m
DECEMBER
1 S Natalija * | Franlifei. Za
5	N 2. AiTentna
6	P Miklivž ''
S S Spof. M. fe,
7	T Ambrof
9 <5 Gorgonija
10	P Melkfjad + (£
11	S Damask_
12	N 3. Advontna
13	P Lucija
14	T Spiridijon
'15 S Kv.-Kristijana+ 10 0 Evzebij
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Z-« vero in narod — ca pravico in resnico — od b«ja do tmajjil
GLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ Of four Slovenian Organizations)
■AJITAKKJIJ IN KAJBOLJ PR3LJTTBLJEH SLOVKMSK1
LIST« CDRUŽEHIH DSŽAVAS AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 236.
CHICAGO, ILL., SREDA, 8. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 8, 1937
LETNIK (VOL.) XLV1.
Italijanska vlada sprejela z vso sijajnostjo jugoslovanskega min. predsednika, ko je ta prišel na obisk v Rim. — Italija uvidi, da Jugoslavijo potrebuje, zato je izpre-menila svoje odnošaje do nje.
Rim, Italija. — Vse, kar| DDVTWI A I/ A
jim je v njih iznajdljivosti I IXLULLA V A' Prišlo na misel, so Mussolini in njegovi fašistični voditelji ukrenili, da v najvišji meri pokažejo svoje veliko prijateljstvo do sosednje Jugoslavije, ko je nedeljo zvečer prispel semkaj na pardnevni obisk jugoslovanski min. predsednik Stojadinovič. Celo Mus-soJini sam je prišel na kolodvor, da sprejme gosta. Dokler pa je Stojadinovič ostal v mestu, so se njemu v čast Prirejale različne slavnosti, za katere se je javno delala reklama, in gostiova slika je bila priobčena v vseh listih na častnemu mestu ter okrašena s silovito laskavimi članki o njem samim in o njegovi državi.
Stojadinovič ostane tukaj do srede, na kar odpotuje vi
NJE PREDLOGA
Delavski mezdni zakonski predlog bo popolnoma predelan.
Washington, D. C. — Celotni delavski mezdni zakonski
»•» t
predlog bo popolnoma preurejen in predelan od poslanske zbornice, da bo kaj malo podoben tistemu, ki je bil zadnje poletje sprejet od senata. Tozadevno predelavo je odredil zbornični delavski odbor ta ponedeljek. Med glavnej-šimi izpremembami bo ta, da se reguliranje plač in delovnih ur odda v področje delavskega departmenta in ne posebnemu peteročlanskemu odboru, kakor je določeno v se-Milan in čez dva dni pozneje • danjem predlogu in čemur domov v Jugoslavijo. Med'zlasti delavska federacija na-
CESKI NEMCI OSLABLJENI
Med voditelji v stranki sami
prišlo do spora.
Praga, Čehoslovaška. —
Začasno vsaj bo imela čehoslovaška mir pred stranko su-detskih Nemcev, katera ji je zadnje čase povzročala vsled svoje borbene aktivnosti dosti skrbi. V stranki sami je prišlo | do spora in izključena sta dva njena voditelja, namreč Rudolf Kasper in dr. G. Jo-nak. Ker imata izključena znatno število pristašev, bo vzelo precej časa, da se spor poravna. Ta stranka ima popolnoma nazijska načela in je dobivala močno moralno podpo-
NAZNANILO NAROČNIKOM
Zaradi zapovedanega kat. praznika, Marijinega Spočetja, bo delo to sredo v naši tiskarni počivalo in zato ne izide četrtkova številka našega lista.
KRIŽEM SVETA
—	Hendaye, Francija. — Preko nedelje je španska vladna armada silovito obstreljevala pozicije nacijonalistov na aragonski fronti,da s tem prepreči zbiranje nacionalističnih čet za ofenzivo.
—	Moskva, Rusija. — Po nekih poročilih iz verodostojnih virov se povzema, da se je izvršila aretacija nad taj-
svojim bivanjem tukaj je številne konference z ■Mussolinijem, z zunanjim mi-nistrom, grofom Cianom, in drugimi fašističnimi veljaki. Kak namen ima pravzaprav
sprotuje.
LEVIATHAN BODO RAZBILI
New York, N.Y. — Luksus-
________________„ , ni potniški parnik Leviathan,
u j ego v obisk, se ni objavilo, last trgovske mornarice Zed-vendar pa se smatra, da je držav, ki je napravil številne bolj • gospodarskega kakor pa plovbe preko Atlantika,je do-PolitiČnega pomena, dasi tu- služil. Zadnjo nedeljo se je
nico tukajšnjega urada ame-ro preko meje od nemških na- riško-ruske trgovske zbornice, ziiev-	Tatjano Sofiano. Česa je ob-
dolžena, se ne ve.
— Hongkong, Kitajska. — Vesti govore, da so Japonci zavzeli koncem zadnjega meseca otok sv. Janeza, ki leži 120 milj jugozapadno od tukaj. Ta otok je slaven, ker je na njem umrl sv. Frančišek Ksaverij.
-o-
di politika ni v razgovorih izostala.
Pomp, s katerim je bil Stojadinovič spreje|t od Italije, Jasno kaže, kako globoko so
objavilo, da je bil prodan neki londonski družbi za $800,-000, ki ga bo razbila in ga uporabila za staro železje. Ta parnik je bil izdelan v Nem-
se izpremenili odnošaji med .čiji v 1914 in je bil tudi last nJo in Jugoslavijo tekom raz-'Nemčije. Med svetovno vojno Seroma prav kratkega časa/ga je Amerika zaplenila, a je ^°čim je prej Mussolini ob j pozneje plačala Nemčiji zanj vsaki priliki rožljal s sabljo, j 16 in pol milijonov dolarjev.
kadar je govoril o Jugoslaviji, j	-o-
in rohnel proti njej z najbolj LINDBERGHOVA DRUŽINA
Vozečimi besedami, je zdaj k°val v zvezde to državo in ^Jenega predstavnika. Razum-,Jlvo je, da ni v sedanjem pri-•)ateljatvu iskati ravno idealne
SE VRNILA
New York, N. Y. — V strogi tajnosti, brez vsakega prednaznanila, sta se preteklo nedeljo pripeljala nazaj 'v
lskrenosti, marveč jo nareku-, Ameriko Mr. in Mrs. Lind-Predvsem lastna sebična bergh. Menila sta, da bosta ^°rist, vendar se mora pojav, ostala neopažena, toda bistre Ce;tudi temelji na taki nizki oči nekega časnikarja so ju Podlag pozdravljati. Kaže izsledile in tajnost je postala ftamreč, da je Italija končno javna. Kakor se trdi, sta pri-
^fišla toliko k pameti, da u-'di, da z rjovenjem ne pride ?aleč, in da lepa beseda, če-Udi jzregena je jz vljudnosti, 0sti več doseže. In vsaj strpaj*1 prijateljskih odnosa je v, ako že ne prave zveze, se mo-Pričakovati od dveh sosedah držav, ki potrebujete *"uga drugo.
Italija ter Jugoslavija v esnici druga drugo potrebu-. e» gospodarsko vsaj. Raz-'delo se je tto zlasti ob času !ankcij, ki jih je svet svoje-naložil proti Italiji. ^ed državami, ki so vsled te-najbolj trpele, je bila rav-.0 Jugoslavija, kajti Italija ® najboljša odjemalka nje-^ Pridelkov in lesa. Italija f Nasprotno uvidi, kako prav j1 ji Prišla, bogata žitnica v ugoslaviji, ako bi se kdaj učajno zapletla v vojno. . °a bi Stojadinovič ob svo-^ obisu sklenil kake ožje °htične zveze z Italijo, ni
šla v Ameriko le za praznike in sta v Angliji tudi pustila svoja dva otroka, eden star pet let, drugi šest mesecev. -o-
KJE JE DOBIL DENAR?
Mattewan, N. J. — V zapor je bil vtaknjen neki John A. Walsh, brezposelni bančni uradnik. Pri njem sta se našla dva bankovca po $10,000, o katerih mož ni mogel podati nobenega zadovoljivega pojasnila, kako sta. prišla v njer govo posest. Bankovca spadata med takozvane zlate certifikate, ki pa so zdaj brez vrednosti, ker jih je zakladni ško tajništvo svoječasno razveljavilo.
pričakovati, kajti obdržati hoče prijateljstvo s Francijo. Kakor kaže, skuša hoditi varno srednjo pot, namreč, da priklene k Jugoslaviji prvo in drugo, vendar pa, da se na nobeno ne naveže preveč.
SVOJEVRSTEN PROTEST PROTI ZASTARELEMU ZAKONU
Bellows, Falls. Vt. — V tukajšnjem okraju so še vedno v veljavi takozvani "plavi zakoni," ki vsebujejo pretirana določila za praznovanje nedelje. Nekateri od teh izvirajo še iz leta 1770. Prebivalstvu se je zdelo končno že malo preveč neumno, da bi morali ostati ti zakoni še vedno v veljavi, kajti nekateri so naravnost smešno strogi, in zadnjo nedeljo se je odločilo, da jim bo napravilo konec. Poslužilo pa se pri tlem m kršenja teh zakonov, marveč ravno nasprotno: Na državnega pravnika je stavilo zahtevo, da mora paziti, da se zakoni v vsej strogosti izvajajo; na ta način se bodo najbolje pokazali, kako so nesmiselni. In državni pravnik se je uklonil. Razposlal je svojo policijo, naj pazi, da se ne bo nikjer prodajal gasolin, cigareti, časopisi, kajti ti zakoni prepovedujejo ob nedeljah vsako trgovino, ki ni neobhodno potrebna. Ustavljene so bile tudi vsake vrste igre, kakor golf in podobno, enako je bilo prepovedano, pripraviti drva za kurjavo, itd. Gledališke predstave pa še celo ni smelo biti nikake.
-o-
TO JE ZVESTOBA!
