SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CJredaifki U aprarmllki pre ■lorli HIT 8. Uimdil« IT, • < « Offlos of uMiliM: M0T 80. Lews4*le »h. Telephoaei Lewsfele MM LETO—year xv. isar^rg žryVArgISg Chicafo, nu pondaljak, 24. aprila (April 24) 1922. STEV.-NUMBER m. •» hmkl nto of pmtaft ffw Ib 111H111109, Aet ef Oct. S. lili. MlWW m Jim 14, ttlt. I0VI RIITSKI PKISED-II* II PRILJUBLJEN PRI LJUDSTVU. izvoubv jb bil ha hbpo- 1 stav** jtatar. Tako pojaanjuje Društvo za neodvisnost Haitija in Santo Dominga. je priče entar- Waahington, D. 0. (Federated Presa). —- Louia Borno, o katerem ao poročali, da ga je haitaki državni evet izvolil soglasno hait-skim predaednikom, ni priljubljen pri haitakem ljudatvn in poatal je predaednik brez legalne praviee, razlaga javnoat Društvo za neod-visnoat Haitija in Santo Dominga. lajava Društva sa neodvisnost Haitija in St. Dominga pravi, da ima predaednik pravioo imenovati člane v državni avet in jih odalo-viti. Svet aeatoji iz edefi in dvaj aet članov. Parlament ni zboroval od leta 1917, od la okupacija. Tudi ne volitve niso bile dovbljene od tega čaaa. Državni avet ai je pa prilaatil funkcije parlamenta. M. Borno je tiati človek, ki je aprejel ministrstvo za zunanje zadeve in je v letu 1915 aprejel po godbo, ko je H. Sannon rezigniral kot miniater za zunanje zadeve, da proteatira proti zazeženju hait-akih colninzkih uradov in izkrcanju ameriških vojaških čet, ki je bilo izvršeno, da ae dežela podvr že pogodbi. Vae haitako ljudatvo je smatralo Borna za izdajalca. Ljudatvo ne odklanja Borna kot predaednik* zaradi njegovih osebnih činov, ampak odklanja vsakega kot legalnega predsednika, ki je bil izvoljen predaednikom od državnega sveta in ga niso izvolili legalno izvoljeni aenatorji ia poekaet) ------• # Ta Izjava govori, da ae državni department zaatonj.trudi dopovedati, da ^e ne umešava v volitve, kot izjavlja John Mcllhenj, zastopnik državnega departmenta na Haitija. Mcllhenj je pričal pred eenatnim preiskovalnim od sekom v minolem meaecu, da državnemu svetu ni dovoljeno uva-ževati proračuna, dokler ni bil tek proračun odobren od držav nega departmenta v Washingto-nu. Bekel je že več. Taki gaključ-ki morajo eelo imeti potrdilo poslaništva t Port-au-Princu. Novi predaednik ne more prejemati svoje plače, dokler ga ne potrdi drža vid department. Društvo citira tudi proteetne resolucije proti nepravilni izvoli t vi marijonete kot vladarja Hai tija tako, kot jih je dal aenator King iz države Utah zaneati v kongresni zapisnik. zaillftbvabjb o zvižanju armadb ha suhbm. Waahingtoa, D. O. — Senator Wadswortk, predaednik senatnega odseka za vojaške zadeve, je dovolil v torek, da se zaališijo zastopniki 44 ženskih, farmarskih, delavskih in nčiteljskih orgsniza eij, ki zaktevajo, da se etalna ar , mada zniža na sto tisoč mol Ameriška legija aeveda priporoča ve liko armado. S. Edgar Nicholeon, zastopnik teh organizacij, je povdarjal, da dešela Želi, da ae moštvo armade zniža na predvojno itevilo, ker ne postoji vojna nevarnost. Benjamin C. Marsh je naglašal, da farmarji ravno Uko žele, da ae »niža armada, kakor zahtev jo, da m v postavi davek nad čezmerni profiL Gdč. Bthel Smith je govorila za Ženako organizacijo in je povdar-jsls, da ae vaak dolar lahko pomnoži tisočkrat, ki ae odtegne ar-»*d i ia ae vporabi sa izveden je konstruktivnega m _____ cb, bbboa 00 numll — Joeeph L»pka ia Bdward F. Tierney pobegnila s jetniške farme [pka ao prijeli oeeai mUJ pre* Leevenerertka, Tiernef je pa ia stražniki, ki ao mu ele ao ae vraili praznih rak do- m—o^ so Is oni SKBBABJA v škodo BUDAB-JBV. Chicago, I1L — (Feder. Preea.) — Na šeeti konvenciji železniških organizacij jc bila aoglaano spre-jeta resolucija, ki poziva železniški department Ameriške delavake federacije, da naj konferira a voditelji rudarjev in aranžira pomoč za delavce ▼ jamah. Delegat Shoemaker iz Norfolka, W. Va., je predlagal, da železničarji zastav kajo z rudarji vred, toda njegov predlog ni bil vpoštevan. Shoemaker je rekel: "Železniški delavci v Zapadni Virginiji ao ae ie naveličali ekebati na žkodo radarjev in ne morejo več mirno gledati njihovega tipljenja." I RUDARSKE FRONTE; OPERATORJEM GRE TRDA. Obroč radarske organizacije a-krog "odprte delavnioe" na poljih premoga je' vedno olji "dtdžuirkšbn v pbnbbtl-vahul Indianapolia, Ind. —(Federated Press.) — Dnevna poročila is ne unijskih premogarskih okolišev i centralni Pennsjlvahlji, West Virginiji, Kentuckjju in Tennee-seeju kažejo, da organizacija United Mine Workers of America polagoma obkroža teritorij "od prte delavnice", kar ga je io oatalo. Rovi Berwind-White in H. C. Frick Coke k Coal kompanije v glaaovitem connellavillskem okoliša v Pennsjlvaniji padajo mrtvilo drag za dragim. Jeklar* aka induatrija v PitUborghu ja Jeklarski baroni ao ie m Weat VirglnljL Whoeling Steel k Iron kompa-nija je zadnjo eoboto zaprU evoje tovarna ▼ Benwoodu, W. Va., vsled pomanjkanja premoga. Približno 800 mož je začasno ob delo. Somerset, Pa. — (Feder Prees.) — Sodnik John A. Berkej je Is* dal začaano sodnijsko prepoved proti organiziranju neunijsldh radarjev v centralni Pennajlvaniji Štiri največje družbe v Somerset Countj so zahtevale "indžunk-šen" in ao ga aeveda dobile. V rovih omenjenih družb je zapoalenfli približno 6000 premogarjev. "Indžunkšen" prepoveduje odbornikom anije obdiiavati ahode na posestva in v bližini poeeetev prizadetih dražb. Dne 27. aprila se vrši razprava, dali ostane prepoved stalna. To je prvi korak operatorjev v centralni Pennayl-vanlji — poleg da ao najeli državno policijo — k preprečen ju organiziranja nennijskih radarjev. Unija je najela odvetnika in bo poskušala razveljaviti prepoved kakor se je deloma poarečilo organizaciji v We»t Virginiji Becklej, W. Va. — (Federated Preea. Poroča Tom Tippett.) — Na velikonočno nedeljo je bU velik ahod stavkujočih rudarjev v Sto-tesburgu. Več ko 1800 premogarjev ae je zbralo v dvorani. Komaj je bil ahod otvorjen. ao že pridrli v dvorano deputišeriff in kompa-nijeki strelci ter nahralUi rudarje, da nimajo pravioe zborovati, nakar ao jih raagnali. V tem dela države je okrog 40,000 premogarjev in od teh je 11,000 v organizaciji. Prvi teden stavke je 2000 radarjev stopilo v unijo. Odkar pa je zvezni sodnik McClintick izdal celo vrsto "ind-lun kinov", so organizatorjem zvezane roke in preiaogarji ee prepuščeni aami. Par ste jih pride k it raj kar jem dnevno bres kakšne stfitsnjr Roaedale Coal kompanije, ki operira jame v okraja Monoge-heU in onkraj meje v Peanejrlve-ni ji, je obvaetUa preko eodišča 22 radarjev, da se aiorajo iseeliti U koopanijakih h*. Dražba js naj* U etralee ia napeljaU električni tok v žično opgaje okrog KRI Z OLJEM NE POJK M IZPOD ROK. moooOe ib vloži pktiolja sodnijsko prbpovbd PBOTI potbatnbmu ukobi mak ju naravnbga boga-i stva Gifford Pinohot ia dragi aa pri volji poaluMti aa takik aredai da ohranijo ljudstva naravne aa* klads. Waahington, D. 0. (Federated Prem). — Predsednik Hardin« Ne atrinja e činomt tajnikov Den byja in Falla, da ae oddajo privatnim interesom v najem oljna zemljišča, ki služijo mornarici rezervo, posebno da ae odda v najem zemljišče v \Vyomingu, ki je poznano pod imenom Peapot Doma in ki je vredno miljone in mi ljone dolarjev. Sinolair 011' družba je prejela to konoeaijo po avo ji podružnici Monmouth Oil kom-paniji, po kateri vlada prejme e no oaminko olja, ki ss isssss in proda. Adminlatraeija ae Isgovsrjs, da je podelila to koncesijo tej dražbi, ker oljnaki ob meji oljnega po lja ne tvorijo nevarnosti, da ae izsesa olje is glavnega polja. Geologi so seveda dragega mnenja ia pravijo, da struktura skal ni taka, da ne bi dovoljevala odtoka olju ako se zavrtajo oljnaki ob mej oljnega polja. Krisa zaradi naskoka na princi pe sa ohranitev naravnih zakladov od atrani Hardinga, Falla ia Den bjja je poetala tako resns, da mislijo neksteri nsstopiti s pomočjo sodnijske prepovedi na zveznem sodišču, ds ss na izvede konoesija, ki jo je prejela Sina-lsir Oil družba. Akoija na sodi šču odpre obenem bitko na poli* polju in prijatelje aa okra-ntmmh zhtUdov boVott Gifford Pinchot SLAVKI AMERIŠKI BLBKTRI OIST SB JB PONUDIL BU-8UZ V BLUŽBO. ja hvalaiao odklonil ponudbo. Moskva, 28. apr. — Dr. Charles Steinmets, svetovalni inženir General Electric kompanije v Nsw Torku, je pisal Leninu, da je pripravljen stopiti v službo Sovjetske Basi je in pomagati s praktičnimi nasveti pri izvajanju načrta slak-trifikacije v Rusiji. Obenem je Steinmets čeetiUi sovjeUki vladi aa njenem elektrifikaeijskem na- Lenin je odgovoril Aauiričanu, da sovjetska vlada ie aa more prejeti njegove ponudbe, ker le ni postavnih stikov mod Raaijo in Združenimi državami ia vRftsdtsga bi bilo dr. Steinmstsa težavno izpolniti njegovo obljubo. Lenin ee ie zahvalil Steinmetau sa prijazno ponudbo in izrazil veselja, da odlični možje prihajajo do zaključka, da bi sa moral kapital! umakniti boljšemu sistemu. buskojtbmBka sbaOba črta prva dobra po- , slbdioa pooodbb Waahlngton, D. C.'