je moderno mesto z 80.000 prebivalci. Tukajšnje cerkve spominjajo na dogodke iz življenja svete družine. V kapelici z Marijinim studencem je mesto, kamor je Marija večkrat prihajala z Jezusom v naročju. V enonadstropni cerkvi Oznanjenja se more obhajati več maš istočasno. Nismo se vsi napotili peš na goro Tabor, kjer tudi cerkev ni bila odprta. Neka arabska družina je med čakanjem spodaj gostoljubno povabila nekatere zmed nas na kavo in prigrizek. Tukaj se držijo nejudje judovskega počitka v soboto. Kot nalašč se je nudila Petrova cerkev za naše sklepno bogoslužje - na kraju, kjer se je Jezus prikazal enajsterim in dal Petru oblast, naj vodi Cerkev. Zadnja postaja našega potovanja je bilo nekdanje obmorsko mesto Ceza-reja. Polagoma je razvaline pokril nilski pesek. Tudi rastlinstvo seje prilagodilo peščeni zemlji, polni rumenih rož. Apostol Pavel je tukaj prebil dve leti ječe, preden je bil obsojen in pripeljan v Rim. Apostolska dela pa opisujejo dogodek, ko je Peter krstil bogaboječega stotnika Kornelija. Na tem enotedenskem potovanju smo vsaj malo spoznali, od kod izvirajo naše krščanske korenine. Voditelja romarskega potovanja mag. Klaus Einspieler in dr. Jože Marketz. Koroško slovenski romarji v Izraelu. Spomenik Yad Vashemi na gori Herzl posvečen židovskim žrtvam nacionalnega socializma. 18 Šport ODBOJKA___________________________ Dob po izredno napetem derbiju podlegel Koroški derbi med Hypom iz Celovca in Dobom je tokrat „držal, kar je obljubljal": borbenost, napetost in izenačenost. Sicer je Hypo tesno zmagal s 3:2, toda prav tako bi se zmagovalec lahko glasil Dob. Ce-lovčani so bili, predvsem v petem nizu, srečnejša ekipa. Derbi sam je potekal, predvsem v prvih dveh nizih, enostransko in zdelo se je, da ga bodo Celovčani dobili v rekordnem času. Toda v tretjem nizu so številni gledalci videli popolnoma spremenjeno ekipo trenerja Ivartnika. Naenkrat ni bil odličen le sprejem (Mi-cheu in Reiter sta to opravljala izredno zanesljivo), pač pa tudi blok in predvsem napad ob sredini mreže, izvrstni podajaš Janko Plesnik in Alan Adžovič sta v tem času tekme igrala kakor „v sanjah". Oči-vidno je šlo za slepo sporazumevanje. Peti in odločilni niz je bil sicer izredno napet, toda hitrega zaostanka dveh točk do konca niso mogli nadoknaditi. Zadnji krog: Dob - Transver (v soboto, ob 19. uri v Št. Pavlu) A. Adžovič je na derbiju odigral vrhunsko tekmo. S poda-jačem Plesnikom se je na slepo sporazumeval. Zvezna liga (play-off) 1. Enns 9 9 0 27 6 31 2. Transver 9 63 22 11 24 3. Hypo 9 5 4 17 17 18 4. Dob 9 4 5 16 17 18 5. Gleisdorf 9 2 7 10 23 9 6. Innsbruck 9 1 8 8 26 7 ■ Rezultati 9. kroga: Gleisdorf - Innsbruck 3:1, Hypo - Dob 3:2, Transver-Enns 2:3; ŠAH_______________________________ „Zoki“ Ubavič odrešil Goričane 9 minut pred koncem je „Zo-ki“ Ubavič (jeseni je igral nekaj tekem za SAK) zagotovil Goričanom zmago nad Velenjčani. 