Audubon, Ia. — Neomejeno zvestobo do svoje izvoljenke kaže neki Wm. Perry, ki živi dve milji daleč od tukajšnjega mesta. Mož je zdaj star 76 let in že celih 50 let ni iz-pregovoril njobene prostovoljne besede. Izpred oltarja mu je namreč tedaj pobegnila njegova nevesta, ki jo je premotil neki drugi fant, in tedaj je razočarani ženin obljubil, da ne bo izpregovoril nobene besede, dokler se izvoljenka ne vrne. Besedo je držal do zdaj in jo namerava še naprej. Živi sam v svoji hiši, družbe se ogiba, in videti ga je le ob nedeljah, ko gre v cerkev, in ob tej priliki še vedno nosi obleko, ki si jo je dal napraviti za poroko. -o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
CELO MESTO NA PRODAJ
New Lebanon, 111. — To mesto, ki leži v De Kalb o-kraju, 25 milj zapadno od Elgina, je na prodaj in najvišji ponudnik ga dobi. Svoječasno je bilo v tem mesti! 30 hiš, toda, ko se je zgradila nova cesta daleč od mesta, je izgubilo mesto svojo trgovino in se pričelo krčiti, da stoje v njem točasno le še štiri hiše in ena trgovina in ostala mu je zvesta ena sama družina še. Kdor torej želi, postati lastjnik celega mesta, ima zdaj dobro priliko.
RAZOČARANA
KITAJSKA
Ker ji ni prispela pričakovana pomoč, uvidi Kitajska, da bo pogajanje za mir edini izhod za njo.
Šanghaj, Kitajska. — Med
kitajskimi voditelji se je pričelo močno gibanje', naj se prične kitajska vlada pogajati z Japonci za sklenitev miru, in sicer, še predno pade pre-stolica Nanking v japonske roke. Za to propagira v prvi vrsti načelnik sveta nacionalistične stranke, Wang Cing-wai Ugotovilo se je, da si želite mir obe državi, Japonska in Kitajska. Obe ste namreč doživeli razočaranje v sedanji vojni. Japonska ni računala na to, da bo kitajska odporna sila tako učinkovita in da jo bo stala take ogromne žrtve/
iz Jugoslavije
Nemška državna politika si prizadeva doseči odločilen vpliv tudi v gospodarstvu Jugoslavije. — Neznan vlomilec je odnesel staremu preužitkarju skoro 200.-000 dinarjev. — Smrtna kosa in drugo.
Politika nemškega gospodarstva
ki in stotaki za celih 36,000 Din, nadalje hranilna knjižica Kmetske hranilnice v Murski Soboti št. 548. z vlogo
Ljubljana, novembra 1937. — Vsa dejanja'nemške državne politike kažejo, da hočejo doseči 83>000 Din> dv® hranilni knji-odločilen vpliv tudi v Jugoslavi- žlci Hranilnice in posojilnice ji. Jugoslovanski izvoz v Nem- v Radencih št. 1998. z vlogo čijose je od 13.94% v letu 1933 7>700 Dm> več zadolžnic i" zvišal na 30.10% v avgustu 1937 , memc> med temi tudi zadolž-leta. Uvoz nemškega blaga pa se lmca njegovega zeta za 10,000 je v istem času zvišal od 13.16% i Dm> 12 avstrijskih srebrnih na 33.06%. Tako je Nemčija Petkronskih novcev, srebrna postala gospodar jugoslovanske žePna ura> nekaj perila in po-zunanje trgovine. V to svrho je steljna odeja, tako da trpi o-razvila vse svoje sile, da Jugo- škodovanec po lastnih naved-slavijo obdrži, posebno zato, ker bah okrog 198,000 Din škode, postajajo ponudbe na mednarod-! Po lastnih navedbah je pri nem agrarnem trgu vsak dan j Prihodu domov opazil na dvo-boljše in ker skoraj vse države rišču nekega moškega, ki je
človeške in materijalne. Kitaj- plačujejo z devizami, medtem ko nato izginil v temni noči. Uve-
' Nemčija plačuje s svojimi indu- dena je vsestranska preiskava strijskimi izdelki. V tem smislu in je upati, da je sled za vlo-je gospod Neurath ob priliki i milcem že utrta.
ska pa je nasprotno morala na svoje ogorčenje uvideti, da so jo pustile na cedilu vse države, na katere se je zanašala za pomoč. Zapustila jo je sovjetska Rusija, izostala je pričakovana podpora iz Anglije in Amerike, Liga narodov je njen apel odklonila in končno razočaranje ji je zadala bruseljska konferenca. Verjetno je torej, da se bo spustila v mirovna pogajanja, da reši vsaj to, kar še more.
-o-
POŠTA APELIRA Za božične praznike je navadno velik naval na pošto in zato poštni urad apelira na ljudi, naj bolj zgodaj pošljejo svoje darove. Predvsem pa še opozarja, naj se vsako pismo, v katerem se pošilja denar v gotovini, registrira.
svojega obiska v Beogradu stavil jugoslovanski vladi predlog, ki naj bi bil dvakrat koristen Nemčiji: jugoslovanska vlada naj prepusti Nemčiji železni
Obupal je
V ljubljansko bolnico je bil
NASPROTOVANJE PROTI CIO
pred kratkim odpeljan 60 let-
.	, , ..	ni Valentin Maček iz Domžal,
rudnik v eksploatacijo, ona pa ki je bil svoj čas lastnik klo-bo v zameno opremila jec dr->čarn6- Zadnje čage Ma.
ček živel v veliki siromaščini, brez redne hrane in oskrbe,
žavnih tovarn s stroji. Vlada je na to pristala in Nemci so na ta način prišli prvič do surovin, drugič pa so dobili trg za svojo industrijo.
V srednji Bosni so si Nemci! zgradili rudnik antimona, ki ga izvažajo izključno le v Nemčijo: nrav tako so si pridobili mnoge koncesije v ostalih bosanskih rudnikih. To leto je n. pr. odšel ves boksit le v Nemčijo.
Tako je prišlo tudi do zgraditve velike nove železne topilnice v bosanski Zenici. To največjo peč na Balkanu je zgradila tvrdka Krupp iz Essena. V Bosni hoče nemška industrija zgraditi svoje novo središče. V Berlinu je bila ustanovljena družba za raziskovanje inozemskih ležišč železne rude. Njen delniški kapital znaša 500.000 mark. Podjetje bo za enkrat raziskovalo samo v Jugoslaviji. V Beogradu se je ustanovila nemška Centrala cerealij (poljskih pridelkov). — (TORD).
-o-
Župan mesta Jersey City, N. J., Frank Hague, se je pokazal skrajno nasprotnega delavski organizaciji CIO. Ko so organizatorji nedavno skušali pridobivati delavstvo v tem mestu, je župan ukazal policiji, da jih izžene iz mesta. Gornja slika kaže nekega policista pri tem poslu.
Ogromen plen
Gornja Radgona, 15. nov. — Mnogi ljudje ne zaupajo svojih prihrankov denarnim zavodom in jih hranijo doma, dokler ne postanejo plen zlikovcev. Tak dogodek se je primeril preteklo nedeljo preužitkarju Jožetu Šti-blerju, ki stanuje pri svojem zetu Hamljerju v Šratovcih pri Slatini—Radencih. — Ko se je namreč omenjenega večera vračal iz Radencev domov, je na svoje veliko presenečenje zapazil, da so bila vrata njegove stanovanjske sobe s silo odprta, v sobi pa je bilo vse premetano, tako da je bilo na prvi pogled jasno, da je nekdo v odsotnosti Štiblerja stikal po njegovi sobi, Iz katere je odnesel po navedbi Jožefa Štiblerja precejšen plen. Ukraden mu je bil namreč predalček nočne omarice ki je imel skrivno dno, v katerem so bili shranjeni tisoča-
pa je nad svojo revščino obupal ter si prerezal žile na vratu. Na srečo so ga našli sosedje predno je izkrvavel in ga odpremili v bolnico.
-o-
Smrtna kosa
V Tacnu pod Šmarno goro! je umrl Franc Robas, absolvent srednje tehniške šole. — V Zgornji Šiški je umrla Frančiška Graul, posestnica. — V Zagrebu je umrl Rudolf Hregorič, bančni uradnik, brat ljubljanskega veletrgovca Frana Hregoriča. — V celjski bolnici je umrl pekovski "pomočnik Klopčič, ki je bil u-služben pri peku Pančiču.
-o-
Ogenj
Na Šutni je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje posestniku Janezu Vodniku. Goreti je začelo v družinski sobi, ko domačih ni bilo doma. Prva je zapazila ogenj soseda, ki je poklicala zidarje, ki so delali v bližini. Komaj so ti odprli vrata, je ogenj dobil dovolj zraka in se je začel «aglo širiti. Z hiše so plameni preskočili na gospodarsko poslopje in ga uničili s hišo vred. Razen živine niso mogli ničesar rešiti. Tako je gospodarju zgorela vsa obleka in oprava.
-o-
Pod avtom
Na Viču pri Ljubljani je povozil neki tovorni avto 40 letnega delavca Ivana Pečana in ga močno poškodoval, da je moral iskati pomoči v bolnici. — Na Gosposvetski cesti v Ljubljani je pa po nesreči prišla pod avtomobil 44 letna cestar jeva žena Marija Curkova z Vilharje-ve ceste in dobila močne poškodbe na glavi.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
\ Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sreda, 8. decembra 1937
Amerikanski Slovenec
in najstarejši slovenski
list v Ameriki. Ustanovljen leta 189L
daa [MKi nedelj, pone-p* praznikih.
Skbc' je « deFjio ' t&
fclffrlffil th flSftj J
EDirOST PUBLISHING CO.
J asttw nreflnfStv^ te oprav« 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Tfelefon: CANAL 5544
..$5.00 2.50 1.50
Naročnina
Za celo leto______________,..
Za ptl leta ■ ■ _..■ i, 2& čt rl I«ta Za ifticsrgo, Kanado in Evropo:
Za c< o leto ___________$6.00
Za pt. kta —_________3.00
Za če hrta____________1.75
Pbsaf e*na Jftitlw .„,- , m 3t
The fir81 and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
hsued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year--------
For half a year_______
For three months________
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year________________$6.00
For half a year__________3.00
For three months________1-75
Single copy ------------------3c
X) jptsJ va£i»ea pomena za Mtro objavo morajo biti flaposlani na uredništvo vsaj I ta tn po! pred dnevom, ko Izide Hst. — Za zadnjo Številko v tednu je čas do cei -tka (JopoMne, — Na dopise brw podptsa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ms vrate.