— Državni department je eprejel poročilo, da prvi praktični rezultat ruako-semlke mirovne in ekonomake pogodba, ki je bila aklenjena na Ve-Iko noč v Rapallu, bo ustanovitev velika trgovinake in paaažirske letalske črte med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, črta se otvori prihodnji mesec in pryi postaji bosta Moskva in Koenigsbci«, kjer bo gvesa s berlinskim aksprssom. jfcuplsal in eepelini najmoderaej odela bodo elužili sa prena in potnikov. Ententa znižala ruske vojne dolgove. - Dolgovi Rusija anaftajo sdaj nakaj čaa dva miljardi dolar« jov, ko Jo pododbor aa raaka sadove zaključil, da sa črtajo napadla obrasli od prad vojnih dolgov in dal glavnica vojnih posojil Francozi ao aopat raakafio* ni ia grosijo, da sapusta konfaranco. Sovjatska dala« gacija ja prodloftila spomanico glada nacionaliaira« nja tovarn. MRTVIH VSLED EKSPLOZIJE V BITOLJU. AU SB BAKBMBTUIf BBS PBIPBAVLJA VA POTt ). O. — Zavezal ški diplomat je v Wsahmgtonu pričakujejo, da k mala postane občevsnje s Boris Bskkmstijavom mučno, od kar ajih vlada direkt ao občujejo s boljševlki, aaradi tegs se sliii, ds bo blvli posUnik Kerenskegs in Kolčaka najbrž pobral svoje kovčege. Tske pripoveduje glasilo admiaietrosijs. A-ke se to zgodi, tedsj ae be ti državnemu depertmeata njsma Izročiti potnega liata, obenem ps todi dragi diplomstje v glavi BMeta bodo rečeni maka, da ga še nadalje priznajo ss podanika Ps va*m sveta je padla igra rasksgs prirK-menja. sije, s katerimi ss impaJsjR Is m-seedni glade mieitai papsdbe. Zadaji teden ss obljahOL ds ps-kažejo proti predloge v nekaj v New dobivajo parftMS valji KUPI MBLIČBV V BABVA LOTABt •» (cA •»•;. , f «' Bitolj, Jugoslavija, 22. spr. — Rešilno delo v eekciji mests, ki Je rasdejsns vsled ekaplosije streli va ssdaji torek, as vrli g velikimi teliVami. Požar le vedno divja, yode ni. da bi ga pogasili. Veliki obliki dima in plinov branijo ! šilncma moštva v razvaline, katerih umirajo ranjenci. / Do danes ao izvlekli Is razvalin nekaj Č«s dveeto trupel. Upanja ai vef,.dabl bflTkdo živ relen Včeraj je bilo ie Bližati jokanje In bolestna klice na pomoč ,toda da-nea,ss fai glasovi potihnili Nemogoče jg le povedati Itevilo Irtvir. Rešenih js bilo približno boiaišnila. London, 28. apr. Brzojavka lr. Aten ee glasi, da js 8000 eaeb izgubilo življenje pri rtastnlM ma nlcije v Bitolju. juiaa Srbija. . Genova, 22. apr. — Ruska sovjetska delegaeija je danee oficijel-no naznanila, da je ententa na včerajšnji aeji splošne komisije sklenila črtati in znižati toliko za padlih obresti od ruskih predvojnih dolgov In toliko obreatl ter glavnice vojnih dolgov, da je vsota znižanja enaka vsoti vseh ruskih vojnih dolgov. S tem je en-t en ta sprejela protlpredlog Sovjetske Rusije, ds ae črtajo ajent vojni dolgovi, nakar je Ruaija pripravljena v zameno črtati vsoto odžkodnine, katero je opravičena zahtevati od zaveznikov aa Kelčak-Denikln-Vrangelove invazija. Rskovskij, predsednik ljudske ga aveta v Sovjetski Ukrajini, je dejal: 11 Vprašanje dolgov ja ta-šeno in ne bomo več govorili e Zdaj bomo konoetrirali v sile sa priznanje sovjetske vlada ln ss mednarodno posojilo," Angleži potrjujejo iajsvs Ba ds ao ruski vojni dolgovi črtani, oziroma črtanih ja toliko obreatl ia glavnice, da vsota po* krlvaa vsoto vojnih dolgov. Rosi računajo, da njihovi dolgovi edaj znata jo 660 miljonov sterlingaklh funtov (nekaj čaa dve miljardi dolarjev). ' 1 Va korak |arske aolnoet pe civilni vojni, niso dale lastnikom sužnjev nobene odškodnine ss aažaje. Hedenje prohl postave v Ameriki tudi dovoljajs odikodnine se sapU imoine pijsio Nsvedenlh (ffaJja ns X strsni.) Podpisa ni bilo. Anderaen Je kel na policijo in izročil pismO, Policijski department je laročQ plamo poeebneau oddelka policU ovnti hom- je, ki Ima naloga aaeled« bo vae. Policija je Sla na dalo. Hi j smo ja bilo tako, da je bUo dotok* < tlvu igrača imleditl, kdo ga js 1 oddal Aretirali ao John L 0» therlanda. Zdaj ni bilo treba dragega aid. riti kot polovlti le druge aarotai« 1 ke, člane I. W. W„ anarhiste, ko* munists In le druge nevarne "le • ste." Polieaji, dodeljeni oddelka, ! ki lovi bombovee, so ksr od vaaa* ' lja omakall a uetnieaml in aa va« selili trenotka, ko bodo nevarni ! "puntarje" vodili v zapor. Vaai-IJe ae Je pojavilo tudi v detektiv* 1 ski agenciji W. J. Burnsa, v Burn* sovih podružnicah ia v tajnem od* delku justičnega dspertmenta. Povsod so bili prepričani, ds aa prižli aa sled novUn vslikl aaro-ti la da jim nagrada ae iaoetaas. Burna js mogoče aopet ugibsl, kako pojde pred kongreeni zbornični odeek In tam sahteva, da ae aa tejne službo dovoli več denarja* ki ga plačajo devkoplačevalei v državno blegejno. Zgodilo ss js pa nshaj strašnega. Hutherland je napravil Ispa-vedi Izpovedal ss je prav ČUto* tako da je še male grsbs naštel la ke eo poalušali police Ji njegovo Izpoved, jih js prišel lomiti krč v tpsbubn. "No, kaj takega pa še", je vzdihnil mareikatepi policaj, ki se je pošteao trudil« da lasledi strešne zerotaike. Ba* therlsnd Js aa glee izpovedal, da Je časnikarski poročevalec aa Wall Street Journal. Bil je V Krancijl s pešpolkoai štev. 106 ia bil je reajen. Tekej ae čecnlkl, šmokavsarakl vslikl dnevniki, niso veš brigali za atvar. Bila je zlobae poteza, katere je Nutherland Izigral proti a jim. Ako M bil eej šaeaikarsM popoševelee ss deleveki list, pa tem bi znali fcnoksvssrski dnevniki le etver isrsbiti pe eveje. Dala bi ee napisati lepa poveet e radikalnih zarotnikih, Uko je pi j vee "fnč", Chicago In ekntlee. — ToPek oblačne, eveH južni vet revi Tesa-perature zadnjih 24 uri najvišja j i. najnižja '». Holnss ialds sk t 4 J6, zaide ob 6i4L f .v - £' .. 4 u ? >..d./ PROSVETA GLASILO SLOVEHSKZ MAUOPHE POOPOMIE JIPHOTI " *L6v*M3kI Kx>MtWfcf JMttVfl Cene ok!uim,v po doicovoru. Rukupisl S* M vrtijo. ** f" ** uu' M u ** •">' Uu- "P R O S V E T A" "THE E M LIGHTEHME NT" ————> »II ■ R u blr r IP ti o «' 'tjn iu-d State« (exxept CKk**o ) TmdTanada $5 par jear; ip |6.60t and foreign coantrlea >8.00 per yaar. ^mjjmtmm^^^^ "MEVBEZ of Tka FEDERATED PREM" SLIKE IZ NASELBIN. ir. ~ o se-dan jam poioiaja v naii naselbini za delavstvo aa bom veliko poročal Obratuje se s polno paro, kar mislim, da je dovolj žalaaton po- ZAKAJ DELAVSTVO BOJUJE ZA SKRAJŠANJE DELAVNEGA ČASA? jav ia v sramoto tukajšnjemu delavstva, ako dela med čaaom ko se naši nasprotniki prizadevajo po drugih drŽavah in naaelbinah streti radarsko organizaeijo. Rojaki v Kistonu ia Wilboran, W. Vs., so ms vprslsli s pismom tuksjinje razmere ia to aa; jim zlaži v odgovor• Želim jim vsem veliko uspeha v bližnji bodočnosti, ds bi ss izpolnile njihove zahteve. Jaz sem odložil lopato ia odpotujem z vso družino aa svojem avtomobilu v Pennejrlvanijo, kjer sem prepričan, da ae bom prihodnji meeee že udeležil dni itvene seje t Ralphetonu.—F. B. Polland, Pa — V naii naaelbini vladajo razmere, da je treba javnoet z njimi seznaniti Neor ganizirani zrno. Slovencev je naseljenih tu le par ia tako je tudi malo Hrvatov in Slovakov. Vse drugo so Madžari. Po 1. aprilu sem skusil agitira ti nfed delavstvom, kar pa je bi lo brezuspešno. Govoril sem na na gluha, ušesa temu kakor onemu, ko aem jih nagovarjal za organiziranje in pristop k uniji, je bilo vee prigovarjanje sastonj. Zs mano pa js prišel dne 3. in 8. t. m. agitator, ki je vseeno imel nekaj uzpeha in doeegel, da je o-stala doma vsaj polovica radarjev. Kompanija pa je še imela pripravljene svoje hlapca in jih poslala po vaeh hišah, da so prigovarjali ljudem ter jih navduševali, naj ss vrnejo ns delo. V nas-protnem slučaju pa ao jim grozili, da jim vriejo vse pohištvo izven kompenijelcih stanovanj. Msd-žareki delavei, ki žive še v veliki temi, so ss gs ustrsŠili in ss vrnili nsssj ns delo. Jsz ssm s* nisem vrnil ns delo, živim v kom-psnijski hiši, s klub tsmu nisem bil vržen ns cesto. Poliesjev pa Imam vedno toliko v hiši, da se mi sdi vse skupaj preneumno. Pred dnevi sts pridrvela v hi-ša dva hlapčona, ki aem jima po- Minilo je že nekaj desetletij* odkar je organizirano delavstvo vpostavilo zahtevo: o bo m ur dela, osem ur za razvedrilo in izobrazbo in osem ura počitka. Ko je zahteva po mednarodnem pariškem delavskem kongresa 1889 postala splošna, so delavci delali ie po devet in enajst, dvanajst in več ur dnevno. V Evropi v malih mestih je bilo v navadi, da so delali pri mojstrih od zore do mraka, poleti, pozimi pa pri luči pozno v noč, da se je delavcem dremalo pri delu. Buržoazija je takrat zakričala, da so delavci leni, za lo hočejo delati kot gospodje le po osem ur na dan. Veliko )e bilo delavcev, Id niso razumeli te zahteve in Id so bili maloduinL Ti so rekli, da se osemurni delavnik ne bo nikdar dosegel. Danes zavedno in organizirano delavstvo zahteva že toanj kot osem ur dela na dan. In gotovo ima vzroke za svojo zahtevo. In kakšni so ti vzrold7 Delavec je že od