3000 gledalcev se mu je stoje zahvalilo z navdušenim aplavzom. SNL 1 1. HIT Gorica 21 12 6 3 33:14 42 2. Mura 21 10 8 3 25:18 38 3. Olimpija 21 9 5 7 45:25 32 4. Publikum 21 8 6 7 40:33 30 5. Velenje 21 8 5 8 34:27 29 6. Maribor 21 7 7 7 28:20 28 7. Primorje 21 6 8 7 28:27 26 8. Beltinci 21 6 8 7 21:25 26 9. Mag Korotan 21 6 6 9 23:30 24 10. Izola 21 1 5 15 11:69 8 ■ Rezultati 21. kroga: HIT Gorica - Velenje 1:0, Izola - Publikum 1:1, Mag Korotan -Mura 0:1, Maribor - Primorje 2:0, Beltinci - Olimpija 1:2. Ze 7000 prevoženih km za dosego cilja - Atlanta '96 Kolesar Peter „Paco“ VVrolich: „Vse drugo je obrobnega pomena, v ospredju je le kvalifikacija za olimpijske igre!" Bliža se kolesarska sezona in z njo boj za štiri še prosta mesta v državni reprezentanci na letošnjih olimpijskih igrah v Atlanti. Le profesionalec Georg Totschnig ima nastop zagotovljen, vsi drugi se morajo še kvalificirati. Prav to kvalifikacijo si je za cilj letošnje sezone postavil tudi naš kolesar iz Loč Peter „Paco“ VVrolich, ki je bil pred nedavnim kar pet tednov na pripravah v Španiji. Najprej je bil „privatno“ 14 dni v Tenerifi, nato pa z novo sestavljeno ekipo Tel Mineralvvolle Austria (v tej ekipi so zbrani vsi najperspektivnejši mladi kolesarji iz cele Avstrije, mdr. Morscher, Riebenbauer, Buxhofer, Hempel,...) tri tedne na Malorci. V teh petih tednih v sončni Španiji, kjer so se mu nudile idealne razmere, je s kole- som prevozil nad 7000 km ter si tako pridobil nadpovprečno osnovno vzdržljivost. Kakšni rezultati so potrebni za „tiket“ v Atlanto? VVrolich: „Doseči je potrebno dva limita - A in B. Za A limit je potrebna zmaga etape kake dirke, B limit pa izpolniš z enim od prvih petih mest. Priložnosti ali dirk pa je kar precej!" In kako se čutiš pripravljenega za ta namen oz. cilj? »Vsekakor dobro, tako da zelo optimistično gledam na bližajoča se tekmovanja," pravi VVrolich. S klubsko ekipo Tel Mineralvvolle Austria - je skorajda enaka z državno reprezentanco - bo letos tekmoval večinoma v inozemstvu (VVrolich: „Tam je motivacija mnogo večja!"), le redkodaj v Avstriji. Na domačih cestah bo Vpetih tednih na pripravah v c Spaniji je prevozi! 7000 km - r Peter VVrolich iz Loč. [ s nastopila ekipa le na avstrijske^ s prvenstvu (3. do 5. maja) v okolici { Velikovca ter na nekaterih po- c membnih dirkah. Že prihodnjo s soboto bo nastopila ekipa Wro- r licha v Italiji na 7-dnevni dirki po f Calabriji, nato v okviru priprav v r Franciji, navrh pa ga čaka prva t velika preizkušnja - dirka miru na r Češkem (od 10. do 19. maja)- < Tam gre namreč že za kvalifikaci' t jo za olimpijske igre. \ —^ I Pokvarjena smučka je bila mnogo hitrejša Smučka D. Užnika, ki se je pred tekmovanjem v smuku (na svetovnem prvenstvu juni-orjev) pokvarila, je bila mnogo hitrejša od tiste, s katero je nato tekmoval. Svetovno prvenstvo juniorjev je mimo, ostale pa so špekulacije o morebitnih izgubah sekund in kolajn. Tako je na primer