£. itcfed ® second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicft o, llfltrcfe, tinder the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
V
Zmaga v Španiji
Lahko pustimo simpatije ob strani in enako vse drugo. Kdo je na pravem, kdo na krivem? Najmanj je kako prerokovanje na mestu, ker to je najbolj kočljivo. Do-zdaj ni nobene zmage niti tu niti tam, in vse kaže, da borbe še ne bo kmalu konec. Na obeh straneh govori za zrnayo to in ono. Nacionalisti imajo skupno špansko idejo, se morajo pa naslanjati tudi na druge. Vse, kar se je d< igralo in se še doigrava okoli Madrida, zdaj okoli Va-lenc je in Barcelone, pa je sploh delo tujih sil, in če hoče to delo iti naprej ali priti do zmage, je navezano na pomoč tujih elementov, kar se jasno vidi iz tega, da je pri ti pomoči udeležen celo naš majčken slovenski narod in prosjačijo za to pomoč po vsem svetu. Zmaga je tedaj odvisna na obeh straneh od činiteljic, ki nikakor niso pristno španske, in če te na ti ali drugi strani odpovejo, je za zmago na ti strani djano. Pa ne bodo lahko odpovedale, ker so že preveč pri borbi udeležene; tako desničarjem, kakor levičarjem bo prihajala pomoč od zunaj. Ali utegne biti izdati.a in končno odločevati zmago? Napovedovati zmago t a ali tam, bi bilo kočljivo, ugibati o zmagi pa ni ravno brez podlage. Tuja pomoč je vedno bolj ali manj neza-nesl jiva. Po svetovni vojski so velesile pomagale malim tam in tedaj, kjer in kadar jim je bilo njim samim v korist. Ko ni bilo koristi, je bilo konec tudi pomoči. Drugo dejstvo je bolj odločilno.
V svetovni vojski se je začelo že 1.1915 govoriti in ugibati o — kruhu, prehrani. Ali je vojsko odločilo orožje ali je pri tem vplivala le revolucija v ozadju, o tem so mnenja različna, ampak na vse zadnje je igral važno vlogo — 1- ruh. Posebno za Avstrijo pokazuje grof Czernin na to dejstvo.
Kako je v Španiji? Ako se borba vleče še daljšo dobo, in vse kaže, da se bo, bodo nacionalisti glede kruha na bolj šem od levičarjev, lahko se trdi, da ne bodo imeli težav, ker to ozemlje ima kruh, in kruh dobijo lahko tudi od zunaj, ko imajo dohodke od rudokopov. Levičarji imajo ozenlje, ki nima dosti kruha za prebivalstvo, morajo toraj hra:io kupovati in uvažati. Izpraznili so banke, že zdaj ne 1 o več dosti. Imajo pa industrijo, posebno Barcelona, ami ak industrija takoj zastane, ako ni za izdelke trgov, in levičarji so navezani pred vsem na tuja trgovišča. Ta trgevišča so pa prenapolnjena povsod in pred vsem pre-nasičena z izdelki, ki se proizvajajo v levičarski Španiji. Ali bo Rusija ali Francija dajala levičarjem kruha za te izdelke in tako sama zadušila svojo industrijo? Stavim, da \ o tu vsa ljubezen do španske "demokracije" pri koncu.
Tu je točka, ki bo odločevala, ako se borba zavleče, in ne i ride do odločitve v bližnji bodočnosti za — levičarje, nacionalisti pa lahko počakajo za nedoločen čas. Čas dela za desničarje, isti čas pa stiska levičarje, ker za časom stoji vprašanje želodcev, in tu ne pomaga dosti ne kanon ne silno navdušenje ali junaštvo. Prav naši slovenski "junak", ki so tam v Španiji, radi govorijo o junaštvu in bodo tudi junaki, nekateri morda tudi idealisti, dasi za vrlo dvo:nljive ideale, ampak vedno omenjajo tudi — kruh, kako nnenitno živijo vsaj dozdaj, prav grofovsko živijo in pijejo šampanjca. Kako dolgo, če ne bo jutri prišla zmaga?
je: "Ni dovolj, da se sam prekrižavam v imenu Gospoda, ampak dolžan sem, da tudi svojega bližnjega v to navajam."
Liga brezbožnikov sklicuje za drugo leto v mesecu aprilu svetovni kongres vseh brezbožnikov, ki se bo vršil v Londonu. Ta vest kaže, kako tajne sile delujejo za širjenje brezverstva. Ob takih le vesteh bi morali katoličani posebno odpreti svoje oči, ker dokazujejo, da nasprotne sile nikdar ne počivajo.



DELNIČAR TISKOVINE DRUŽBE "EDINOSTI" UMRL
Barberton, O.
Po dolgi in mučni bolezni za rakom v grlu je mirno v Gospodu izdihnil svojo dušo dne 30. novembra Josip Pod-pečnik, v starosti 60 let. Pokojni je bil delničar tiskovne družbe "Edinosti" in vnet prijatelj katoliškega tiska.
Rajni Josip je bil rojen na Jesenicah na Gorenjskem in sicer je bil sin številne družine obrtnika. Eden njegovih bratov je bil znamenit zdravnik na Dunaju v Avstriji. — Pokojni zapušča soprogo Je-ro, dve sestri v stari domovini
movino.
"Dragi naši rojaki! Brez denarnih sredstev je naše društvo začelo akcijo s pobiranjem prostovoljnih prispevkov. Zato se tudi obračamo na Vas, dragi nam rojaki; priskočite nam na pomoč. Spomnite se na svoje padle znance, sorodnike in pomagajte, da bo spomenik dostojen žrtvam in okras Bočni. Vsak dar, ki ga darujete, naj vam bo poplačan tisočkrat in v najlepšem spominu Vas bomo ohranili ne le mi, temveč tudi pozni rodovi, ki bodo imeli možnost či-tati iz raznih kronik imena darovalcev.
"Spomenik nas bo stal mnogo denarja, zato smo v veliki
in več sorodnikov. — Bil je stiski.
zaveden katoliški mož in narodni delavec. Bil je med u-'stanovniki tukajšnje slovenske fare Presv. Srca Jezusovega ; ustanovnik društva sv. Jožefa št. 110, KSKJ; ustanov nik dr. Presv. Srca Jezusovega št. 243, KSKJ. Odšel je dragi rojak od nas po zasluženo plačilo, a mi ga bomo povsod pogrešali.
Pogreb pokojnega se je vršil 3. decembra iz cerkve Presv. Srca Jezusovega s peto sv. mašo zadušnico za dušo pokojnega in .od tam na pokopališče v Dolstown, O. — Naj mu sveti večna luč in naj v miru počiva. Ostalim žalujočim pa iskreno sožalje.
F. Smole
-o-
PROŠNJA ROJAKOM Sheboygan, Wis.
Prejel sem prošnjo od pevskega društva v Bočni, ako bi bilo meni mogoče nabrati kaj prispevkov za nameravani spomenik, v svetovni vojni padlim vo-
"Zato Vas vse lepo prosimo pomoči in Bog naj Vam povrne. A Vas se bodo spomnile tudi 1 žrtve z onstranstva in Vaš dar ne bo zastonj.
"Za pripravljalni odbor: Žagar Franc, predsednik; Kov-šak Anton, blagajnik; Žagar Adela, tajnica."
Frank Remshak -o-
PISMO SLOVENSKEGA GOZDNEGA DELAVCA V FRANCIJI
Daleč si ostala za nami, slovenska zemlja! V tujino smo se zatekli, kakor da nisi več toliko bogata, da bi lahko preživela svoje sinove, tudi tiste, ki jim je usoda dala v roke rovačo in sekiro. Tako se sprašujemo vsi tisti, ki nam dom na slovenskih tl^h danes ne more več dajati niti najpotrebnejšega za življenje, ali bolje, ki nam noče več pravično odmerjati kruha po našem zaslužen ju.
Tako nam je bilo pri srcu, ko nas je vlak premaknil z zadnje postaje nepozabne domovine, ko
jakom. Mnogo je rojakov iz Boč ne v Ameriki, a raztreseni so	je sprevodnik zaloputnil za napo vseh državah. Zato sem se	mi vrata železniškega voza na poslužil tega časopisa, ako se jeseniški postaji. Spet nas je od-kateri hoče odzvati prošnji roja- šlo petnajst v neznani svet, na kov iz domovine in se spomniti ^ delo v francoske gozdove, kjer svetovnih žrtev s prispevkom	bo zapela slovenska sekira vese-
po svoji moči.
Darovi se naj pošiljajo
di-
lo pesem — toda tujcem. Z brzo-vlakom smo odvihrali preko Ko-
rektno na naslov: Pripravljalni roške. Zagrnila nas je noč in
odbor za spomenik v svetovni vojni padlim vojakom, Bočna, p. Gornji grad, Dravska banovina, Jugoslavija, — ali pa: Frank Remshak, 635 Penna Ave., Sheboygan, Wis.
Prošnja se glasi: — društvo v Bočni, srez
tako nam je bilo prihranjeno še večje domotožje, ko nismo mogli gledati prijaznih koroških vasic ob belih cestah. Skoro brez oddiha je brzel vlak, male postaje so bežale v brezsrčnem taktu mi-
Pevsko mo nas. Gornji! Švica!
Na obmejni postaji
Svita se! Med francoskim katoliškim dijaštvom vstaja nov duh — novo gibanje. Vsepovsod širom dežele ustanavljajo takozvane "krščanske kladivarje". Namen pristašev tega gibanja je širiti živahnost in zanimanje za krščanske ideale. Katoličani na Francoskem so prišli do prepričanja, da katoličanstvo, ki tiči samo med štirimi stenami doma, ki razven tega, da gredo katoličani ob nedelj ih v cerkev, kar je sicer obvezno in za vsakega katoličana prva potreba in prav, ne more nikdar vršiti svoje nalcge, kakor bi jo moglo. Katolištvu, pravijo, je treba dati pobude^ ognja, pogona in naudusenja. Tega pa ka-tolit tve? širokim masam ne bo dalo, ako ne gredo njegovi razi tqeV^l^Ven V javnost, med mase in tamkaj z vzgledi in 'jh' živo (Jelavntfstj^Etfega ne širijo. Enor izmeti glavnih gesel, s katerim potizigajo katoliško javnost k temu delu
grad, se je odločilo, da postavi smo si morali kupiti vozne list-lep spomenik, v svetovni vojni ke. Nismo znali jezika, razen padlim vojakom, ki so morali j onega, ki nas ga je naučila go-žrtvovati svoje življenje za do« voriti slovenska mati. Tudi tu se
ga nismo sramovali. Pa, vse je| bilo vendar tako tuje. Ljudje, ki smo ji srečavali in jih ogovarjali, so samo skomizgali z ramami. Prav nič nas niso mogli razumeti. Lahko si mislite, kako smo se začudili, ko nas je nagovoril nek gospod po slovensko: "Fantje, kam pa greste?"