mladih nog tepen. Ko prične pohajati v šolo, se mu ubijajo v glavo le nauki druge vrste. Ves jslementarni poduk v ljudski šoli je talco prirejen, da se le tega uči, kar mu služi pri delu. Delavskega otroka prav ničesar ne uče, kar bi razvilo v njem misel, da je siromak, ker privatni bizniški interesi izkoriščajo njegovega očeta •»radi profita. Kjer je v šoli uveden verski poduk, ga toče, da naj bo ponižen, krotak in pokoren, da tako iz njega napravijo voljnega človeka, ki je pripravljen nositi ___ __ _ težko butaro izkoriščanja s veliko udanos^jo in brez godr- nudil stolicV. Eden njiju je sedel, njanja. Ko je delivski otrok dovršil ljudsko šolo, so mu vrata zaprta do višjih učnih zavodov in mora na delo. Med delavskimi otroci se seveda najdejo izjeme, ki študirajo dalje, a to so izjeme. Kje naj torej delavec dobi potrebno izobrazbo? Iskali jo mora sam. Izbraževat! se mora sam po končanem idelu, bodisi da obiskuje večerne šole, da hodi poslušat ■nanetvena predavanja, ali da čita podučne knjige. Dolg delavni Čas pa onemogočuje izobrazbo po končanem dela Delavec, ki gara deset ali dvanajst ur na dan, je tako duševno in telesno ubit, da si zaželi počitek, ko pride od dela domov. " * » Tega dejstva se prav dobro zavedajo jeklarski mag-natje. Jeklarskemu trustu je 12-urni delavnik tako prira-stel k srcu, da se ne more ločiti od njega. Znani, jeklarski, ~ — r- magr rt Carnegieje gradil knjižnice, njegovi delavd so pa &TJMff® fcjf Karali v jeklamah po dvanajst ur. Delavrtvo zahteva skrajšanje delavnika, da Ima dosti časa za svojo izobrazbo, katere mu ni dala ljudska šola. . ^ . . . M itlfka Iiobraženo delavstvo se ne da tepaU in izkoriščati Organi- ^ mn ss strokovno, politično in gospodarsko, da vodi ofenzivo proti svojim nasprotnikom in ustvarja boljše življen-ske razmere za svoj razred v človeški družbi Skrajšanje delavnika je potrebno, da si delavstvo nadevi tinto znanje, ki je zanj potrebno, da vodi uspešen boj v svojem interesu. « KDO JE POVZROČIL POLOM V JU2NI DAKOT17 Zsdnjič sem ss ssšel s rojeki izven te nszelbine ter jim pove-dsl, ksko se godi pri nss, ds ss zaenkrat ne da nič posMgstl Povedali so mi, če se ne bo prsns-hslo pri nss s lepa s delom, de bodo vedeli tudi drugače neetopi-ti. Srečal aem Še nekaj rojakov, ki so me posdravill s "Hslo Tony", vmes pa aem zaslišal tudi glast "Halo skeb". Zabolelo me je v srcu ln srsm me je bUo, da U če bi pravi elišal bi lahko potegnil samokres ia opravU svoje delo, dsai nsd nedolžnim. Rojake opominjam, aaj ne zine ša kdo aa to način, ker Isto bsss-da lahko maogo škoduje eaama kakor drugemu ia jo veak, ki ima količkaj čuta v sebi, sms trs sa veliko šalitev. To beaedo bom saelušil šele tedaj, ko bodo tekle reke proti bregovom. — A. Ba- Za farmarje v Južni Dakoti ni najmanjšega Ugleda, etotm k'3 Lit da se prek njih razlije prospertteta. Pa tudiza bankirje M1 tudl * ? farni zreli h mestih ni najmanjših znamenj, da pridejo ■anje boljši časi. Tako poročajo iz Parkstona, S. D. Tri banke so bile zaprte pred kratkem, pet in dvaj-let bar.k pa vodijo državni računski pregledovale!, da jim poma; rjo, da ne bo treba zapreti vrat Neki bankir je Isvr&i! rnmomor in zapustil je sa en miljon dolarjev obveznosti. Veliko farmarjev pojde letos zopet na boben. V obeh legislaturah sede in imajo večino dobri demokrat je in republikanci stare korenine, katerih ie nI oku-lila Nestrankarska liga s svojim programom, in katerim ao socialistični nauki zelo zoperea reč. V legislafcuri imajo torej večino zanesljivi podporniki sedanjega gospodar-akega sistema. Kdo je torej zakrivil sedanji polom v državi? Kdo je kriv, da bankirje ugrožajo bankroti in da farmarjem preti boben? Ali niso krivci tisti gospodje, ki so zaključili, da morejo pasti cene poljskim produktom, da ss toliko hitreje vrnemo v normalne čase v stradanje? De med temi gospodi so kriVci Toda med njimi ni članov Nestrankarske lige, pa tudi ne socialistov. Ti gospodje imajo svoj glavni Stan v New Y orku In sicer v zna- ka tera lastuje nad 100 hiš, koder amo naetanjeni. V vaeh naselbinah imamo eno prodajalno, ki pa ai last kompanije. Zadnje čase smo dobili tudi kinogledišče, o čemur lahko vsak treznomialeči rojak preeodi, da ni za drugega kakor za kompanijo. Potom istega bi rada kompanija dobila od nas še oae krvavo prislužene nov ee ia njen namen je tudi, da aaa potom gledišča zapeljuje za nepravo pot, kajti slike, ki jih tem gledišču prikazujejo, ako človek dobro premisli ao pri rejene samo na način, delavei ne dobe is ajih ni kake prava izobrazbe. Noč in dan je skoraj treba delati, da kaj zaslužimo ia poleg tega moramo strogo paziti, da ze kaj ne zamerimo, ker eicer bi nam treba iti. Tako nas znajo izobilja živeči podjetniki vklepa-ti v pravo sužnost V naaelbini imamo društvo Oj-s tri vrh št 391 SNPJ, ki se primeroma dobro razvija, kar je posebno opažati na eejah, kajti vsi kdsr pristopi kak nov član. Sicer ss tudi pri nss naleti na nes-porssumljenjs, Jcar pa moramo za vedno opustiti in se zsvedati, da le ako amo složni, smo močni in delsti morsmo vsi skupno, sko hočemo pojačati naše društvo, koristiti jednoti in zanesti pravo prijateljstvo v naše vrste, ue bomo slošni in skupni, bo lahko zavela nad nami huda burja, nam ae bo ikodovala. Zato pa morsmo odložiti ns stran vsako zavist, ki nikjer ne koristi, temveč mo škoduje. Poeebno ▼ teh kritičnih je lahko opešati, kako mnogo je še delavstva na svetu nevednega in nepoučenega, kar napravlja nam vsem grozno škodo. Med Slovenci se sieer svita in v veliki meri je začelo delavstvo posegati po prsvi izobrazbi — naprednem čaeopieju, vendar še mnogo rojakov je, da šive v temi; vedo, da je nekaj nepravilnega, ▼ tej dražbi nezdrsvegs, toda pojmiti ne morejo dsnsšnje bede in vzrokov. Vssm tem rojskom bi priporočsl, ds si nsročijo dnevnik Prosveto in dragim rojskom, ki so še naročeni, da agitirajo zanjo ter pridobivajo novih naročnikov, takih, ki eo potrebni izobre^e, jih pripravijo na čitanje in tako bodo v veliki meri koristili njim, sebi, delsvekemu listu in eploh vsemu nspredku, ker s vssklm novim nsročnlkom, ki bo s pazljivostjo Čitol Proeveto, bodo dobili nove-gs asprednegs borca sa našo stvsr. V podučnih člankih list vsaki dan prineee gradivo, ki ga je lahko razumeti vsakomur in v njem navaja, kako pot mors de-lsvstvo ze vzeti v današnji dražbi. Po naključju mi je prišla v roke črna čikaška "Edinost". Čudim se, ds je še toliko Slovencev v temi, ds dajo črnoeuknješem še toliko podpore, da lahko ishajejo njihovi listi. Rojski, ne puztite ee fsrbsti po Edinoeti, v katero ee steka ssmo fsrbs duhovščine, ki je bila vedno naeprotna človeškemu napredku. Zato postimo za vedno tak liet, podpirsjmo pa Proeveto, ki piše v našo koriat in ne za korieti duhovščine, Rima in katoliške eerkve, dekle kapitalizma. Proeveti želim obilo uspehe, da bi ne izhajala eamo enkrat temveč po dvakrat na dan. — J. Juftaa. ki še spadajo t drago internacijo-nalo in tisti tudi spsds socialistična stranka. Dopisnik prsvi, da jas ns vem ss njihovo razmere. Meni, da ssm nssproten socialistični stranki, toda ne, ssme je ssmo omenjena stranka premalo radikalna. Komunisti so za popolno odpravo kapitalističnega sistema, toda re-formistični socialisti ss hočejo *jimi pogajati. Mislim, ds sem storil pravo, ds sem sc oglasil ter tudi želim, da bi vsak še bolj povedal 'avoje mnenje. Pri nas smo ssstavkali takoj 1. aprila in trdno vztrajamo. Po ne-unijskih rovih v Tukonu, Clan-dioku, Oak Ridgu in Waltzu so premogarji pustili delo in se nam časih pri<*ružili iz simpatija. Lepo je to od njih, da eo etopili v tem odločilnem boju na našo stran, ssto morsmo tudi mi, ko bomo dosegli nsše zahteve izpopolnjene' stopiti ihovo stran in se ne podati na dslo toliko čsss, dokler ne bodo tudi oni priznani kot u-nijski radarji in po unijski lestvici sprejemali mesdo. > — Peter Grunt. •toadardvffle, Vtoh. — Odkar sar> odložili orodje (L aprila) ia sastsvksli s orgaukiranimi premogarji, so rovi popolnoma ss prti. Le tu pa tam se najde kak itovkokaz, katerega pa ss bomo zapoaanili ia vedeli, kako s unijo naetopi ti proti njemu po končani etavki. Zato rojaki, sotrpini, ki še aiete odlošili dela v državi Utoh, posebno v Carbon Conntjr-ja po premogorovih, pridružite ee mast Ns aoge ia bojujte se ns naši etraai proti podjetništvu, da slossimo njihov naval proti or-gaaisiraasma delavstvu ia odklonimo jsrsm sužnosti, ki aam ga hpčejo po vsi sili potisniti sa Ulaik. Ne odaeksjt* prej, dokler ae bomo lahko rekli, da v resni ei delamo v drAevi evobode. — Jassea Ottjr, P* — Brespoeel-noat mi dopašša, ssto ss jas o-glašam is nsše aaaelbiae, da aa bodo dopiei odtod popolnoma is-umrli. Vaak predvsem aašae s nasmerami glede dela, saslužks. brezposelnosti ali sploh kaj takega, kar ja as aas dela vae aajvsš- pri aaa ss nikakor pek valili Oaile as aa delsvoe la treba M bilo t* meljae spremembe, ds M ss lahko reklo, da ss )e kaj izboljšala. Pa. — Tukajšnja