Erich Už-nik, oče zmagovalca srebrne kolajne Daniela Užnika, prišel do posebno grenkega spoznanja: Smučka, ki se je pred treningom za smuk na svetovnem prvenstvu juniorjev nesrečno pokvarila, je bila najboljša. Dokaz? Pri preskusu na 25 sek. dolgi progi je bila ta smučka (seveda po obnovi pokvarjenega dela) za 4 desetinke se-kunde hitrejša od tiste, s katero je D. Užnik na svetovnem prvenstvu vozil smuk in SG. To dejstvo razloži razočaranje Daniela po 11. mestu v smuku in 8. mestu v SG. Državno smučarsko prvenstvo Slovenije na Pohorju - V SG je Daniel Užnik zaostajal le za 4 desetinke sekunde za zmagovalcem Kuncem in zabeležil 4. mesto. Malenkostno slabši je bil njegov nastop v veleslalomu, ko se je uvrstil na 8. mesto. Najboljši Rožanski pokal (9. marec 96): otroci I - dekleta: 1. Nadja Kuess (ŠD Št. Janž), 2. And-rea Juritsch (SK Borovlje), 3. Michaela Scharnagl (SC Rož), 5. Riccarda Rust (ŠD Št. Janž); otroci I - fantje: 1. Armin Michenthaler (SK Borovlje), 2. Peter Stangl (ŠD Št. Janž), 3. Andreas Rottig (SK Borov1-je), 4 Bemhard Roblek (DSG Sele), 5. Patrick Ouantsch-nig (ŠD Št. Janž), 10. Marcel Ouantschnig (ŠD Št. JanŽl-11. Luka VVeiss (ŠD Št. Janž), 12. Andreas Muller (ŠD St Janž); otroci II - deklice: 1. Stefanie Fritz (SK Borovlje), 2. Eva Maria Linder (SC Rož), 3. Michaela Mautz (DSG Sele), Bianca Gentillini (ŠD Št. Janž); otroci II - fantje: 1. Marc Pucher (SK Borovlje), 2. Thomas Guetz (SK Borovlje), 3. Michael Sablatnik (ŠD $t-Janž); šolarji I - deklice: 1. Katrin Rottig (SK Borovlje), 2. Kat-harina VVerdnig (SK Borovlje), 3. Isabell Sablatnik (ŠD St Janž); šolarji I - fantje: 1. Patrick Mak (SC Rož), 2. Christian Koffer (ŠD Št. Janž). 3. Josef Durnik (SC Rož), 7. Marko Roblek (DSG Sele). 9. Friedrich Mak (DSG Sele), 1» Markuš Maierhofer (ŠD Št. Janž), 13. Mario Gentillini (SO' Št. Janž), 15. Josef Mautz (DSG Sele), 17. Markuš M®-schnig (ŠD Št. Janž); šolarji II - deklice: 1. Christine Michenthaler (SK Borovi-je), 2. Cathrin Rust (ŠD Št. Janž), 3. Jana Roblek (DSG šolarji II - fantje: 1. Patrick Doujak (ŠD Št. Janž), 2. rio Plasch (SC Rož), 3. Stefan Matschitsch (ŠD Št. Janz)-4. Florijan Mak (DSG Sele). v/ iBnfmi E 5 f |U UM \W. 56 MkMH m hlw Posnetek s svetovnega prvenstva v Švici - drugi z desne Šentjanžan Daniel Užnik, tretji z desne Pliberčan Rainer Schonfelder. ŠAH Zopet zmaga Obirčanov V četrtem krogu končnice šahovskega prvenstva v 1. razredu vzhod je prva ekipa SŠK Obir slavila četro zaporedno zmago. Kapelčani so tokrat v gosteh premagali Frantschach s 5:3. Negativno presenetili so tokrat šahisti SŠZ/Carimpex I, ki so proti Raiff-eisenu podlegli s 3:5. SŠZ I zaseda sedaj 4. mesto na tabeli, v vodstvu pa je slej ko prej ekipa iz Železne Kaple - SŠK Obir. tek Petek, 99! 