Nismo se še dobro zavedli, že nam je planilo iz ust: "V Francijo!" Hitro nam je povedal, da je on zato tu, da spremlja potnike iz Jugoslavije preko Švice do francoske meje. Dali smo mu denar in v nekaj minutah nam je že prinesel vozne listke. Potem pa zopet naprej, napt-ej. Velika hitrost, s katero nas je vozil švicarski električni vlak, nam je jemala pogled, tako da nam je ostala v spominu le bežna slika švicarske zemlje. Vlak je naravnost besnel, kakor da bi sočustvoval z vsemi tistimi, ki se jim tako zelo mudi, mudi do — kruha.
Že se je oglasil eden naših tovarišev, ki je sedel pri oknu:
"Voda, jezero!" Bilo je to že Ziirichško jezero. Vsi smo v hipu planili k oknu in molče zrli v lepi, čeprav tuji svet. Opazovali smo ljudi, ki jim je bila usoda bolj mila in sreča tako radodarna, da so se rodili v tej deželi, kjer življenje gotovo ni tako težko, kakor je življenje slovenskega delavca, ki je moral iti iskat kruha v tujino. Videli smo krasne parke, kopališča vsa živa, kjer je kar mrgolelo ljudi, ki v brezdelju in brez skrbi, kaj bo jutri, uživajo zlati sončni dan. Bele jadrnice so čepele na mirni jezerski gladini, mimo njih je brzel motorni čoln na drugo stran. Kakor za kazen smo morali gledati to brezskrbno življenje, ki diha ob Ziirichškem jezeru. Postajalo nam je tesno, kakor da smo prikovani v železni voz. Ljudje tam ob jezerskem bregu nimajo žuljavih rok, usoda jim menda še nikdar ni zažu-gala, da jih bo pognala po svetu s trebuhom za kruhom. Ne, to so čisto drugačni ljudje, ki jim je kruh odrezan že vnaprej za jutri in pojutrišnjem in ki preganjajo čas samo še z mislijo, kako bi se bolje zabavali. Življenje, zakaj imaš dva tako različna obraza in zakaj kažeš ravno nam žalostno stran!
Pa pustimo ta dvojni življen-ski obraz in pojdimo naprej, ka-nor se tako neznansko mudi tudi vlaku. Tudi v Ziirichu, tem svetovno znanem mestu, nas vlak ni čakal več kot nekaj minut. Niti izstopiti nismo mogli. Čez dve uri smo bili žfe v Baselu, kjer je bilo treba izstopiti. Nismo vedeli, kam naj se obrnemo. Nek železničar, ki ga je naš tovariš za silo ogovoril po nemško, nas je peljal do podzemskega hodnika, ki je bil sijajno razsvetljen, od tod pa v carinarnico. Nesli smo s seboj svoje težke kovčege, 40 kg je gotovo tehtal vsak. Na carinarnici so nam takoj pobrali potne liste, kmalu pa nam jih tudi vrnili obenem z novimi papirji, ki smo jih morali imeti, če smo hoteli čez francosko mejo. Seveda so nam pregledali tudi prtljago, kdo naj bi tudi neznanemu tujcu verjel kar tako, kaj nosi s seboj! Pa vendar ta pregled ni bil tako strog, kakor smo mislili, da bo. Le prvega
so pregledali malo bolj natančno. Sicer so se kar malo začudili, ko so videli, da nosimo s seboj tudi sekire. Prepričali pa so se hitro, da nismo tako nevarni ljudje, da bi strašili po svetu s sekirami, pač pa da smo le navadni gozdni delavci, ki si s poštenim, trdim delom hočemo vsaj nekaj zaslužiti.
Sedli smo nato v čakalnico, da pride vlak, ki nas potegne v Francijo. Odprli smo svoje kovčege, topot sami, vendar pa na povelje naših želodcev, ki so se nam zdeli že kar nekam prira-ščeni k hrbtenici. Vsi od kraja bi že bili kmalu dobili tisto "vitko linijo", ki si jo žele dražestne gospodične, da bi bile bolj pri-kupljive. Čudni dvojevrstni post! Eni ne jedo zato, ker nimajo, drugi pa, da ne bi bili grdi ! Zaloge vsaj za silo smo prinesli od doma, ko smo vedeli že vnaprej, da si kaj kupiti ne bomo znali. V šaljivem razgovoru je minila večerja, pošle so nam pa tudi že naše zaloge. Žejo nam je preganjalo leseno "bure". Vsi smo skrbeli za to, da nam ne bi zmanjkalo pijače v njem. Polnili pa smo ga s čisto vodo, tako da se nam ni bilo treba bati, da bi imeli preveč posla s kom, ki bi to "bure" le preveč privijal k sebi.
Železniški vozovi, v katere smo se naložili, so bili tako pregreti, kakor da bi bili najmanj ves teden stali na vročem poletnem solncu, tam nekje na zadnjem železniškem tiru. Stene so pekle kot plošče na zakurjenem štedilniku. Pol ure smo čakali, kdaj se bo vlak premaknil, končno pa je le dal sprevodnik znak za odhod. Pred nami je kmalu ležala Francija — naša obljubljena dežela.
Po nekaj urah vožnje se nam je sreča vsaj malo nasmejala. Stopila je v naš voz neka gospa, ki se ni sramovala govoriti z nami. Govorila je sicer slabo nemščino, vsekakor pa bolje kot mi. Vsaj to nam je povedala, kje moramo izstopiti in kdaj bomo šli spet naprej. Odšla je v Pariz, za nas pa je bil Pariz prevelik. Poslovili smo se na postaji Ca-hamont, kjer je bilo po navodilih prijazne gospe za nas najbolj pametno prenočiti, ker moramo tako počakati na drugi vlak. Nek železniški delavec nas je nekaj ogovarjal. Razumel ga je sam Bog, mi nič. Pokazali smo mu listek, kam se peljemo, nato pa nam je kar z rokami dopovedal, da morarrfo spet v čakalnico. Kar z rokami smo se tudi pomenili, da bi radi prenočili kar v čakalnici. Dovolil nam je. Da bi šli v mesto, ni bilo govora. Vsak na svoji klopi smo hitro zaspali.
Drugi dan smo bili zgodaj na nogah. Hodili smo nekaj časa po čakalnici sem in tja, potem pa smo se že toliko okorajžili, da smo si upali na peron, vendar pa nismo hodili preveč vsaksebi, da se ne bi izgubili. Malo pred 7., ko odhaja vlak, je prišel spet oni železničar, vzel uro iz žepa ter nam na njej s prstom pokazal, kdaj se odpeljemo naprej. Železničar nam je še nekaj pripovedoval, mi pa smo mu le kimali, kakor da smo vse natanko razumeli.
Spet se je zaprl za nami železniški voz, vlak nas je zanesel
Dogodki
nad Slovenci pe
Žalostno vest sta prejela iz starega kraja
brata gg. John Stare in Frank Stare v Chicagi, da sta njima v starem kraju v Goriči vasi pri Ribnici, tekom dobe enega meseca umrla oče in mati. Mati ga. Marija Stare,< je umrla 17. sept. t. 1. in oče g. Gašper Stare, pa 15. oktobra t. 1. Vrla pokojnika sta dolgo vrsto let prejemala list 'Amer. Slovenec,' ki sta ga zelo rada čitala. Naročal ga je njima sin John Stare, ki biva že dolgo let1 v Chicagi in je solastnik ugledne slovenske pralnice "Pilsen Laundry." Obema bratoma in drugim sorodnikom izreka naš list globo sožalje na izgubi dobrih staršev. Pokojnima pa želimo raj in pokoj!
Rojak ponesrečil pri delu
Cleveland, O. — V tovarni American Steel & Wire Co. se je pri delu nevarno poškodoval rojak John Perko ki živi na 81. St. East. Dobil je hude notranje poškodbe in so ga odpeljali v St. Alexis bolnišnico.
Utonil
Barberton, O. — Dne 24. nov. je tukaj utonil 18 letni mladenič John Mesec. — S tovariši se je šel drsat, toda led je bil prešibak in se je u-drl, tako je omenjeni mladenič izgubil svoje mlado življenje. — Žalostno je to, da je komaj dva dni pozneje umrla v bolnišnici tudi njegova sestra Berta Mesec in sicer je podlegla poškodbam, ki jih je žadobila' v avtomobilski riesre-' či pred petimi meseci. Pogreb obeh je bil v soboto 27. novembra iz slovenske cerkve Presv. Srca Jezusovega s peto §v. mašo zadušnico. — Naj jima bo lahka zemlja in naj jima sveti večna luč.
Smrtna kosa v Barbsrtonu
Barberton, O. — Tukaj je preminul Anton Petrič, mlajši, v starosti 31 let. Zapušča žalostno soprogo, dva otroka, starše, brate in sestre. Bil je član dr. sv. Jožefa št. 110, KSKJ.' Naj mu bo lahka zemlja in naj mu sveti večna luč.
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Mrs. Ana Go-rišek, ki stanuje na 139. cesti East, je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Les-kovcu pri Krškem umrla njena mati Ana Baznilc v starosti 79 let. Tukaj zapušča že omenjeno hčer Ano in sina Louis Baznika.
v nič bolj neznane kraje, kakoi' prej. Ne vemo, kam smo prav za prav namenjeni, le to vemo, da bi si radi pošteno zaslužili košček kruha, za katerega naši otroci in žena doma — prosijo.
TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Šc par razburljivih trenutkov in — tresk! — Letalo je vsled tega ker mu je zmanjkalo bencina moralo pristati, pri tem je zadelo v vrh drevesa. Motor je že prej uehal dclov'ati in ker ni bilb goriva;, rudi ni bilo hob?ne ne-VarnoVti da b'i nastala eksplozija. Glede tega so bili pbtmki brez skrbi.