pošta je dobila drag aaalov, da ee ae imoaaje vaš Peana H« s t ion, Pa., tam veš je samo še Pena. Toliki dajem v aaaaaailo rojakom, poni Maaom našega druitva št 2S3 SNPJ. ki eo odšli v katere drago naselbine ia ae obračajo do diuHii eftMMaa. Naj adsedsj la spremembo. " JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. In atateljev Proeveta.l Wjaao, Pa. — Dopisniku iz Channinga, Mich., bi rad pojasnil, da je še druga strsnks razven socialistične, ki je tudi za odpravo moderne sužnosti- Socialistična stranka je bila dobra pred vojno, med vojno, po vojni pa eo ee nekateri soeislisti pričeli družiti ra je s kapitalieti kakor pa s delavci. Dopisniku morda ni znano, da ao delegatje socialistične stranke šli na konvenciji leta 1919 na tri koae, zato ker nieo hoteli komunisti biti več v skupni stranki s socialisti deenega krila. Ni pri poznalo aovjetov v Rusiji in so raje podpirali Kerenskija, Schei demana, Renandela in Turatija, Pslisadss, Ooio. — Ne bil bi nasprotnik kaka eerkve, če bi sta ns nsstopila proti moji svo->odt Naj bi imeli ljudje e cerkvijo zabavo od prostem čssu kot jo imajo dragi s gledališčem, tretji e čitanjem dobrih knjig itd. Človek naj bi lahko šel kamor bi ho-in proati čaa tratil po avojem prepričenju kot bi ss mu sdelo najbolje, samo svobodni naj bi bili. Dobil sem alučajno v roke nek lietič z imenom Edinost, ki trdi, ds ss napredni listi tolčejo po svojih lastnih sobeh. Ksj takega mora pieati aamo še saslepljen človek. Kaj mielite, vi farovški prietaši, da aam ni znana vsa igodovina rimako-katoliške eerkve od zSčetka papežtva do danea f Mi dobro vemo, da eo ee ravno po vidnih poglavarjih katoliške cerkve godile hudobije katerim podobne težko pomni zgodovina. Ali je še naša delavaka stranka blagoelavljala orožje sa pobijanje poštenih narodov in aU Ve učijo naši napredni Usti k ljubezni in bratstvu; ali ate še kdaj čitali v delavskem listu, da aaj se ljudje pobijajo f Nikdar ee še ni kaj takega sgodilo. V delsvs-kih listih js ssmo mogočo čitoti, naj se proletarijat in eploh sstira-no ljudetvo vsega sveto združi, se napeljuje ljudi aa trezno mišljenje in elogo. Ko ee bo epolnilo združenje proletarijata kot ga priporoča napredno časopisjs, tedaj tudi njim ne bodo nič pomagale toke fraze. Oerkva in farov-šev ae bomo potrebovali več aa sveta ia duhovščina bo morala v rova, tovarne ia k dragim koristnim 'delom od čeaar bo služils vsakdanji kruh. Listič Edinost tudi piše glede veeoljne povodnji. No, če bo ve-eoljna povodenj, tedaj ee bodo tadi oai napili vode, in eicer toliko prej, ker jik bo teše njihovih maatnih tel« vlekla aa dno. Njihov Bog jim takrat ae bo mogel pomagati, kar tudi aami prav dobro vedo. Če bi pa Bog komu pomagal, tedaj aj>m gotovo ae bo, ker ne poanajo nrkskegs us iljenja, Bog pa je meada mi-loetljiv aamo oaist ki imajo aa-mfljeaje s dragimi, Ds so večinoma duhovniki eploh bres vaškega aamiljeaja. to dobro vem is staraga kraja. Ko ja umrl ubogi dola vee, so ga prtassli pogrebei po eelo aro deleč do pokopališča; sli pa mislits, ds js šel fajmošter napraviti zastonj oaik par stopiaj, Id jik js imel is fe-rovša aa pokopabšč«. kajšet Vse mu morali drago« plačati, kar la ai častil dragega Boga kot daaar. Daaar, to ja bil fajmoštru Bog. sa kataregs ss je trgat da M gs je pričel probujati in kadar se bo probudil, takrat bo fajmošter tovo šelel vesoljnega potopa. Tu. di tega potopa ne bo, temveč u. nje nekaj hujšega; krampe bodo morali vzeti v roke in lopate ter iti z nami na delo. Težko bo g]u izpočetka, toda privadili se bodo. Začetek je pač vsak težak. — D ftnžteržič. Bishop, Pa. — Veliko sem čital ia različnih krajev o tej stsvki, katera poročila so prilično ugodna, da se razvija povoljno. Ljudstvu je pač bilo že preneznosno tako življenje povzročeno po brezveetnih podjetnikov, zato so neorganizirani rudarji kar trumoma priključevali zadnje ga. ee k uniji radarjev, zapuščali rove in pričeli atavkati, kar se po. navija še danes. Uvideli so, ds si morajo le sami izboljšati položaj. Kako z veseljem smo klicali združeni unijski pozdrav unijski in neunijeki delavci dne 1. aprila, naglašali, da le v elogi je moč in brez složnosti ter skupnega nastopa ničesar ne opravimo. Prisegali smo, da vztrajamo do zmage, pa naj se pojavijo še take težko-če. K^j ps Klaridčanje. Kakor pri-lajajo poročila, oni še vedno podpirajo umazan zistem podjetni, štva ter tako pomagajo organizi-ranemu podjetništvu uničevati našo organizacijo. Žal mi je, ker sem v resnici mislil, da eo ljudje tej naselbini resnični napred-njaki. Potem eem šele izvedel, ds vee to ni resnica, kar se piše v listih in sedaj so eami dokazali, kaj so in kako nspredujejo. Podjetnikom pomagajo do bogastva a tem da delajo, pri tem pa tirajo ubogo delavstvo še v globlji prepad. — Ali ee ne eramujete sami sebe in ali vas ne peče tista mala vsotics centov, ki jo zazlužite eedaj in bo vam neznansko škodovala v bodočnosti T Po rojakih t Claridgu naj se ravnamo 1 Joj, kako lepo bi bilo to posnemanje, da bi si s njim prislužili ime, ki ga pošten delavec nerad sliši 1 Podjetnikom je mende jako dopadljiv tak poklic in jim je jako koristen, dasi ga sami ne opravljalo, toda rojski z Claridga: Kaj boste rekli, ko >oete prišli skupaj z drugimi rojaki po- končani .atavki in boste med pogovorom vprašani, kje ste bili za čsaa velike stsrvke leta 1922. Veak, ki bo rekel, da je bil na Claridgu, bo zavrnjen da je stavkokaz Rojak na Claridgu, ali ee ne sramuješ tega naziva od poštenega delavca, ki eedej vztraja na etavki, da e tem korieti sebi in te-in obema zaaigura boljšo bodočnost f Kako mu boš s veseljem stisnil po bratski roko, ksdsr se srečsts, sli nef Še pred nedavnim sem čitel dopis iz Clsridg% v Prosveti, koder je dopienik naglašal, kako daleč eo pred dragimi naeclbina-mi, imajo svojo zadružno prodajalno in eploh da eo zelo sadruž-ni. Kako lepo ee to eliši — Če ste tako edini, tedej bi vam bilo toll-co lažje prebiti težke čase stavke n brezposelnosti, torej ste tudi toliko manj odvieni od podjetnico. Svoje hiše imejo menda mnogi tamkajšnji rojaki, kot je ne-coč pisal dopisnik, torej eo tudf v tem ozira popolnoma neodvisni n nikdar jim ni treba biti v strahu, da jim bodo podjetniki zmetali pohištvo na ceeto. Vzlie temu pa podpirajo podjetnike in se e tem činom ločijo od vsega ostele-ge cveta. Naj ae le ločijo, eaj toki bo* eo, takih tudi ne maramo, kajti njihovi sedanji čini eo v pogubo nam vsem in v pogubo delavstvu, ti bi mu lahko sijala sreča sneko-premosti — L., etavkar. IA PBROUSOlfA IN BHUTSff' BBBOA JB DOVOLJBBO PO-ROftTVO. JTew Tork, V. T. — Sodnik Benjamin N. Csrdozzo je privolil, da Tssae B. FVrguson, in Ckarlee Rhutenberg položita poroštvo. Obsojena ato bila s drugimi vred ob času vojne histerije po zakonu proti kriminalni anarhiji na pet let ječe, ker je bil priob-čen manifest levega krila v listu "Revolutionsrj Age". Presedela sto še leto in pol kasni. Ko je eodnik privolil v poroštvo, je rekel, da poetoji dvom. če je bfla poeta va pravilno razložena. - Vloga, da ae zpueti Benjamia Oitlosr. bivši socialistični poslanec aewyorške legieleture, proti poroštvu, se vloži v nekaj dneh aa podlagi ravno tek vsrokov. Dalje ae pričakuje, da eodnik v tom ša-kaka umi so oninM. OEOAirBATOMČHO DRLO med rudarji sk peiOni g PODVOJIMO BILO. i jetniki inmjo smolo pri vedenja lUTbolmiT. Washington, D. 0. — Zdsj, ko lodnik Martin A. Knepp, 8Un resnega okrožnega in priaivne-n sodišča, rasveljavil eodnijeko »rf poved dktriktnege aodnika IcClintica ▼ Charleetonu, W. Va., kateri bi bili sUvkujoči ru-i^ji r okraju Mingu pregnani is ležele, da ee tako prepraši orge tiranje drugih rudarjev, je kon-ik Nolan, predeednik abor-lnilnega odseka sa deiof iajaril da je pri volji umakniti predlagano postopanje ss obtoibo sodnika [McClintioa. Kongreenik Nolan jo ob tej pri I liki dej si, da ae prav ntt ne čudi, sko je eodnik Knapp rezvelja ! vil sodnijeko preporod, kajti te [aodnijsks prepovedi ao bile tako krivične, da bi pcfceaale ves svez ai sodnijski sistem t prav čudni hči. Zbornični odsek nadaljuje ie zaslišanjem o položaju in raome nh v premogovni industriji Za-alilsnje se sdsj Trši o profitih premogovniških podjetnikov in ss slišani bodo strokovnjski is med dršsvne trgovske komisije in davčnega urada; Za njimi bod maliiani so pet rudarji is dietrik tov Zspsdne Virginije, ki bi postali kmalu žrtve sodnijske prepo vedi sodnika MeClintiea. Delavski voditelji sodijo, čorav oo je kongroonik Nolan proteeti ral proti sodnijskim prepovedim in pokazal ns nevornoet, ki jo prinašajo za delavatvo, da ae indu atrijski torijei ne npajo na dan s svojim programom, ksr je letoa volilno leto. Liberalni aodniki govore tudi bolj srobodno, kot so kdaj preje govorili po ssključku versaillSke mirovne konference. Eo je eodnik Boee razveljavil svojo milo in sačaano eodnijsko prepoved, ' ki jo je isdal ssrsdi stavke t delavnicah marjlandske železnice, je