15:marca 1996 Šport Austria - Sturm kot ogrevanje za igralce SAK Tekma med SAK in Braunauom je bila preložena na prihodnjo sredo, tako bo ekipa trenerja Kirisitsa pričela z vigrednim delom prvenstva na Dunaju proti FavAC. f° dvakrat odpovedani in pre-;y, ozeni tekmi proti Braunauu (nov g/ termin je sreda, 20. marca, ob £ 18.30) bn - L.j lo^eni tekmi proti Braunauu (nov ,ermin je sreda, 20. marca, ob 18.30) bo SAK pričel vigredni > prvenstva v nedeljo na Du-naju - proti FavAC. Torej proti ^oštvu, ki je jeseni pokvarilo ^AK premiero v II. zvezni ligi, >rn Sat 80 Dunajčani na celovškem lid 8tadionu slavili zmago z 1:0. S >0- ^ rezu|tatom so Dunajčani, iz ljc °:raia Favoriten, vneli niz zmag, v P° v va na a). zli saj so ostali do 7. kroga neporaženi in so le enkrat remizirali. Moštvo trenerja W. Kienasta je navrh sicer malo popustilo, kljub temu je ostalo celo jesen doma neporaženo. Prav s to uspešno serijo na domačem igrišču želijo nadaljevati tudi vigredi, prva žr-ev Pa naj bi bila SAK, tako 5 Predsednik FavAC Karl Salzer. v Primerjavi s SAK se je fl avAC pozimi močno okrepil, P saj je pridobil kar tri nove igralce (zaradi tega so se odpovedali : Pnpravam v inozemstvu): napa-" dalca Nastla od dunajske Aus-r|e, sredinskega igralca Cana-la od Vienne in branilca VVall-ch- ner[a °d Gerasdorfa. Vsi trije pa | 88 °°do proti SAK prvič predsta-Vlh širši domači publiki. 4 rn SAK so se pravočasno * Pred Prvo tekmo javili skoraj vsi š igralci zdravi, le Šmid in Blajs -f seveda poleg VVolbla in Pet-scheniga - sta še poškodovana. . a je moštvo dobro pripravljeno, Je nenazadnje dokazalo na pripravljalni tekmi proti Trgu, ki so 1° d°bili kar s 3:0 (strelca Flober ’ brstič). Očitna je bila pred-Vsem dobra telesna pripravljenost SAK. Legionar U/iks Kotri zaradi rdečega kartona proti FavAC ne sme igrati. Na Dunaj se bo ekipa odpeljala že v soboto opoldan ter si ob 15.30 ogledala tekmo I. zvezne lige med Austrio in Sturmom iz Gradca. Igralci SAK od te tekme želijo odnesti nekaj vtisov in taktičnih posebnosti ter jih nato uporabiti na tekmi proti FavAC. Trener Kirisits pred tekmo proti FavAC ... ... o načinu igre: Vsekakor ne bomo samo branili. ... o postavi: Mnogo alternativ nimam. ... o pripravljenosti igralcev: Telesno nadvse zadovoljivo. ... o nasprotniku: Ga ne poznam natančno, pač pa moj pomožni trener Savič. ... o želji za tekmo: Točka bi bila že zelo lepa. Kader SAK (proti FavAC): Preschern, Wa-stian, Hrstič, A. Sadjak, Zanki, F. Sadjak, M. Sadjak, VVuntschek, Martini, Susic, Eber-hard, Galo, Lippusch, Pihorner, G. Hober. II. ZVEZNA LIGA 1. FC Linz 16 9 3 4 30:19 30 2. Gerasdorf 16 7 8 1 26:13 29 3. FavAC 16 6 8 2 25:16 26 4. Modling 16 8 2 6 26:18 26 5. Flavla Solva 15 6 7 2 13:11 25 6. Lustenau 16 6 6 4 23:13 24 7. VVattens 16 5 8 3 25:18 23 8. Spittal 16 6 4 6 25:24 22 9. Braunau 15 6 4 5 23:22 22 10. Vienna 16 5 6 5 30:26 21 11. DSV Leoben 16 5 3 8 18:21 18 12. Kufstein 16 4 6 6 17:24 18 13. Oberwart 15 _3_ 5 7 14:27 Ji 14. SAK 15 3 4 8 15:27 13 15. St. Polten 16 2 7 7 19:35 13 16. Klingenbach 16 2 5 9 15:30 11 FavAC-SAK v