Letala s polomljenim propelerjem in razbitimi krili Se ni dolga držalo na vrhovih tirWes, ampfck je zlezlo nižje in nižje; dokler ni obstalo na močnih vejah v malo čudni legi. — Kmalu sc jc polegla nevihta iiv sonde je posijalo. To So lahko ijgOYovili potniki,- ki so nepoškodovani ob'vis'eli ni pasovih.
Ko je letalo obstalo na trdni podlagi, je prišla princtza Sborov zopet do sape. "Oh, kako strašno! — Prepričana sem da sem žc mrtva. — Tako zelo mi je hudo. — Moja dišeča sdl! — Kje ste vsi, da mi ne pomagate? Pomagajte, pomagajte!" "Bodi žc enkrat tihb!" reče princ jVzYio. "žadoVoljna bodi, da si ostala živa."
Rečeni I — Ali res rešeni, je pomislila Lady Greystoke, ko je letalo pristalo na močnih drevesnih vejah. — Rešeni, tbda samo toliko, da sc niso ubili in za to se, imajo zahvaliti previdnemu pilotu, ki jc Vodil letalo tako, da se niso potniki ubili. — Rešeni! — Ko bi bedeli koliko strahot jih še čakal
Zapadna
Slovanska
DENVER,COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Pr-dsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block/Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Pr ;dsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3- Jorotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
5.	porotnik: Mike Popovich, 9602 Ave. L, So. Chicago, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo, na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kcor želi postati član Zveze, nsj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
onmiiiiiiiinininiiiuiEiiiiiuiiiiiiciiiMnmmnnimininHiMiiiiiuiic; --^
Dopisi lokalnih društev
H"1*« ciiiii!iiiiiii:i!!i!iiiiiiii[2iiiiiiiimi[]miiu'jiiitiiiiii)jiiiui:5 12 URADA DR. SV. MARTINA ŠT. 1, ZSZ.
Denver, Colo.
Cenjeno članstvo našega društva se uljudno vabi na prihodnjo redno mesečno, sejo, katera se bo vršila v torek 14. dec. točno ob 7 uri Zvečer. — Ker se bodo na tej seji volili društveni uradniki za prihodnje leto je to rej ta seja ena najbolj važnih sej celega leta. — Pridite torej cenjeno članstvo na omenjeno sejo, da se kaj dobrega ukrene za društvo in našo dič-150 'organizacijo. — Na zadnji seji je bilo predlagano in °dobreno, da bomo imeli po SeJi nekoliko prigrizka in še drugega zadovoljivega. 2ato vsi na sejo v torek 13. dec. zvečer. — Bratski pozdrav.
John Plutt, tajnik
-o-
IZ URADA DR. SLOVAN ŠT. 3, ZSZ.
Pueblo, Colo.
Cenjeno članstvo zgoraj o-^enienega društva, ste prav Prijazno vabljeni da se udeležite prihodnje društvene seje v nedeljo 12. dec. ob 9 uri dopoldne. Na tej seji se bodo volilj. društveni uradniki za Prihodnje leto, zato bratje in Sestr?, je vaša dolžnost, da Pridete vsi na omenjeno sejo si izvolite dobre uradnike, kateri bodo delali za napre-dek društva in Zveze. Dobro Sl. Opomnite. Kakoršne urad-.
si izberete, tako bo po-6)n društvo napredovalo, ali
Pa —
spalo.
v bratje in sestre našega dru-| Vu- Iskreno se vam zalivanjem za sodelovanje v pre
Vse starše v Puebli, kateri imate svoje otroke v Pueblo Booster prosim, da če so vaši otroci zmožni peti, da jih pripeljete na moj dom v sredo zvečer, kjer se otroci uče peti one pesmi, katere bodo peli na svoji prihodnji seji dne 19. dec. Takrat jih pride obiskat tudi "Santa Claus." Za ta dan ste tudi vi cenjeni starši vabljeni, da se udeležite omenjene seje vaših otrok. Skoro gotovo bo "Santa" tudi vam kaj prinesel iz hladnega severnega tečaja, kjer ima svoje tovarne.
Še enkrat vas prosim, da se gotovo udeležite prihodnje društvene seje. Po seji bo vesela prosta zabava. — Bratje in sestre društva Slovan. V upanju, da boste še za naprej dobri člani in članice svojega društva in v upanju da bo društvo Slovan še obilno napredovalo v prihodnjem letu, vam vsem voščim vesele in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto 1938.
Joe Spiller, ta j.
-o-
IZ URADA DRUŠTVA PLANI NKE, ŠT. 20, ZSZ.
Leadville, Colo.
Članice našega društva se uljudno vabijo, da se polno-številno udeleže prihodnje mesečne seje v soboto 11. dec. ob 7 uri zvečer v sobi zraven Društvene dvorane. Ker bo ta seja ob enem glavna letna seja, na kateri bomo volile nove odbornice za prihodnje leto,se za gotovo vse udeležite. — Po seji bcmo praznovali skupaj z društveniki dr. Planinski brc.Cc št. 5, ZSZ., Miklavžev večer. Katera članica bo najbolj pridna se bo videlo o-menjeni večer, ko bo Miklavž dal eni bogato božično "torto," drugi Pa zlat prstan. Druge članice, katere ne bomo deležne teh dveh darov,
To darilo smo še isti večer s slastjo zavžile in zalile z deh-tečim ohajčanom. — Članice mladinskega oddelka- so nam lepo zapeli več* lepih pesmic. Pa tudi naše članice so se o-junačile in slišali smo krasen solospev sosestre Julije Tom-sec, kakor- tudi sosestre Frances Ponikvar. Častitam! Nagrade so prejele sosestre Herbert, Vintar, in Svigel. Sose-gtra Mary Vintar je podala svojo nagrado nazaj društvu, kar bo zopet v prid društveni blagajni. Prav lepa hvala sestra Vintar! — Pogrešale smo pa na seji dve dobri in delavni članici Mary in . Frances Drobnic. Obžalujemo, da se še obe nahajati v bolniških posteljah ter jima želimo; da se jima kmalu povrne ljubo zdravje, da se v kratkem zopet zdrave in vesele snidemo skupaj na seji dne 21. dec. Ta dan bo letna seja in pričakujemo, da se je bodo udeležile vse članice. Naj nobena ne izostane. Na dnevnem redu so važne točke, po katerih društvo uraduje in se ravna celo leto. Pomnite tudi, da je vaša dolžnost, da si izvolite v odbor aktivne in napredne čla nice za prihodnje leto.
Cenjene sosestre! Kakor ste že brale v konvenenem zapisniku, bodo začetkom novega leta suspendirani člani ali članice ZSZ prejeli obvestilo o suspendaciji naravnost od glavnega tajnika. Torej prosim, bodite točne in plačujte svoje asesmente vsaj do 25. dne vsakega meseca. S tem prihranite sebi in glavnemu tajniku mnogo sitnosti. Pravočasno plačan asesment je vaša sigurna protekcija v vseh ozirih in vaša največja korist. Bodite zavedne članice naše dične ZSZi Ne bom ponavljala dobrot katere vam deli naša Zveza. tPrečitajte članek glavnega Rajnika, kakor tudi dopis ustanovitelja in prvega glavnega predsednika John Peketz, v glasilu dne 1. decembra. Najboljše zavarovalne ugodnosti vam nudi ZSZ v vseh ozirih in slučajih, pa naj si bo v bolezni,poškodbi ali glede posmrtnine, Pridobivajte nove člane v odrastli in mladinski oddelek. Sigurna bodočnost vaših dragih vam prinaša večno hvaležnost. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim uradnikom, kakor tudi novo izvoljenim uradnikom. Mnogo uspeha pri vašem delovanju. .— Vesele božične praznike vsem delegatom in delegati-njam zadnje konvencije ter celokupnemu članstvu ZSZ.
Johana Mervar
teklCm letu mojega uradova- bomo imele na razpolago raz-
1Ja kot društveni tajnik. Ker 8*o feložno deloval), 'vam z Celjem naznanim, da smo Prav dobro napredovali fi-na»c:io. Žalibog nismo pa to-
liko
U
to1 h
napredovali v članstvu.
1)am pa, da bo prihodnje le-Slede članstva več napred-
To se namreč tiče glede tva v odrastlem oddelku.
Pa.
e mladinskega oddelka u z veseljem zapišem, da je
fills
b
aiično in v članstvu prav pip° napredoval in tako je l,°tlo Booster eno največje 11acinsko društvo spadajoče °d okrilje Zapadne Slovan-* Zveze. In ker je mladina •a?a bodočnost, kakor je tudi ^dočnost vseh društev in or-^"■nhacij, smo lahko ponosni u ta napredek vsi. Zato sem v? c 'til dolžnega, da sem ve-j;m° mojega prostega časa po-•tbil v delovanje za napredek Hseea mladinskega oddelka.
nih dobrot ža žejne in lačne, po mili volji, tako da se bomo prav veselo imeli. Zato ne zamudite omenjene seje 11. decembra zvečer. — Sesterski pozdrav.
M. Savoren, tajnica
-o-
IZ URADA DR. SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ.
Cleveland, O.
Zadnja mesečna seja je bila dobro obiskana. Navzoče so bile sosestre, katere smo že več mesecev pogrešale. Poročilo tajnice o pretekli veselici je bilo navdušeno sprejeto. Počasi in resno se društvena blagajna zopet postavlja na noge. — Po seji se je razvila prijetna zabava. Sosestra Rose Tomsec, prej Kramarich, nas je iznenadila s krasnim "layer kejkom" z napisom: "Dr. sv, Katarine št. 29, ZSZ.". — Iskrena hvala sestra Tomsec!
IZ URADA DR. COLORAD-SKA ROŽA ŠT. 44, ZSZ.
Walsenburg, Colo.
Mesec december je tukaj in v tem mesecu ima večina društev svoje letne seje, na katerih si izvolijo odbornike aa naslednje leto. Zato je dolžnost vsakega člana,da se udeleži letne seje, ker na letnih sejah društva začrtajo svoje smernice za prihodnje leto.