kritiziral postopsnje želesniee, ker ss je kotela isogniti sakonn ns ta način, da je oddala svoje delavniee t nkjem privatnemu podjetniku. _ _ Zdsj, ko je eodnik Knapp raz-veljsvil eodnijsko prepoved v Za padni Virginiji, bo radarski orge nizsciji mogoče rasviti svojo moč ds organizira radarje v Zapadni Virginiji. Vaa znamenja že sdaj govore, da orgeniseeije zmaga in pridobi neorgenisirane rudsrje ss organizacijo. Podjetniki bodo ae veda iakali pomoč pri svojik naravnih zaveznikih — bizniamanih »mokavzarekem čaeopiaju, pri lokalnih političnih malinah starih strank in drugih terorističnih elementih. JeTnoet je ne etreni ru darjev in z njimi aimpatizira. Pa tudi aolidsrnost je rssširjens mod radsrji v Zspedni Virginiji. Pro fesijonslni političerji oo poeUl precej nevtralni, kejti opssili so ds struno delsvske potrpežljivosti poks. Sevede bo te nevtralnost političsrjev držala le toliko Čese d s so volitve končsne. Iz uradnih pissrn prihajajo po ročila, da ne morejo nikjer dobiti "tavkokazev. Privatni bisnižki in tereoi iščejo atavkokese sa tekatil ne tovarne, rudnike in delavnice marylandake želesniee, toda pri tkanju imejo smolo. Stsvkokosov ni. Msrjlsndske železnice potre boje semo por sto stevkokszev, ps ** teh ne more dobiti. Delevc rajie atianejo pss, kekor de stsv k o kazijo letos. Druge lete oo dobili stsvkokosov v Philsdelphiji in Bal Umor ju, kolikor jih je poželelo podjetniško oree. Vlakoapremno osobje na marjr l«ndski Železnici tudi simpstisirs s suvkarji Sprevodniki, stroje ▼ftdje, kurjači itd„ oo obdrševali avojo shod s, ns katerih oo oblju bili moralno in materijalno pomoč ■tavkarjess. Solidernoet postsjs tMna In notes. Kitajska ss 12 DELAVSKEGA SVETI ^PIOStETJt * (Federated Preas.) Delavski film. Strokovna organizacije ▼ Kew Yorku so že po-cupile ▼ naprej 25,000 vstopnic h kinematografski predstavi glaso-vitega Upton Sinclairjevega ro-a "Jungle", katerega je filmi-rala Labor . Flim Service. "Jun-gle" pride prvič na platno 1. maja. Isprti livarji Livarske dražbe Kirkpetrick Iron Worka t St. Louiau jc isprla unijske delavee, ker oo oo krepko uprli znižanju mesde. Družbe namerava obrato-veti livarne s peščico stavkokaaov. Stavbinska kooperativa. SUv binski delavci y Bloomingtonu, IU., so ustenovii stavbinsko zadrugo, ki bo oklepala pogodbe direktno s strankami, katere hočejo Imeti nove poelopja Pomični jetniki. Centralne de levake unije t Bostonu je oprejele reoolucijo se takojšnjo izpustitev vseh političnih jetnikov v Ameriki Brasposehost raste in — pada. Delavski depertment poroča, da se je t marcu povečalo število se-poalenih delavcev t šestih indu strijah, padlo ps je v sedmih iit-dustrijsh. V tovsrnah sa isdelors nje in popravljanje železniških vosov se je število delavcev povečalo sa 4.6 odstotke, ▼ krojaški in duatriji pa za 3.4 odstotke. Bres-poselnost je najbolj narasle bombežni industriji, namreč 28.5 odstotkov. Zelesnižki deUvci bodo glasovali o starki Šesta redna konvencije unij železniških delavcev, ki ao priključene Ameriški delavski federaciji, je zeključile sadnj petek, da predloži članstvu vprašanje stavke na glaaovanje. Stavke bo proteat proti željeznižkim družbam, ki ao ignorirale ssključ-ke vladnega železniškega delavskega odbora in znižale mezdo ter uvedle delo od koso. Približno 600,000 delsvcev je prizadetih. Orgenisirani so v šestih rokodel sldh unijah in v uniji premlkečcv; te orgeniseeije so znane pod Imenom "depertment železniških de lovcev Ameriške delavske fedt raeije*. zmanjka premoga. Znižale bodo žtevilo vlakov in vlaki bodo še bolj nebiti o pooežirji, kot oo sdaj. Pogajanja med aaotopaiki podjetnikov in radarjev s antracit-nega polje oo aopet pričelo. Voek devetnajst sahtev radarjev je bilo predloženih konferenci. O šti rih zahtevek eo reaprevljeli, petne jot sahtev pa še ni prišlo na vrsto. Protiaehteve podjetnikov bodo predloženo v nekaj dnek. POGAJANJA V 0TAVBDTBKI STEOKI IX MBO siji, aneša 6,000/)00,000 tih frankov. Vse tirjstvs Francije 21 miljard frankov. Mookve, Sovjeteka Rueije, tt epr. — Vseruaki centralni isvrše-vslni odbor oovjetov oo onide 5. meje v izrednem seeedenjn. Ne dnevnem redu je ratificiranje pogodbe S Nemčijo in mogoče bo odbor pretreeal tudi vprešenje znižanja rdeče armade, eko bo potek genovake konference ugoden se Rusijo. Odbor nemerave dalja rasprevljeti e novih nerad-bok glede laetnlno aemljlšt. dev-kov in juatičnih Men Tork, M. T. — Mod etev-binakisni podjetniki in seotopniki sUVbmskege delavstva ae v pogajanje aaredi meode, ki pe niso dosdaj še prineele uspeha ia morda tudi še kmalu ne bodo kon čene. Podjetniki trmoglavo sa-htjevajo, da ae nevednim stavbin-skim delavcem in ne pol iaučenim stavbinskim delavcem sniže a de aa en dolar ne dan. Dsla*eke orgeniseeije oo eevede odklonilo to snišenjo mesds. Med tem, ko se vrše pogejsnjs, pa delajo delavci še redno na podlagi pogod be, ki je potekle v januarju. Kitajski voteši osvojili Peking. Peking, 22. epr. — General Čsngtsoling, governor v Mandžuriji, jo s svojimi Čotemi okupiral Peking in Tsisntsin ter nadomeetil lokalno policijo o svojim vojaštvom. Padce glavnega moota sevsrne kitajake republike se je isvršfl bres boje. General Vi^pajfu, poveljnik vladnih čet, ee je umaknil v Peotingfu, 90 milj južno od Pekinga. Promet ne šelesniei mod dangejem in Nankingom je pratr gen in to jo edine neugodnost, ki jo čutijo tujci vsled spremembe v Pekingu, čsngtsoling ime 70,000 mož. Po okupecijl Pekinge je Čangeaoling isdal menifeot na ki tajoko ljudstvo, naznanjajoč, da on je se sedinjenje severne m južne kitajske republike in notranji mir, seto da je pomagel strmogleviti pekingsko vjado, k« tera je nesmoine se vseko delo in sevesniee Jsponake. Del je nesne nje, de bo tekoj sklicel sdružttvo-no konvencijo, ne keteri se Ime spremeniti usteve in potem se bodo vršile volitve sa nov perla meot. i | V boji u stmoiprav* USODA MLADBOA ftVIOARJA 11 MI ODLO01NA. Now Tork, M. Y. - Vplivi, k ao ugrabili Auguot Probste, mla dsgs Švicarja, sluga Rolling Ročk Countr? kluba blizo Pitta burgha, in so gs privedli ns KUis Islend, so tako močni, de lahko povsročijo njegovo deportacijo čet, ds ni pri zdravi pameti, čeprav jc vrhovni zdrsvnik opezo valnice in norišnice Bellevue iz javil, da nime druge kot "ljube sončke" bolezni. Byron R. Uhl podizseljeniški komissr, je pripo ročal, ds se mlsdi Švicar 0epor tira, skorsvno ni sdravniška ko miaija izrekla, da je fant norec. Kaj ps je Probst tako strsšne ga storil, da neksteri ljudje mislijo, ds je neumen f Zsljubil se je v hči nekegs miljonsrja in hči pa v njega, ki je eeveds člsn Rolling Ročk County klubs, ks-teremu predseduje brst zaklad-niškegs tsjniks Mcllons. In ko so prišli tej ljubezni na aled, ao oboroženi privatni detektivi pograbili Probata nekoga dne in ge odgnali kot velikega zločin ea v New York. Tukaj ao mu gro sili a smrtjo, ako se še kdaj vrne v Ameriko, ali če ae predrzne pi aati komu v Ameriko. Po teh grožnjeb ao ge izročili iaoeljcni žkim obloetim, do ga deportira jo. Z njim ao ravnali Uko, da je eelo zvezni aodnik John C. Knox kritiziral isseljeniške urednike. POMANJKANJI PRKMOOA SI MOOO0I OBČUTI V NBW TORKU. Wsshtegton, D. C. — (Feder. Press.) — Senator France je de-mC ds ss KHejske nedvomno pri-.Irufi rusko nemški ekonomski sil jsnei ia kssneje pride zraven tod t Indije, eko ne bodo sevesniki s Ameriko vrad hitro spremenili *T0Jegs imperislističncgs stališča P ranče je še pred dvome leteme Povedal, da boeU Nemčijo in Ro "ijo prisiljeni stopiti v sveao, ko > v senete žigosal predsednika ^ »Uoea zaradi ejegovoge eevraŠ- new Tork, m. T. - V New Torku mogoče kmalu občutijo po-menjkenje premoga. Ceetni želes-niški drafbi Interborongh Rspid TraasH kompenijo in Brookljn Rspid Trensit kompenijo sU od-vioni od premoge pri njunem ob-rs tu Premog dobivaU od Ber-wind-WhiU Cosl kom penije v za pedni Ponnoflveniji. ki je zaradi eUvke moreU prenehati s delom v svojih rudnikih. V ssčetkn oUvko oo uradniki obeh kompanij isjovlli, da imate dosti prsmogo, ker oo najbrž re-čnnilt, de raderji, ki eioo orge nisi rani. ee bodo sasUvfcali. Ns-tenlno ee ne ve, koliko ioseU kom-peniji premoga v reaerri. Mogoče poide presoog v eekoj tednih eli ■seifih Prav seneeljive bede pe de ne osrkev pomaga pri aa-plombi dete. Mookve, SovjeUke Rusijs. — (Federated Preos.) — Ruske cerkvene oblasti aodelujejo o sovjet sko vledo pri pobiranju sUU ln dragih kemnov v oorkveh, ki imejo služiti ze olejšenjo bede me<1 stredejočlml prebivalci ob Volgi. V nekaterih krajih so ne-zednješki elementi nahujskali lju di proti seplsmbi cerkvenih zakladov in bili so izgredi ko je pri tU komisija po dragocenooti. Tode v veČini krajev se je saplsmbs iz vršile mirno. Nejvišje cerkvene gUve so s posebnimi izjsvsmi odobrilo neredbo vledo in opelirele ne ljodatvo, noj pomaga pri Uj akciji. UITINTA ZNIŽALA RUSKI VOJM1 DOLGOVI. (Nadeijevenjo s prvo strani.) je tudi neksfpodobnih slučojev is