nedeljo, 17. marca '96, na stadionu FavAC SAK - Braunau v sredo. Na prihodnjo sredo, 20. marca (ob 18.30), je preložena tekma med SAK in Braunauom. Ta tekma je bila namreč kar večkrat preložena, zadnjič pretekli ponedeljek zaradi ledu in snega na igrišču. Na sliki (tretji z leve) G. Sattlegger, ki je imel pregledovalec nalogo na ponedeljkovi komisiji celovškega stadiona, s tajnikom SAK J. Perčem, novinarjem Lenzem in Gorenzljem. Sattlegger: „Če ne bo postalo topleje, je tekma vprašljiva celo prihodnji torek!" slika F. Sadjak „Smo najboljša ekipa v pod ligi vzhod, “pravi trener Hobel. NOGOMET/PODLIGA Bilčovs: Potegovali se bomo za naslov prvaka Konec prihodnjega tedna, 23. in 24. marca, se prične vigredni del prvenstva tudi v podligi vzhod, toda kakor trenutno izgle-da, je večina tekem nadvse vprašljiva. Skorajda vsa igrišča so namreč še pokrita s snežno odejo in zaradi tega neprimerna za prvenstveno tekmovanje -tako tudi v Št. Lenartu, kjer naj bi nastopil Bilčovs. Pravzaprav že danes odpovedana je tekma teden navrh med Bilčovsom in Klopinjem, kajti na igrišču v Bilčovsu je nad 40 cm snega. Ekipi trenerja Hobla preti torej še 14 dni tekmovalnega odmora več. Kar zadeva pripravljenost Bil-čovščanov, pa bi morali takoj pričeti s prvenstvom, saj je ekipa po mnenju trenerja Hobla v zelo dobri formi. Poleg tega je Hoblu razen rahlo poškodovanega legionarja Grziča na voljo celoten kader (18 igralcev), česar se celotno jesen nikoli ni veselil. Da se je tudi prijateljstvo med igralci zopet izboljšalo, pa so prispevale štiridnevne priprave na Hrvaškem v Crikvenici. Tam ekipa ni le uspešno tekmovala (3:2 proti Crikvenici, 2:1 in 1:1 proti Varaždinu), pač pa se brigala tudi za zdravo vzdušje v moštvu. Trener Hobel je po uspeli pripravljalni dobi prepričan, da ima njegova ekipa kljub zaostanku štirih točk (za vodečima ekipama) zelo obetavno izhodišče v vigrednem delu. ..Potegovali se bomo za naslov prvaka, ker smo najboljša ekipa v podligi vzhod. Premagamo pa se lahko le sami...," pravi Hobel. PODLIGA VZHOD 1. Velikovec 15 8 4 3 38:23 28 2. Možberk 15 8 4 3 25:15 28 3. Podkrnos 15 7 5 3 39:21 26 4. VVelzenegg 15 6 6 3 22:14 24 5. Metlova 15 7 3 5 20:16 24 6. Bilčovs 15 6 6 3 17:14 24 7. ASK 15 6 4 5 21:16 22 8. Vetrinj 15 5 7 3 22:18 22 9. Mostič 15 4 7 4 20:20 19 10. Liebenfels 15 4 5 6 23:28 17 11. Ruda 15 3 6 6 11:18 15 12. Pokrče 15 3 4 8 14:23 13 13. St. Lenart 15 3 210 11:32 11 14. Klopinj 15 3 1 11 11:36 10 Slike Štefana Ferma spominjajo na velikega Salvadoreja Dalija, iz njih veje duh dona Juana, čarovnika-mag a pri pisatelju Castanedi. Človek je energija... 