Društvo it. 44, poživlja vse člane in članice, da se udeležijo društvene seje ki bo. v nedeljo 12. dec. ob 2 uri popoldne v navadnih prostorih. Dolžnost vsakega zavednega člana in članice je, da se udeležijo omenjene seje in da si izvolijo društveni odbor za prihodnje leto. Želja je, da bi na prihodnjo ali- letno sejo, vsak član in članica pripeljal po enega novega kandidata za društvo. Pokažimo se, da tudi naše društvo napreduje, da ne bomo zadnji, ampak glejmo in delujmo na to, da bomo med prvimi. Delujmo za procvit društva in naše ZSZ. Zato nasvidenje 12. decembra na seji ob 2 uri popoldne. — Vsem članom in članicam, glavnim odbornikom in vsem naprednim Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in srečno novo leto, da bi ga zdravi in veseli še dol go let praznovali. Zapadni Slovanski Zvezi pa napredek za par tisoč članstva v prihodnjem novem letu.
Frank M. Tomšič, preds.
-o-
IZ URADA DR. PLANINSKI BRATJE ŠT. 5, ZSZ.
Leadville, Colo.
Članstvo omenjenega društva se prosi, da se polnoštevilno u-deleži društvene seje dne 11. dec., da si izvolijo vse društvene uradnike za leto 1938 in da se na decemberski seji določijo društvena pravila za prihodnje leto. Dolžnost je vsakega člana in članice, da se udeleže vsaj letne seje. Kateri član se pa ne udeleži seje 11. dec., bo plačal 50c v društveno blagajno, kakor je odločilo članstvo na zadnji mesečni seji. Prošeno je torej vse članstvo, da pride na sejo, da sklenemo kaj dobrega za društvo in ZSZ. Po seji bomo imeli nekoliko prigrizka in "putrh" ali kaj ječmenovca, da ostanemo malo delj skupaj.
Dalje naznanjam, da bo mladinsko društvo imelo svojo letno sejo dne 19. dec., namesto 12. dec. Takrat bo po seji program in če bo mogoče tudi igra ter "Santa Claus", ki bo delil svoja darila kakor po navadi vsako leto, ko obdaruje do 80 otrok, kateri se ga potem vse leto spominjajo ter pričakujejo, kedaj spet pride Miklavž. Zato se prosi starše, da pošljete svoje otroke na sejo 19. dec. Seja se začne ob 3. uri popoldne. Ako bo pa še igra po seji, bo to ob 7. pri zvečer, namesto ob treh popoldne in sicer v dvorani Slovenskih dru štev na Elm Streetu.
Nadalje tudi naznanim članstvu našega društva žalostno vest, da nam je smrt pobrala kar tri člane in sicer Louis Pavlin, ki je umrl 6. junija v Tele-rajda, Colo. Bil je še samec. Dalje je umrl Kari Stibernik dne 27. julija in Frank Matekel dne 17. nov. — Ob koncu leta želimo, da bi rajnim sobratom Bog dal svoj blagoslov v večnem počitku, a družinam: Mrs. Mary Stibernik in otrokom ter Mrs. Mary Matekel, kakor tudi sorodnikom Louisa Pavlina, naše iskreno društveno sožalje.
Članstvo našega društva se
i 1 i
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na naj bližnji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naše
i n s
i i i
cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.55.................... 100	Din
Za $ 5.00.................... 200	Din
Za $ 7.20................... 300	Din
Za $10.00.................... 420	Din
Za $11.65.................... 500	Din
Za $23.00....................1000	Din
V ITALIJO:
Za $ 6.50.................... 100	Lir
Za $ 12.25.................... ZO0	Lir
Za $ 30.00.................... 500	Lir
Za $ 57.00...................1000	Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50....................3000	Lir
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte........,...$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN
1849 W. Cermak Road,
prosi, da kateri ve za kakega dobrega kandidata, ki bi pristopil v naše društvo in ZSZ., da ga nagovorite za pristop v mesecu decembru. Pomnimo* da je nas vseh dolžnost, da dobimo več novih članov za društvo in Zvezo. Ne ozirajmo se le na društvene uradnike. Zveza plača vsakemu članu ki pridobi kakega novega lepo provizijo. Zato vsi na delo za napredek nas vseh in za boljši obstoj naše organizacije ZSZ., katera redno izplačuje vse bolniške podpore, operacijske in po-škodnine ter posmrtnine. — Pozdrav vsemu članstvu in vsem naročnikom Amer. Slovenca.
John Savoren, ta j.
-o-
IZ URADA DR. SVOBODA ŠT. 36, WSA.
So. Chicago, III.
Članstvo gori omenjenega društva se vabite da se udeležite . redne in obenem letne seje, ka-I tera se bo vršila v četrtek 9. dec. job 8. uri zvečer v navadnih prostorih (mala cerkvena dvorana) pod cerkvijo sv. Jurija. — Mladinski oddelek bo imel svojo sejo eno uro poprej, to je ob 7 uri zvečer. — Po seji bo domača zabava s prigrizkom in pa kar zraven spada, da ne bomo presuhi.
Ko že pišem, da bo letna seja, naj omenim, kolikega pomena je ta seja za društvo. Na tej seji se 'odloči usoda društva in članstva za bodoče leto. Usoda društva je na društvenih uradnikih. Kakoršni so uradniki, tak je napredek pri društvu. Dobri uradniki s pomočjo zavednega članstva lahko veliko dobrega napravijo. Zato cenjeno članstvo, vsi na sejo in izberite si dobre uradnike. Priporočljivo bi bilo,-da si izberete' nekaj novih moči, ker kaj novega in svežega je dostikrat koristno, kajti starejši srno že izčrpali svoje zaloge in sedaj bi bilo pričakovati, da bi nove sveže moči pripeljale novih članov, kakor smo jih mi nekateri starejši zadnjih par let. Članstvo je lahko dobiti v našo ZSZ, samo raztolmačiti je treba kaj in kakšna je naša Zapadna Slovanska Zveza in kakšne koristi je članstvo deležno v slučajih nesreče ter kako solventna je Zveza. Vse to povejete ali preberite zapisnik zadnje konvencije, kjer boste videli, koliko dobrega se je ukrenilo za dobrobit članstva. Lahko bi naštel še mnogo dobrega in zanimivega, kar pa lahko opazite v našem glasilu in pravilih.
Omenim naj tudi to, da je, lahko bi rekel na splošno, opažati nekako bolezen, ki je, da se dva morda najbolje ne razumeta, recimo eden ali drugi član ali članica, začneta črtiti eno ali drugo osebo in s tem preide rar-žnja dostikrat na vse članstvo, kakor tudi celo organizacijo. To je treba na vsak način odpraviti.
Zato apeliram ne samo na članstvo našega društva, ampak na celokupno članstvo ZSZ, da, č -je kje kaj takega opaziti, naj se to če le mogoče že v kali zatre. j— Vsaka jeza naj izgine in sovraštvo naše mine! — Kadar j slučajno pride kaka taka društvena zadeva na dnevni rqd, pozabimo na take malenkosti in soglasno delujmo za dobrobit skupnosti in obenem seveda za dobrobit samih sebe. Zgodi se dostikrat, da hoče sobrat ali sosestra škoditi svojemu sobratu ali šosestri, pa s tem ne opazi, da s takim ravnanjem škoduje tudi samemu sebi in še drugim, temu ali onemu, ki mora ostati pri takih stvareh nepristranski in pravičen ter iskren napram vsakemu sobratu ali sosestri. Zato še enkrat apeliram, da bodimo pri društvu in Zvezi zares bratje in sestre. — Toliko kot v splošen opomin in priporočilo, da bo naša ZSZ napredovala in se širila v bratstvu in vzajemnosti.
Na zadnji seji se je sklenilo, da zopet priredimo veselico z igro in sicer enkrat v mesecu februarju prihodnjega leta. Ta točka se mora na prihodnji seji rešiti in končno določiti dan veselice. — Bratski pozdrav in pa na svidenje na seji v četrtek 9. dec. zvečer.
M. Popovich, ta j.
imnimtjiwrnmniBunnmniumiiniminmiinnninrammmnB g
| ZSZ ENGLISH SECTION f
.......................................................
COLORADO FLOWER LODGE NO. 44, WSA.
Walsenburg, Colo.
Dear Members of Colorado Flower Lodge No. 44,
A year has passed since the election of officers of the Colorado Flower Lodge No. 44. All members are requested to attend this annual meeting December 12, at 2:30 P. M. to elect officers for the coming year. Hoping to see each one -of- our members bring in one more new members, We remain Sincerely,
John Tomšič, Rec. Sec'y.
-o-
SLOVAN LODGE NO. 3, WSA.
Pueblo, Colo.
Dear Friends:
Every member and parent of the Pueblo Boosters is cordially invited to attend the meeting which will be held December 19, 1937. This meeting wi'l-be the year event since the members have increased. Our club is one j of the largest. Even though we have a large crowd we would like to have some neAv members. At this meeting we will have a special program at which Santa will attend. EaGh member
i BOŽIČNE KARTE, 50 za $L09 5,1 več> z natiskanim imenom;	g
krasna zbirka v škatljah; 25 za $1.00;	gj
i nabožne karte. NAROČITE JIH ZDAJ!	gj
I TUDI PREDMETI ZA DARILA: nogavice, predpasniki,	|
ig	brisače, žepne rutice,	^
i prevlake za blazine, itd., PO ZMERNIH CENAH.
JEWEL'S GIFT SHOPPE

| 1845 W. Cermak Rd. Tel. Canal 3073 Chicago, 111. |
| ODPRTO VSAK VEČER. VESELI BOŽIČ ŽELIMO VSEM! |
^iini nnimiuiiiiiHiniiii niHiiiimtitihHii inimin i n iinminuraiiiiunHniimmiiiiiinHnii iiiišmmHintiiinm iiihiniiiiiinnRhi^iuAiipn^^i^bi
N Dospela je iz Ljubljane nova zaloga
nanj.iiM'jjji

Chicago, Illinois
1 pristnega "Baliovec" PLANIKA
£
CAJA
i?!
p Neprekosljivo zdravilo je ta čaj zoper obolenja § želodca, ledvic, jeter in žolča ter črevesja. Urejuje in H utrjuje kri ter se rabi še posebno uspešno pri ženskih $ boleznih in težkočah v času menstruacije ter v pre-ff hodnih letih. Planinka krepi celo telo in Vam pomore do novih moči $ in energije. Bahovec Planinko dobite v Ameriki edirto pri nas. Cena | je skupno s poštnino $1-00 škatja,3 šk. $2.90.
MARIA-CELJSKE ŽELODČNE KAPLJICE v stekl. po 60c, in $ velike po $1.40.