Anglije. > | Pododbor splošne komisije, ki ime sdej deset članov (nemški de-leget jo i sključen), je informiral ruske delegete ns^včerejšnjl po poidanaki seji de je njihov odgo vor sprejet kot podloge ss nedelj na pogkjanje. Imenovan jo bO po-oebni odbor sedmih Členov, ki bo okušel rešiti vprešenje ruske od škodni ne se zsplenjeno imetje inosemskih kapitalistov. Zevesniški delegatje so prianali, de je U vprešenje jeko somoteno Csnneske resolucije ga ne pokrl-vojo doeeU bi zevesniški ekoperti oo niso dotaknili voeh točk. Nej-brž eo bo U stvor raševeU še po konferenci. Francosi niso sado voljni a od govorom Nemčije. Snoči os je ia-vedelo, da nemerave Berthou ponovno opraviti ne dnevni fed ze-devo moko nemške pogodbo, < je Llojrd Oeorge iajovil v četrtek, ^Ruaki ^t^j reške-čil Franeoae, sklep pododebre so moke sedeve, da ee znižajo raski dolgovi je pe spravil delsgeU naravnoet v Francoska delegacije je všerej uradno porošeU, koliko dolguje Franeiji Vojno poenjile meše &JBOQJDOOJWO eetlh frankov; predvojne pesojIU IOJOOOjOOO^OOO detih frankov; odškodnine, kolero zahteva Franci-je aa keofieeiraoe eli ■ L l Sltfcuki Narsdi UiteatiUsM t. aeHU Podptria Mut* Imheep. IT. |«nlja 100? v Orievt IIU..U. GLAVNI STAN. ssst SO SO. LAWNDALX AVI., CHICAOO, ILLINOIS, I a vrše volni odbor: UPRAVNI ODSEK I PraSnAilk VUeest CeUbar, pa^ssš.iželk Amdrm* VUrUk. g. P. D T, Bee SS. JekMlev«, Ps, gl. mjnlh M*ttkew ( vGii ASveslnlRi Mae HmMMi Vegrlsh, POHOTNI Zakonodajni odbor je rasprev ljal sodnje dni o dveh eelo veš nih sakonskih predlogih i o konn upravne reodelitvo drševe in o sekonu semonprave. V por meoeoik dobimo po sakonskih načrtik v 81oveniji dvs oblasti eU pokrajini Ino, cfcoegajoŠo s melisa! izjemami ossmlje bivšo Kranjsks oedežem v LjiMjani, drugo oboe-gajošo osemlje bivše Štajersko KoroMco in Prakmurjem, s ssds Šem v Maribora* Obe oblasti dobiU tudi obleet ae sbora in odbore — ustanovi, ki boeU odgovsrjsli po svojsm delokrogu približno bivšim de-šslnim sborom in deželnim od boVom. Deželni Sbori bodo - štel okrog 60 poslsnoev. V sekonu je predvideno, de mora upravljeti po veš oblssti tu di skupno vee tiete sedsvs, ki so vsš oblsstim Skupne. V tem okvl ru bosU lahko obe alovsnskl blssti skupno nsstopeli. To bo potrebno slssti v tistih olušejik, kjer pojdo se slovonsks kulturne potrebo. Poleg dešelnlh sborov dobimo po vseh okrajih okrajne ssstops, s približno podobnim delokro gom, kakor oo ga imeli okrajn sestopi ns Bujerskcm. 8 tem dobi noše ljudstvo košček samouprave. Socijalistični klub ss js borU s tiho doslednostjo se najširšo se-mouprevo: po njegovem usUv-nem predlogu nsj bi ssgsls semonprave prav kskor je U v slo-slovenskih samoupravnih msstlk tudi na političnem pol ju. Tudi o-krajni glever nej bi bil voljeo, prav tako, kakor oo voljeni župani v Ljubljani, Maribora, Ptn-jn in Oelju, ki imajo enako kom-peteneo, kekor okrajni gUverJi Teke eemoupreve bi imsls velik pomen. 8plošno prisnsno js, da ss centralizem v goepoderstvu ne obneee in do je drševe sleb gospodar. Zakej je tol Bato, ker so tisti, ki odločsjo, Uko dslsč od stvsri, ki o njih odločejo. Z drugo booedoi ker menjke centreli-smu neposrednosti. Msnj splošno prisnsno je, ds se pretiran centralizem tudi v politični upravi ne more obnoeti. In vendsr js ne ravno, de more biti teko. Resen velike prednoeti, ki je v neposrednosti — ime široke ssmou prave velik pomen v tem, ksr ljudstvo šole- Dojeli so všssi t komur ds Bog urad, Umu de tod! resum. — Nej bo čioU Uko, eli ne, nekej resnice js v tem gotovo. Ssmouprsvni uradniki bi ras-vili drugačno upravne talcnU, kakor birokrati-nrednlkl, ki jim ŠUjejo inieietivnoct in aamooUj-nost prej v greh, kakor v ssslngo. Zelo jo obželoveti, de ooeiell-stični klub s svojim nošrUm široke ssmouprevo ni prodrl. Po nošem mnenju sedostoje močne eentrelisirsne ersude, centraliziran promet in drage vsšas goo-pod a roke panoge, da M sooigura držovi prasmš nad somouprov-nim edinteami, ki je tudi po našem maejn potrebne. Te sUe bi bile močne dovolj, de bi prioilile voeko samoupravno enoU, de bi ae ravnaU po drževnik m Ali je meetns semonprave amoš-na iti preko Uk sekonovf Zsto ss nss vsi ugovori niso proprišo valni. Obžalovati je, do omo dobi-11 meeU prave eeeuraprave, le žšek, selo nepopoln koiAek Povedsti moremo po ljube, de eodje boš tieti krišeši ki ngenjejo s je" po Slov gijo, morde ravno Uliko krivdo eo um, de eessoeprave ni širše, kekor eentraliotišno vledee strsnke Oni se rac obosAsjs, kekor de M moreU M vos ne eko bi dobili oeaurapravo "avtooomietom" ni lo s prave, ampak de os loakajo ST in pleeseeokeme seperetiemn. Kdor oo bori se seesoepreve —as ra sneti tedi podrediti eeUti Kdor pe toge ne sna In kdor ne sea ločiti med drševiee in ssmo neravno eeou — U issivs proti tis, ki Jsfe Tsvšaii Bee lil. Uweeeee, Pe^ Jebe Oesšeb, 414 W, Nor BOLNIŠKI OOSEEi ak pe^eeauk hf* s. Uasedsš. m. VSHODNO OKROftJRi Jeeeb Amhrešlš, Bee 1SS, Mm tu. H. Mm Oreielj, SSS E. ISTth guCUvdead, a ^ EAPADNO OKROEJEi Amimm l«Ur, Im 104, Orm*, Kmmt.. as bnseopoA Mm Mere, Bes 100, ML MU.., aa sever« Sagel, S4SS S. WleekeeSer H- Merter. r Nedsomi odbor: Freak Zelta. prešasšollL 81t4 Se. Cvewlee4 Aee^ femrsk, ssoo Pr*,Mr Ase., Clsvslsad, O., Wll!iem CleeeleeJ, Okle. ** i mi. . - - * - -»a.--- &snuiiVMn oaoor. Pseek Aleš, S1S4 Se. CvesrHtd Avo, . JUW Oeeo, SOSS W. SStk Št., CkiMge, M. V Jee. Stosk, 1101 R. OSfd CleWM Oble.. ^ VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F. J. Kave, SSOS tt. Clalr Av„ OseelseA a POBORI Ksrsspsnšsess a gi e4her^K M šslsje v ae Vtšl takole i VSA PISMA, M ao VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE ti NASLOVE. ■Ištve t. N. P. J., SSST-SS Se. Uw«4ala Are.. Chlesg^ 10. DENARNE POŠIUATVR IN STVARI, U so Utaj« al. Uiilosalesge ea I« Je4»«le veUe ee naelevei TsjaUtre t. N. P. JH S00T40 ge. Uvedel« Are., ^Tigt. IE. VSE ZADEVE V EVEEI S BLAGAJNIŠKIMI POSU ss OetEjak.ee eaaleri BUgejnUtr« S. N. P. A* »SST-SS g«. Usredale Av^, Cblasj^lR. P ^ ' l^^*11!^* e4Um aa eej g«šllja|e Val prMrl ee gl. »mtsl edeek ea eej oeiUjeje ee wmU. 41« W. Ney It., SerlegMeM, IIL J^^lij Jnmml nminl mmn^mmllm RAMlD^n ^m L^ iT ?Ur^l A If\ttstt*'tir M sesttja ee aasleri Tiessata , SOST-iO previjati maje in mojioe, omejujoče narode in ljudstvo in ki gls-dsjo pred svojimi očmi veliki dan, ko bodo sdrušenl v eni veliki upravni enoti vsi narodi ssmljs. SooislistiČno dslsvstvo js spadalo od nekdej v to vrsU. Zsto sa vrača naaadnjaškl "svtonomi-sem" Uh ljudi — svtonomisem kakor ga osnanjajo RadlČovol in slovenski svtonomisti vseh barv. Na dragi strani pa si vrošs šoli reonišne samouprave. Nsšs psrlamenterna dslegaoija je s tem računale. Zsto ss ne sni strani ni. dale sapeljatl v reek-oionsrni svtonomisem — ns drugi strani ps se je ss upravo ssmo-upravo s vso silo borile. Ni dvome da bi bili njeni uspehi vse vsŠji, šs bi ss ns mogli eentralisti vsek kip isgovsrjstl ns demsgo-gijo nsŠih drugih eposioionslnlh strank, nsših demsgogov in resk-oionsreov, ki isrsbljsjo lo beeedo "avtonomija". Kljub Umn smemo trditi, da smo obvarovali delovstvo maral-kskegs težkegs udsros Tsko je bils — ds nsvsdsmo samo sn primer —• že skoro skls-njene stvsr, ds pri volitvsh v samoupravne sbore ns dobijo otrsn-ks, ki ns dosežejo količnike, niti tistik mendeUv, ki odpedejo ne nsjvsšjs ootenke. Vss vlsdns stranko, redlkslei lo demokrati, povdsrjsmo tudi demokrati, so bili ssU, ds se zmsnjte ns U ns-čin vpliv tistih strank, kojik pri steši oo selo razkropljeni. Vssk vs, keko hud uderee bi bil U ss dslsvstvo. Pomislimo, de js imela soeUlne demokracije pred vojno v Nemčiji trikrat Ullko glasov, kakor najmočaejša strsnke, vkljub temu pe js manj nmndatov. Podobno krivieo so nem boUle vlodoe strsnke ns previti in s tem doosči, de bi ti-ooše In tisoča deUvskib glssov os štele. Le skrajno odločnemu nssUpu nošegs sestopuiks v zakonodoj- previjajo brošura, iššojo urednike ln pradsednlks strsnke. Kodov bodo to pripravo gotovo, potom bo 'ljudsko' voljo 'ustvarile' stranko. Sasso o 1si At nito Dft čistem, sli hI ss šs danss sli po šolo posnsjs sjsdlnlU s eno sods-njih srbskih strank. Mislimo, Sa ravno ssdsj nI šas, ds m nsšs k*> tolišks in slovonsks organisšsljn rasblje. . ," Ker toga oSividno nI napisal nrsdnlk, ssU jo notion "Slovonokoga gospodarja" tod! v glsvnsm rssnišns. Trsba ls, do jo žs mslo ispopolnUno. Dr. In* sUršič aa rasno priprsvljs, da rssbijs SLS. NamesU a je hoče o-snovati "radikalno katoliško stranko." No pripravlja samo brošura, smpak cslo knjigo, v kateri namerava raskriti delovsojs drjs. Korošce, drjs. Kreke ln Bo-mioe. Dooodoj so oo prodotveljeli klerikslol se šisU nedolžne ljudi ter so vsilil vso krivdo no odsot« nogs drjs. Austsršišs. Našs do-broesšno ljudstvo jim js seveda verjelo, luoUrŠlčevs odkritje po bi U bejko raspršile U posulo hi očitno, ds so vsi klsrikalsi, Korošec prav Uko kskor Auotor« šiš, krivi. ZsUgsdolj U velikansko jess v "Gospodsrju". Ooo-pode