21-letni Rožan Štefan Ferm se je zapisal filozofskemu, mističnemu sveta in človeka. Njegove slike iščejo nedoumljivost bistva in ga skušajo najti v pestrih slikah vesoljnega stvarstva in človeka v njem. Razstavi, prvi galerijski, v celovški Gevvolbegalerie, je umetnik dal naslov „Space and harmony“ in to zelo posrečeno, saj izredno dobro sovpada z izpovedjo slik. Tematsko je razstava razdeljena na štiri sklope -filozofija-utopija-mistika-akt. Izbrani sklopi tekoče prehajajo drug v drugega in zares posredujejo občutek popolne skladnosti v vesoljstvu. Harmonijo podkrepijo velikost in enostavnost oblik in barv, ki skupno z izpovedjo tvorijo želeno skladnost, poleg tega pa dokumentirajo njegovo popolnost. „Človek je,“ tako Ferm, „v središču izpovedi." Tako je vseskozi prisoten kot glavna stvar vesoljstva. Kako veliko vlogo igra v delih človek, je izraženo v aktih, kjer Ferma ne zanima preprosto oblikovanje človeške podobe, ampak skuša zajeti „človekov feeling". Ferm dobesedno: „Čovek je energija, ki izžareva. V prvi vrsti me zanima človekovo bistvo, človek kot mistično bitje in to skušam izraziti tudi z akti." Ni pretirano reči, da se je s Štefanom Fermom med koroškimi Slovenci utrnila nova zvezda likov- NT ne umetnosti. Posebno zahvalo je umetnik v pozdravnih besedah izrekel zastopnikom Mohorjeve, ki je mdr. omogočila razstavo. Razstava Fermovih slik v Gevvolbegalerie je odprta do 17. marca. Adrian Kert r GLAS IZ LJUDSTVA FRLOZEV LUKA V Slovenskem vestniku toliko pišejo o Karlu Smol-leju, v vsaki številki ga že omenjajo, da bo treba časopis preimenovati v Smollejev vestnik. Tako ostane kratica SV. Tudi ni treba, da se vsebinsko smer kakorkoli spremeni. Vse torej ostane, kakor je. Karel Smolle bo verjetno tudi kdaj kaj prispeval za tiskovni sklad, iz gole hvaležnosti, da ta časopis ksrbi za to, da ne bo zašel v pozabo. PECA Smučarsko veselje L SS6 Smučarska illilbs s 4~. v. j| regija jug mi m Informacije: Talstation Kabinenbahn Petzen Smučišče - v višini 2114 m - je idelano za začetnike kakor tudi za profesionalce. Smučarjem so na razpolago 5 vlečnic. Atrakcija je nedvomno 8 km dolga > Na gori 1,5 m snega Posebna ponudba za družine z več otroki: Otroške cene veljajo samo za prva dva otroka, za nadaljnje otroke je smučanje brezplačno. Pogoj: otroci morajo biti v spremstvu staršev (očeta ali matere) tel.: (0 42 35) 22 46 fax: (0 42 35) 407 922 smučarska proga v dolino. Kdor želi izboljšati svoje smučarsko znanje, temu je na razpolago smučarska šola, za otroke pa tudi smučarski Na vse ljubitelje tekaškega športa čaka 20 km dolga steza, v višini 1900 m pa nem centru Bistrica-Peca se vsak ljubitelj narave lahko sprehaja ali zabava s < < < < te** a a) > 20% Peca: Snega dovolj tudi v dolini! Neskaljeno veselje na progah čaka na vsakega smučarja. Za to skrbijo enovrvna krožna žičnica s kabinami po 6 ljudi, 5 vlečnic in na novo narejena naprava za umetni sneg. Kot alternativa. Enovrvna krožna žičnica in vlečnice delajo vsak dan! Smučarska proga v dolino je v dobrem stanju! Vsako sredo in vsak petek se lahko do 21. ure smučate tudi ob umetni osvetljavi in disco-glasbi. Na razpolago je tudi tekaška steza v dolini (20 km) in na vrhu (1,7 km)! JStlki V dolini 90 cm snega