ŠVEDSKE KAPLJICE, najbolja tonika zoper oslabelost. Mala | stekl. 60, velika $1.40.
KAMELICE, TAVŽENTROZE, ENCJAN, HVOSC in nad 50 § drugih vrst Knajpovih zeliščnih zdravil kakoršne splošno uporablja ^ slovenski narod, dobite vselej pri nas v paketih po 25c in 40c. Pošljite naročilo ali zahtevajte cenik od
STEVE MOHORKO CO.
Milwaukee, Wis. y
s«
I 704 South 2nd Street,
will be given a bag of candy, followed by refreshmenis. Songs will be sung and the election of new officers will then take place. We appreciated the work of. last year's officers and we sincerely thank them. We know that the new officers will do their best also. The meeting will then be hald as time is selected by officers.
Yours truly,
Anthony Jarc
-o-
NAPREDNI SLOVENCI LODGE NO. 9, WSA. Canon City, Colo.
To the members of Napredni Slovenci Lodge No. 9 I appeal that all members to please come to our next meeting Dec. 12, 1937 at 1 P. M. at Dremel's Hall.
We will have our annual election of officers and also to talk matters over for the benefit of our local lodge.
Wishing all the members of the WSA a Merry Christmas and a Happy New Year.
Fraternally yours,
Frank Konte, Sec'y. -o-
ROYAL GORGE CIRCLE LODGE NO. 46, WSA. Canon City, Colo. Dear Members:
Just a reminder that 1937 is almost gone and again we will have our yearly election of officers and talk over things that will be a benefit to the wonderful organization we belong to.
So please all of you come to our next meeting Dec. 13, 1937 at Dremel's Hall at 7 P. M.
Wishing one and all a Merry Christmas and a Happy New Year.
Fraternally yours,
Christine Konte, Sec'y. -o-
CHICAGO YOUNGSTERS BRANCH NO. 2, WSA.
Chicago, 111.
Who-o-o — This is Statior CBY2 in Chicago. After a lonj rest,1'we hear again our goot friend, "The Shadow". Take i. away.
Hahaha. It is I, 'The Shadow.' What's new? Oh, so many, manj things. First of all, there's to be our meeting on Wednesday. December 8, 1937 at the regular hall and at 7 p. m. sharp. We have a wonderful surprise in store for you. Who knows, you may be lucky.
The membership campaign if still on. Have we been working as we should? I hope I see many new members among us at the meeting. Besides making our branch the greatest anu largest of the beloved WSA, you also earn money for yourself. Not only do you get paid for bringing in new members, but our good supervisor, Mr. Frank Primozich is offering us prizes. The first prize is $5.00; the ssc-ond, $3.00 and the third, $1.50. You have time in which to work for these generous prizes till December 31, 1937. Come on, gang, let's get busy and see who wins.
My time is now up and I must leave. So my little chickadees, dont forget our date Wednesday and till we meet again, Be Good and Keep Smiling.
Hahaha,
The Shadow
That my friends was "The Shadow." Listen again next week. This is Station CYB2 signing off and this is your announcer saying "Adios" till next week.
"Z.S.Z. protection for whole family."
the

GOSTILNA NA PRODAJ
Proda se dobro obstoječa slovenska gostilna in tudi več drugih poslopij, primerrih za različne trgovine, po nizki ceni. Kogar bi veselilo živeti
v tukajšnji prijazni naselbini, ima lepo priliko in se naj o-glasi ter mu bom pojasnil vso podrobnosti. Jos. Gačnlk, 901 No. Ketcham St., Indianapoii;. Ind.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Srjeda. 8. ^decembra ,1937 '1
v~.r .j
Spkala B. Orczy Prevedel Paulu«
Percy in Margareta sta ostala sama.
Ljubeče mu je pogledala v oči.
"Percy —!" je prosila.
"Kaj je, dragica?" .
"Kedaj si se vrnil?"
"Davi."
"Prišel si iz Calaisa?"
"Iz Boulogna."
"Na "Zori"?"
"Da."
"Za^aj nisi prišel k meni?"
"Nisem mogel, dragica! Prispel sem v London na svoje stanovanje ves umazan in nesnažen. Nisem si upal pred te, dokler nisem umil s sebe francoskega blata. — In potem je poslal pome waleski princ. Hotel je zvedeti, kako sem opravil. Med begunci je par njegovih dobrih znancev iz francoskih plemiških krogov. Zanje se je zanimal. — In ko sem mu že vse povedal, kar je hotel zvedeti, je bilo prepozno za , Richmond. Truden sem bil tudi. In povrh sem si mislil, da te itak najdem na veselici."
Margareta za trenutek ni nič odgovorila. Pa njena drobna nožica je nepotrpež-ljivo teptala trato in njeni prsti so se nemirno igrali z zlato ovratno verižico. Sreča je ugasnila v njenih lepih očeh in na čelo se ji je zagrebla globoka guba.
Kratek in bolesten vzdih se ji je izvil iz prs, proseče, žalostno je pogledala gori k možu.
Dobrovoljno se ji je nasmehljal, šaljivo skoraj, ko se je poglobila med njenimi očmi črta žalosti in skrbi.
"Percy —!"
"No, ljuba moja —?"
"Tako življenje je zame neznosno —! V večnem strahu in trepetu živim —! Dvakrat si bil na Francoskem pretečeni mesec, šel si v nevarnost in v smrt, prav kot bi tvoje življenje ne bilo moja last —! Kedaj vendar boš prenehal s tistimi blaznimi pustolovščinami in prepustil ljudem, da se pobrigajo sami zase in si rešijo življenje kakor sami znajo in morejo —?"
Burno, strastno je govorila, pa vkljub temu rahlo polglasno, da je ne bi kdo čul. Tudi v svoji najhujši razburjenosti je pazila, da ne izda njegove skrivnosti.
Ni ji ko j odgovoril. Mehek, ljubeč izraz je legel na njegovo lice, njegove oči so se zaglobile v njen pogled, iz katerega je govorila bolest in žalost in ljubezen.
Nato pa se je obrnil proti samotnemu šatoru, nad čigar vhodpm je visela deska z napisom: "Pridite in poglejte si pravo sliko morilne guillotine!"
Pred šatorom je stal človek v raztrgani obnošeni obleki z rdečo jakobinsko čepico na glavi, okrašeno s francosko trobojnico. Po bobnu je tolkel in klical z enoličnim, otožnim glasom:
"Pridite in poglejte! Pridite in poglejte! — Pravo sliko morilne guillotine! — Sto in sto jih pogine vsak dan v Parizu! — Pridite in poglejte! Pridite in poglejte! •—Videli bodete, kaj se to uro godi v Parizu!"
Margareta je šla za Percyjevimi očmi. Videla je šator, čula je enolično, hripavo klicanje Francozovo.
Streslo jo je, spet je proseče pogledala svojega moža.
Njegov obraz se je čudno izpremenil.
Oči so mu vzplamtele, čelo se mu je nagubalo, krog izrazitih usten mu je legla trda, odločna poteza in njegova nežna, skoraj ženska roka, roka? gizdalina, ki je, se je zdelo, znala prijeti le za čašo in za igralne karte, se je stisnila v trdo pest. Vsa njegova visoka postava se je mogočno vzravnala, izgledal je kakor kip izklesan iz granita.
Pa le za trenutek je butnil na dan in oblil vso njegovo zunanjost plamen, ki je žarel globoko skrit v njegovi junaški duši.
Spet se je obrnil k njej, trde poteze so izginile iz njegovegea obraza, spet so dobrodušno in dremavo gledale njegove sinje oči, prijetno se je nasmejal, izbrano se je poklonil soprogi, vzel njeno roko, jo poljubil in dejal:
"Kedaj — ? Kedaj bom prenehal, praviš —? Ko bo moje srce prenehalo biti za tebe, ljuba moja, in za nesrečne trpine onstran morja —. Hočem reči, tedaj ko bom počival v grobu —."
Lord Anton Dewhurst se je približal z gručo veselih ljudi in njunega tajnega pogovora je bil konec.
Margareta se ni izdala. Ne z besedico in ne s kretnjo ni pokazala, kako resen je bil njen pogovor s Percyjem. Srce ji je burno plalo, vsaka žilica je trepetala v njej, pa znala je skrivati tajnost svojega moža. O — naučila se je v njegovi šoli, kako se je treba potajiti —!
Noben član lige, izvzemši gospoda Andreja in njenega brata Armanda, ni vedel, da pozna "Dušico". Kakor nekdaj v prvih mesecih svojega zakona ga je še tudi sedaj rada zbadala, ker bi bila sicer utegnila njuna družba pogrešati njene dovtipe. Skrbno je prikrivala njegove pohode na Francosko.
Le enega ni mogla — svoje sreče, ki ji je od nje prekipevalo srce, in svoje velike, nepremagljive ljubezni. Ta ji je sijala iz oči, ta ji je govorila iz obraza, vsakdo jo je mogel videti in opaziti.
Pa ta njena ljubezen je bila hud, obupen boj z nevarnim tekmecem, s Percyjevo strastjo, ki ga je tirala v nevarnosti, v samo žrelo revolucije.
Dvakrat je bil pretečeni mesec na Francoskem in nikdar ni vedela, ali ga bo še sploh kedaj živega videla. Nerazumljivo se ji je zdelo, kako da more biti odbor za javno varnost tako neroden, da se mu osovražena "Dušica" zopet in vedno brez škode izmuzne skoz prste. Verovala je vanj, v velikega, slavljenega junaka, zaupala je v njegovo iznajdljivost, bistroumnost in srečo, pa vkljub temu ji je vsa-kikrat trepetalo srce v smrtnem strahu, kadar se je poslavljal. Toda nikdar mu ni branila, nikdar ga ni zadrževala. Bala se je spoznanja, da je morebiti njegova strast do nevarnih doživljajev večja ko njegova ljubezen do nje —.
Pa nekaj čudnega je doživljala danes.
Zakaj ji je bilo srce tako nemirno, zakaj je prav danes tako strastno zasovražila divje, pustolovsko življenje soprogo-vo in vse tiste tuje francoske ljudi, ki so ji jemali njegovo navzočnost, njegovo osrečujočo bližino —? In kako je sovražila tisti kričavi šator in guillotino v njej! In čuden nepremagljiv strah ji je polnil dušo.