rs k i boj mod klorlknlel os jlo vodli ns sni strani js "Ljud-sks poeojilnics", ki js se InsUr-žlčs, na drogi strani pa "Zadružna banka", ki js proti njssio. f. tsm oboUjs tudi ossdjs boja v "Slovenski mkonptni bsnki". — Posaamo dobro noše klerikslae in vemo, da ss vselej oposesnmsjo, ksdsr so v nevernosti njih kori-u. Zsto tudi od oedanjib dr. In« sUršiševih ekeij ne prišakojema posebnih poeiedie. Paš bi pa bilo s oslrom as rosnioo sslo rasvooo-lilvo, Še bi oo povspel do Ugs dr. Susteršič Ur objsvil svoje spomine. Klerikalci oilno rodi kriše o bonkokratih, ker n-poje prikriti no U oešin, ds so ssmi nsjvsŠJI bonkokroti. Njlk no oo nemo odbora s. Ktbme KrisUoe poi^fa^ p. j« Skrilo njih ko-oo je sekvolltl, do se je U nekens piuUit4|M peklepe. "Slovensko vsej deloms prtpr^iU in ds vsej MkoHptoo so uoUnoviU tisti gleoovi, ki doeegojo dve trot- ' -jinl količnike, nieo Isgnbljenl. Pod otloom njegove odlošne opo-sUije oo vledne atrsnke revidira lo ovoje stelišše. "Jutro" torej nI šieU prav porošelo ko jo trdilo, de je hlU demokratsko etrao ko od voega pošetka proti nasilja nad manjšinsml. Ons si js tedi šele pesne je premlolile, pro v teke, kekor radikalna Bos utegne aeveda biti, ds bi bile eloveoeke demokroU lahko otrsk, sko bi se IsvedU a pomočjo njibove stranke noeilje meajšinsmi Pod i porošo sada ji "Moveneki gospodar'' U-lei "Kekor svemo le Ljebljene, oo Ml nokoteri eteri pristaši bivše ge kronjekogo deželeoge glever jo mrstišno os delo. de rasbijeje oedenjo SLS. in ajeoe gospodar-sko orgoeiseeljo in seeeeejo Uke •ove ssMŠojsve v vrsU sedsj s-Ijedatvs. Pri- kUrikeUi. Zgodilo pe se je, de je priŠU polsgoms vešiao delnlo (od 40.000 Jih imejo donm U še 19,000) v nopredne roke. Ds bi obdržsli kljub Umu bseke v ovojih rokek. so ker ee tihem okle-nili povišeti delniško gUvnieo se deset milijonov kroo, vse deloieo pe deti osmim oebi Obšel sbor so odpovodeU, šeprev jo bil pravilno sklieee U šeprev jo biU večino debtišerjev se U, de oo vrši. Dovolili so si selo nssilje. Ns dsn, bo bi se nej vršil nemreš obšel sbor, so sosedi! sborovelei proetor klopci Ijebljoneke PeUa-kove tvorniee Ur s sirovo siU preprečili voUp voekeme osklsri-kalen. Take bi pobošoi Pollok kotel eoUtl goopoder benks. Lepi krietljenl Ul Kekor vee kašo po klerikalni beekokratl ne be-do Imeli eepeba, kejU mioUtratve trgovine in lednetrije As preiskuje vse zadere U skoraj gotovo ie, de bo deleUle klerikolne IihhMi PROSVETA m BESI • vožnja jfelovM doživljaji teM AagleAko epieal R. L. Stevsnson. Poslovenil J. X. (Dalje.) f Kar naenkrat pa j« nekaj oživelo med robidovjem; divja raca je vzletela In tej je sledila draga In is tretja, in kmalu je nad telim močvirjem visel cel oblak ptic ki so kričala la krožile po zraku. Takoj mi je priilo na missl da »e more nskdo izmed mojih tovari-ftev plaziti ob robu močvirja. Mi »rut se motil; kajti kmslu sem začul oddaljene zamolkla glasove, ki so bili vedno glssneji in se vedno bolj bllžsll , To ms js prestrsfilo In zlezel aem pod najbližji živi hrast, se vlegel Ur poslužsl tih kot mia. Drag glas js odgovoril in nato j« prvi glss, ki sem ga sedsj spo-znsl za Silverjevegs, zopet začel govoriti o isti stvsri dalj časa ln sendntja ga je prekinil drugi. Bodeč po glssu, eta morala govoriti resna, skoro strastno, vendar ni priiia nobena razločna beeeda do mojih uies. Naposled ss js sdelo, da sts prs-nehala in ss morebiti vsedla, koji ptice m ss zopet pomirilo in Pedale na svojo prejinja mesta t moč-jrirjo. gedaj sem pa začel čutiti, da aansmsrjsm svojo dolžnost; Io som bil že tako lahkomiseln, da ! aem s temi lopovi priiei na suho, ! je bilo najmanje, kar sem mogel Storiti, ds sem jih postobl, kaj so • govorili, in da je bila očlvidno ! noja dolžnost pod ugodnim savo-i t jem splssiti ss kolikor. mogoče bi iz«, i Smer, t ksteri sts ss nahajala vorilsa, ssm ssdsj zelo lahko ne samo po njihovih glasov^, temveč tudi pa kretanju one peicice ptic, ki so is vedno plsino* krožile nad glsvsml vsi Ijencev. . ^ Plašil ssm ss po vadi Itirih dalje in lezel neprestano, toda počasi proti njima, dokler nisem na-vsssadnje, ko aem pomolil svojo glavo v neko odprtino med drevesi, razločno videl v lepo, malo zeleno dolinico poleg močvirja, ki js bila goeto porsičena s drevjem; tuksj sta sedele Dolgi John Silver In nekdo izmed mornarjev drug dragemu nasproti in se jmgpvar-jflla. Solnce je svitlo sijalo nanje. Silver je vrgel svoj klobuk poleg sebe na tla in njegov veliki« gladki obraz, ki se je vee svetil od pota, je bil obrnjen proti tovsriiiL "Tovori!", jo dejal, "to je samo radi tega, ker ta cenim kot kupe zlata — kupe zlate, in zanosi se na to 1 Ako te ne bi imel cad, bi te ae bil vzel semkaj, da bi s teboj govoril in ta evsriL Vss je storjeno — in ti ne morei ni ikaar spremeniti sli popraviti; samo da režim tvoj vrat, govorim s teboj in sko bi kdo izmed divjih to vedel, kje bi bil jsz. Tom — no, povej mi, kje bi bil jsz!" "Silver", je rekel dragi, — in opazil sem, da ni bil samo zelo rdeč v obraz, temveč da je tudi govoril hripavo kakor vrana in sc mu js, glss tresel kakor napete vrv — * Silver", Je rekel, "vi ste stsri in vi ste polteni, in imste denar, ki ga dragi mornarji nimajo, in vi ste pogumni, ali se pa motim. In vi hočete'dopovedati, da ste s takimi ljudmi stopili vvezof VI ne l Kakor gotovo me Bog vidi, jaz raje izgubim svojo roko, nego nsstopim proti svoji dolžnosti —" Po tsh besedah ga je isnensda prekinil nek »um. Naiel sem ene- govorilc določil, ga poltenega in zvestegs mornarja -- no, in sedaj s« je t istem trenutku začul glss is enega. Deleč v močvirju je kar isnensda nekdo sskričal kakor od jese, na to ia edsb sa njim in temu je sledi strsien zategnjen krik. Odmeval ja po skalovju Daljnogleda zopet in zopet, cela tropa močvirnih ptic ss js s gissnim vrilčem vzdignila v zrak ln zakrila nebo, in ie dolgo potem jo ta smrtni krik donel po mojih uiesih; nsstsla js zopet ti-Uns in samo vreičanjc ptic in od daljeno igmenje valov je motilo pomladanski mir. Tom js vzpričo tegs glssu skočil pokonci kot vzpodboden konj; Silver pa ni niti trenil s očmi. Stal je kjer je bil, se nsslsnjal na I polotil strah; moglo bi jihpritj svojcbergl jein gledal svojega t* več, n^fcbi me in me *™rdLZa variia kot kača, ki hoče skočiti. \ Alano* 1h Tomom bi priiia vrsU "John", jc dejal mornar in mu I name. . , dal roko Zato sem lezel po račje, kakor "Roko proč!" ie kriknU Silver hitro ln tiho sem mogeL Začul n odakočU ss korsk varno in sem, da so si začeli Silver in tova-naglo, kakor izurjen telovadec, rili odgovarjati in to mi je vzdig-Roko proč. kakor vam drago, nilo pete. Tekel sam od kraja Silver" je odgovoril drugi "Le proč in strah ae me je loteval ako, radi slabe vesti se ne morete bati ro blaznost. Kako bom mogel med »a povejte mi sa božjo voljo, kaj te zločince, ko strel iz topa pokli-U yiot» 15« čolne nazaj? Ali mi ne zavije- "Kaj je bilo!" je odvrnU Silver jo vrata kot kljunaču, kakor hitra in se nasmejal le previdnejie kot me ogledajo? Vsega je konec, aem preje, oči so ae mu zožile do dveh tarnal; a Bogom HiMpaniola malih pičic v obrazu in se svetile zdravnik, sodnik in kapitani UJ kot bruicno steklo. "O mislim, lakote poginem sli pa od uporni- da je bil Alan" - kov. _ | pri teh besedah se je ubogi Tom Od tem obupnem premiiljeva-junaiko vzrastel nju sem priiei v nek drug kraj, "Alani" je zavpiL "Naj da kjer je b U zrak mnogo bolj svefc Bog mir tej zvesti mornarski du nego v močvirju. Nsenkrst mi je il Kar sc mene tiče, Silver, ste|zsčelo zopet močno utripsti srce. bili dolgo moj tovsrii, pa sedsj niste več. ln makar če umrjem XV. POGLAVJU kot pes, umrjem izpolnjujoč svoje 'Mfi 'fiu-sk s otoka, dolžnosti. Vi ste umorili Alana, 1 ; WOTW a ^^ ta j ne. Umorite ie mene če mo- Z gorskega grebena, tukaj* rete! Pa jaz se vaa ne bojim l" strmega in skalovitega, sc jc vsal Rekli to je pokazal kuharju curek peska, ki je iumel in sksk-hrbet in se nsmeril proti obrežju, h jal in psdsl skozi drevesa; Gib-Vendar mu ni bilo sojeno, da bi dal Bem nehote v to smer in vidsl priiei daleč. Z divjo kletvico je|Mm, kako je nekaj zelo hitro sk* pograbil Silver najbližjo vejoJčilo Za deblo bližnje smreke. Ki) svojo bergljo pa sunil krepko za je bilo, ali medved ali opica, ni-njim. Bcrglja je a koničasto oetjo kakor nisem mogel spoznati Bilo zadela v polnem priletu ubogega j# nekaj temnega in kosmatega Toma v sredo hrbta med ramena- nisem videl Preatražcn vsled Vrgel je kviiku roke, zaječal te nove prikazni sem obstal na in se zgradil. . 