STENSKI KOLEDAR
n 10
Amerikanskega Slovenca S
lahko še vedno naročite zase ali pa za švoje domače v stari kraj. Stane s poštnino ... .
i
samo 20 centov |
kar pošljite v znamkah ali gotovini in poslali bomo koledarje na dane naslove, mr. Naročite ga takoj, da ga bodo dobili v stari kraj ravno za Božič in Novo leto. Naročila pošljite na:	M
__ ..	m	. .	1849 West Cermak Road
Knjigarna Amerikanski Slovenec	Chicago, Illinois Ti
KRAVI POSTAVILI SPQ-MŽMK
Lee, Mass. — Na Highfield farmi se je postavil pev Čevljev visok mramornat spomenik v čast — kravi. Krava, ki je last nekega Johna G. Elli-sa, si je zaslužila to ovekove-čenje s tem, ko je dosegla svetovno prvenstvo v produci-ranju mleka: Od leta 1919 do zadnje pomladi so ga namreč dobili od nje celih 205,928 funtov.
i a
Katoliška družina brez ka toliškega časopisja, je brez varuha proti laži-tisku.
ŽENSKA DOBI DELO
Ženska srednje starosti dobi delo pri slovenski družini v Chicagi za hišna opravila. Pojasnila daje uprava tega lista.
V NAJEM SE ODDA
trgovina na 1928 W. Cermak Rd., Chicago. Ugoden prostor za pekarijo, ali za katero koli drugo vrsto trgovine. Vprašajte ali pokličite Mr. Jos. Burggraf, 2105 Clarence ave., Berwyn, 111.; Tel. 2611-R.
KDO JE IZNAŠEL GUMIJASTE PETE
I,z Londona poročajo, da jfe gumijaste pete na čevljih iznašel neki delavec, ki se piše 0'Suli-van. Mož je delal v neki tovarni, kjer so stroji tako ropotali, da se je tresla vsa tovarna. To tresenje pa je mlademu Sulivanu šlo močno na živce. Ker je tudi sicer bil slabega zdrvaja, je dečko močno trpel zaradi tega ropota in tresenja. Nekega dne si je izmislil sredstvo, kako bi si pomagal. Prinesel je s seboj v tovarno kos gumija, ki ga je položil pod svoje noge, ko je stal pri stroju. In je ugotovil, da se sedaj niti pol toliko ni treslo ko poprej. Cez nekaj dni pa je mladenič z žalostjo ugotovil, da mu je nekdo koristni gumi ukradel in zopet je strašno treslo. Vnovič je prinesel s seboj kos gumija. Vendar pa je bil sedaj bolj jfreviden. Iz kosa gumija je iz-rezal dva kosa v obliki pete ter ju pritrdil na svoje pete. Tako je prav za prav napravil prvo gumijasto peto. Ko je videl, kako to dobro de njegovim nogam, je pustil službo ter s pomočjo petičnih ljudi ustanovil tovarno gumijastih pet. Danes njegova tovarna spada med največje tovrstne tovarne sveta.
M*isano polje
J. ML
RAZNOVRSTNE JASUCE
Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje.
Papirnate jaslice dobite pri nas od 15c. naprej s poštnino vred.
Male jaslice........15c
Zbirka pastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . . 25c
Lepe papirnate jaslice .... 35c
Lepe papirnate, v več barvah . . 50c
Lepe trde papirnate . . . . $1.00
Naročila za vse to sprejemamo samo do 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti. Naročila naslovite s potrebnim zneskom v znamkah ali Money ordru na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
S čem naj se spomnim svojih domačih za Božič?
Meseca januarja začne izhajati novi slovenski list mesečnik, ki bo zanimiv, poučen, zabaven. Naroči svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ta novi list za eno leto, ki stane za Ameriko $2.00 in dal mu boš krasno darilo, ki bp vsak mesec prihajalo preden j in ga spominjalo na tvoje prijateljstvo in ljubezen do njega. Hvaležen ti bo za to darilo, bolj kakor za kaj drugega. Naročite mu ga še danes in pošljite znesek na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NAROČNINA novemu mesečniku za staro domovino bo letno $3.00; tudi za vaše domače v stari domovini si ne morete omisliti lepšega darila. Naročite jim ta list za božično in novoletno darilo!
Iveri.
Med amerikanskimi Slovenci se pravi komunisti sicer hudo postavljajo, do kakega pomena pa še niso prišli. Jaz sem prepričan, da bodo prišli do večjega vpliva. To je povsem naravno. Materialistično naziranje ne more ostati na kaki nižji stopnji. Liberalizem in naprednjaštvo je prva stopnja, nji sledi socializem in končno mora priti komunizem. Prehod pa ni hipen, traja daljšo ali krajšo dobo, ker odvisi od razmer. Naši socialisti ne marajo komunistov. Ali se jim res tudi ustavljajo ? Kjer jim pretijo komunisti zmešati kašo, so proti njim, drugače pa je odpor le navidezen, pod krinko demokracije korakajo skupno z njimi. Lahko bi imeli vzglede, da se bodo težko ubranili komunistov. Socialist Kerensky je prišel v Rusiji najprej do moči, pa se je moral umakniti komunistom. V Madridu je bil Caballero, vodja socialistov, prvi; zdaj so ga porinili na stran komunistični elementi. To je čisto naraven razvoj pri materialističnem naziranju,
Ko so zadnje dni v Madridu s paradami proslavljali dvajsetletnico ruskega komunizma, je bilo vse polno samih srpov in kladiv. Vem, da socialisti teh znakov niso veseli, ampak vedno več jih bo tam, kjer se prične z naprednja-štvom, se preide na socializem in mora končno priti do komunizma. Nekaj prehodnih postaj je lahko, priti pa mora do skrajnega konca, ako začne iti navzdol. Šele od konca je kak povratek mogoč1, ker uničenje ne sledi zlahka pri velikih masah. Vidim celo trditev, da se baje sam Stalin vrača. Baje se. vrača, ker 'neprestana "čiščenja" so menda le znak, da se Stalin vrača v — nacionalizem, in se hoče tako rešiti — konca, ko je komunizem vsaj pri naziranju na koncu.
*
Jezuiti snubijo socialiste. Tako je baje zdaj v Avstriji. Stvar se popolnoma strinja z drugo trditvijo, da "komunisti
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru.
Proslavite Božič iš ob lepih jaslicah!
snubijo jezuite." Zadnjo zadevo sem že parkrat pojasnil. Pri obeh zadevah gre le za to, kolikor se gospodarski ali ekonomski program socialistov strinja s katoliškim nazi-ranjem, kakršno je izraženo V papeških enciklikah. Za ta program je vsak katoličan, naj bo potem škof Gfoellner ali jezuit Riesenberg. Drugo pa je naziranje o svetu in življenju. Ko so katoliški krogi na Francoskem poudarili svobodo katoliškega svetovnega naziranja, se je ljubezen komunistov takoj izpremenila V srd in smešenje. Ako se je v Avstriji dogajalo, da so katoliški kapitalisti odirali delavstvo, so bili socialisti na pravem, ko so se postavili zoper tako odiranje, in zopei* tako odiranje se mora postaviti tudi kak škof ali kak jezuit. Pri tem se lahko zagovarja socialiste, ampak s tem še nikakor ni rečeno, da bi pri socialistih ali komunistih kdo zagovarjal tudi njih materialistična naziranja o svetu in življenju. To je point, ako "snubi" kak jezuit socialiste,
ali kak komunist ,-jezuite.
*
Kdo lahko viha nos nad fašističnimi "zmagami" v Španiji. Še jaz bi,ker zmaguje bolj tehnika, ne morda kako pravo junaštvo Italijanov. Da je na strani levičarjev, domačih in tujih, tudi slovenskih, hrvaških,amerikanskih in vseh več junaštva, je na dlani, saj so se tudi drugačno odločili za borbo, ko bo med laškimi — junaki mnogo le bolj prisiljenih. Ako zmaga Franco, morda res ne bodo vsi levičarji poklani kot "rdeče podgane," kakor se je baje izrazil nek
višji oficir nacionalistične
armade, ampak precej gre levičarjem za življenje, in morajo biti res junaki, ako jim je za to življenje. Sicer so pa tudi levičarske zmage, le bol] "zmage." Hudo zakričijo, kako zmagujejo na ti in oni fronti, pa se vse nekam izgubi, ko ni — zmage.
Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak breZ puške.
Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir
trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skero 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se. lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitej 2ih barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. — Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo cd'leta do leta. Te jas-lice stanejo s poštninq vred.......................
Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1937, katera pošljite z potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinos
Božični praznila
se bližajo in, ako vam razmere dopuščajo, se bodete tudi letos spomni" svojih staršev, bratov in sester ali drugih sorodnikov z malim božičnim darom v obliki denarne pošiljke. Kako« druga leta, se bomo mi tudi letos se posebej potrudili, da bodo božična na' kazila točno dostavljena. Priporočamo pa vam, da nam svoj dar za stari čim prej odpošljete. Naše cene za de-name pošiljke so: , Din 200 za $ 5.00—Lir 50 za $ ^ Din 350 za $ 8.40—Lir 100 za $ ^ Din 500 za $11.65—Lir 160 za $10-«" Din 700 za $16.25—Lir 200 za $12-^ Din 1000 za $23.00-Lir 300 za $18-"" Din 2000 za $45.00-Lir 500 za $29.5" Din 5000 za $112.00—Lir 1000 za $57-°0 Pri večjih zneskih sorazmeren V°~, pust.—Cene so podvržene sprememe gori ali doli.—Pošiljamo tudi v amef ških dolarjih. POTOVANJE V STARI KRAJ Razne linije prirede osebno voden® izlete za praznike. Ako ste namenjenj v stari kraj pred Božičem, mi pišite * vse informacije.
SORODNIKE IZ STAREGA KRAJA
je sedaj mogoče dobiti, ako vaše
premoženje nudi zadostno garancijo. v ^
potrebne informacije Vam pošljem n zahtevo.
NOTARSKI IN DRUGI POSL1, Če hočete v starem kraju P^®" posestvo, če imate dobiti zapuŠci ali če Vam je treba urediti kako dr^ go zadevo v starem kraju, je v v® ® . interesu, da se obrnete na spodaj vedeni naslov:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, I«c- ^ 302 E. 72nd St., New York, N-