1 mestu. ■ Kako je bil ranjen, ne morem Sedaj mi je na obeh straneh povedstl Verjetno ps je, da mu prta pot, sem si mislil' zs menoj je bilo zlomljeno hrt>tenica. Ni so bili morilci, prod menoj pa je se več zavedel Silver je urno prežalo to čudno bitje. In vpričo kot opica planil k njemu in ga tega so mi postale ljubic nevar dvakrat sunil s nožem. nosti, ki sem jih poznsl, kakor pa Nekaj čssa se je vrtfl cel svet one, ki jih nisem poznal Ssm Sil pred menoj: Silver in ptice in ver se mi je zdel manj straien v Daljnogled in vse vrste zvonovi primeri a tem gozdnim bitjem ln in glasovi so mi brneli po uiesih. obrnil sem se, oziral pozorno pre- ■ Ko sem se zavedal je bil grozni raf« ***** T Silver tam kjer preje; z bergljami pwti čolnom, pod pazduho in s klobukom ns V tr^utku se je postava zopet glavi Stal je poleg nepremično PnkazaU in naredila velik ovj-L trati ležečega Toma. za katere- kakor da bi mi boteU mto-ga se ni niU nsjmsnj smenil, tem- P« več s iopom trave čiztil okrvav-P* «s bi bil udi spočit kot zjutraj ljcni nož Nato je segel v žep, iz- ko *m *tal. bi bilo zsman kosati vlekel pižčslko in psrkrst zapi> • hitrostjo tega nasprotnica, skal Ob tem znamenju ss me jc Od drevess do dreves je hitelo 'to bitje kot divjs žival, teklo po mmmmxmmmB VABILO NA PLESNO VESELICO ki jo priredi SOC KLUB ST. 181, J. S. Z. ▼ LLOVPELL, PA.. dna 1. maja, L L v dvorani Sv. Patra m Pavla« Zsčetok vcaclice ob 2 uri popoldne. Igrala bode izvrstna godba is Johnstown, Pa. Uljadno vabimo vse občinstvo hi somlilenlks nsj ss vdslež« te zabave v mnogem fttevilo, da tako skapae proslsvimo naš delavski praznik PRVI MAJ. Prssnik ssvedneas proleterijsta in delavstva vsesa sveta. Torej na svidenje pri zabavi Za točno in dobro po-streibo bo skrbel VKSELICNfcODBOB. ■ | I OOOOOOOBO PRAV GLASNI COLUM-BIA MOČNI GRAMOFON. a saa adm »sra js Na dve .........«>>..< Z vsakim vrsdno rsakhn gramofonom Vam damo za dar čisto zlato kravatno Iglo 16.00, ženski ps dsmo fino broško ssstonj. To js pravi novi glasni Columbis gramofon in prsve slovenske nova Columbia plošče, vsaka Igra na ober .Strani, cena 76c, ss ploiče. Vsak gramofon ln vsaka plošča js nova in n# obrabljena to garantiramo, vsakemu. Mi amo edini pravi ColumMa zastopniki za Columbia blago v Conemaugh. Ploiče imamo v zalogi V vseh jezikih, pilite nam po oiesplečni cenik, po Ejliihssu prvi dan ko dobimo Vale naročile. ;o čisto in novo Vsm vrnemo densr. Pssite, da kje ne leno blago sa novo. Ako nI kupite IVAN PAJK, 24 Main St, Conamaufb, Pa. Vsaditeio en grm na vasem domu in naredila lorasnejlogn. • Ml iMW v —------_--- grmovja. UCImc* ta MBta«t«c» drovja. Pobe <1— potao rsen« vratni h «r«UJie, vrt-m ta pUoe«. Pr»4«J>mo p«taa»mM ko-i4* ih h h vm vit. Sim itrokornjikl v Um ta t«tod Ufi ran lahko Uvrstao po-M. Vam T»aStaM tudi (ravnik okrog V. C KRYDA, chicago, ill. Tsl. Lswndsls 3450. (Dsljs.) Ispregovoril je glasno, ds gs js sliial vss in končsl je s odločnim povdsrkom. Dojem njsgovegs usstops js bil prav neprijeten. Vss js pogrsbils težke elntnjs. Vidsl ssm, ksko js Juli-js Mihsjlovaa prebledela. Ko ja naznanil, da so korsk! odrejeni, se je Lembke ostro zssuksl ter asglo odlel is sobs; tods po dveh korakih ss js spodtsknil Ob preprogo ln omshnll s nosom aa-, prej. Ls mslo je manjkalo, da ni padel Obetal ja za hipae ter pogledal, hsm se je ssdsl; "spremeniti," je rekel glasao ia odiel skozi vrsta. Julija Mlhajlovna je stekla ss njim; po njenem odhodu je ssvlsdsl hrup, v ksterem je bilo telsvs razločiti besedo. Ts je prsvil, ds je "rssmiiljsn", oni, ds js "podvržen nečemu", tretji je rissl s prstom po čela, Ljsmitn v svojem kotu je vrtsl .kar s dvems pod lesml. Nsmigsvsll so neksj o domačih dogodkih, ssvsds ls lepeUjo. Po klobuk al segel aihčs, vse je čskslo, ksj bo. Ksj je opravila Julija Mihajlovns, ne vem; toda les pet ml-ant ss je vralls, prissdevsje si ns vso moč, ds bi kassls m i rea obras. Odgovsrjsls js sbsdljivo, ds js Aadraj Aatonovič mslee rssburjen, sli ds ni nič hadsgs, ds hns to ie od mlsdih nog, ds ona saa 'bolje ve", pa ds jntriinjs slsvnost spet o-dabrovaljl siromaka. Nsto radi gola spodobnosti is par laaksvih hssed Stepsnu Trofimoviču in glasno vabilo vsem članom odbora, naj takoj o-tvorijo ssjo. Komsj sds j so se jeli oni, ki niso bili v odbora, sprsvljsti domov; tods bridki do-jedki usodaega danažnjegs dne le niso bili pri kraju. • •« . £e tista minuto, ko ja vstopil Nikolsj Vse-valedavič. ssm opasil, ds je Lisa naglo in pnsor-ao pogMels nsnj ter dolgo nI odtrgala oči od njega — tako dolgo, ds je bilo nsaadnje har čud-ao videti. Pomnim tudi. ksko aa ja Mavriklj Ni-kol s je vič »d ssdsj asfflo k ajl. hoteč jI aekaj peče peta ti. pa je očividno postil ter nagle vsrsvnsl hrbet, oziraje ee pe navaačik, ali sa ga videli Tadi Nikolaj Vsevolodevi! ja vs-bajal radovedaoat; njegov obras je bU bledejli nege drugače, pogled nenavadno rsatrasan. Ob vatepa ja w«al Atepsna Traflmoviča Usta vpra-lanjs, petam js pa sieads tskoj pozabil nsnj, ks-ker ee tadi al spomnil, ds bi stopU h gospodinji Ns Use ss aist al oarl, ae da ne bi bd hotel mar-va#, — satelo trdim — ker je sploh opssil al Pa krstkem laslkn. ki js sledil vabilu Julije Mikaj-Uvae, naj adbar takoj sačae sejo, ae ja sdajci svaaki, nalaič povadigajsai glas Lisa lolaiataa. . v "Nikolsj Vasvolodovič," je pokUcsU fltsv roglns, "nekskien kspitsn, ki ss imenuje vsie-ga sorodniks, brat vsie žene, in se piže Lebjad kio, ms venomer nsdleguje s nedostojnimi pismi, v ksterih se pritožuje o vss tsr mi predlsga ne-vam kakžns skrivnostns od k rit j s. Ako js rež vsi sorodnik, prspovsjts mu žaliti me in reiitč me tak neprijetnosti" Vsi so rssumeli strslnl Izziv, ki je zvenel v tsk beeedsh. Obdolžitev je bils jsvns, čeprsv js mogoče njo ssmo iznensdils: kskor bi človek za-msžal s očmi ter se vrgel s strehe v globino. • Tods odgovor Nikolsjs Vsevolodovičs js bil is nsverjetnejil Prvič je bilo čudno ie ss to, ds nI prsv nič osupnil in js posluisl Liso s nsjmirnejiim zanimanjem do konca. Niti zmeda niti srd mu nists ispremenils obličje. Preprosto ln trdno, s vide-som popolne ustrežljivosti je odgovoril ns usodno vprsisnjet "Ds, res eem tako nesrečen, ds imenujem tegs človeka svojega sorodniks. Pst let bo kms-lu, odksr sem mol njegove sestre, rojene Lebjsd-kine. Bodite prepričsni, ds mu sporočim valo ss-hteve v najkrajiem čssu tsr jsmčim, ds vss ns bo *sč nadlegoval" , Nikoli ns possblm groze, ki je pokrile lios Varvare Petrovne. Kot brezumna je vstsls s stola ia vzdignila deeno roko pred seboj, kskor bi ss nečesa branila. Nikolaj Vsevolodovič je obletel s pogledom njo, Liso, glsdslee — in zdsjci ss jo nasmehnil t brezmejno oisbnostjo ter se brss naglice obrnil is sobs. Vsi so videli, da je Lisa planila s divsns, kskor hitra sa ja Nikolaj Vlevo-lodovič obrnil k odhodu, tet ss očitno sgenlla, ds steče ss njim; tods osvestila ss js ia ni stekla, le tiho je odils, ne ds bi kogs poglsdsls sli rekls komu besedico, seveds v spremstvu Msvrikija Nikolajsviča, ki je urno skočil sa ajo, ., O krapu, ki je zavladal po mesta, b o besedah. ki so ee sliiale tisti vsčer, ne bom niti govoril Varvsrs Petrovne se ja saklsnila v svojo bila, Nikolsj Vssvolodovič ps ss js odpeljsl baje naravnost v Skvorsiniks, ns da bi se bils videla s nss ter jo. Stepen Trofiamvič me je poslal s večer k "eette ehere smis", naj mu isprosim dovolja-nje priti k nji, tods ona me ai sprejals. Jokal je v ovoji strežni prepsdsaestl "Tsk sakonl Tsk sakonl Taka grosota v rodbini!" ja vzkliknil kip sa hipom Vseeno pa jo pomnil tadi Ksrasa-siaova ia strahovita ssbavljsl nanj. Z od Učno vaesso ss js pripravljal tudi as jutrišnji nastop, praiakuial — umetniiks natura! — mimika ia gesta pred sreslom, domišljal ss s knjižico v raki svojih estroamnih besedic la duhovitosti sa vso življenje nazaj ter sspieeval vsaka posebej, da ja vstavi v predavaaje. "Te, prijatelj, ja vse ssrsdl velike ideje", je ga varil, oči vidno v eprtvffho svojega pa- človeiko po dveh nogah, toda vse drugsče kskor ssm kedaj videl človeks, ker je postsva delsla le enkrat tolike korake. In vendar je bil človek, o tem nisem mogel I več dvomiti (Dalje prihodnji*) HaračHa | sorodnika aH prijatelj9 v stari St\itR0VA ZDRAVILA VŽ0R2tufcJ J 2brrvji v o^uiham ■ ■M*""""""""""""""" NOVO! NOVO! NaroČite in ss prapričsjts. Dobro Ksllfornljako kspljico, ki stans le I1.2S ss ss galon in $8.00 ss tri galons. Hmelovi ječmen ovec stsns sa 5 galons fl.tfi v škatlah in sa 4 falons fl.00 v komadih. Vse te ss pripravi brss vssksgs kuhanja. Navodila peUjem s vsakim naročflom. FRANE SIMOK aad COMPANV, P. O. Bes ST, PHtebargh, Pa. 5EVERA & E S K O pri zdravljenju erbečke si nszniH W F SEVERA CO. C C O AR HAPin*i lOWA Znižana Za kuhanj« piva d< imamo v sslofi slsd, hmelj, aiadkor i potrebščine. Poakusit« in Ite, da js doms pri nss, in vse draga potre se prepričsjt« kuhani vedno le naj bol jH In najcenejši. Dobiti je tudi zbirko sodov, steklenic in rssnih loncev, itd. Ml vam dostsvimo naročilo pe po« iti, točno v vse kraje. Groeerijam, sladčičarjem ln v prodajalne žsleznine dsmo primeren po- G it pri večjih naroČilih. Pilite po ormedje nai , FRANK OGLAR, * 0401 Saperier Aveaae, CleveUed, O« IZ CHICACE V ZAGREB IN LJUBLJANO FtMfcae vrteJS imm aallssi S) JOHN KAMPOT1CU mi M Um CUm«* enSi b Nov Vorfc* šm IS. em|e S Srto aiaikae "MAURETANIA"