Štev. 1.
Y Mariboru 3. januvarija 1895.
Tečaj XXIX,
Slovenski Gospodar.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za eelo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. BO kr., za četrt leta
65 kr. — Naročnina se pošilja npravnlStvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. d. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 13 kr„ trikrat 1« kr.
Vabilo na narotevanje.
V začetku leta vabimo uljudno vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", naj se naročijo še na dalje za leto 1895 na list, ki je in še tudi naprej zagovarja resno in vestno koristi sv. cerkve in slov. ljudstva pa ne išče v tem, kakor kaže že njegova cena, nikjer svoje koristi. Kdor more in hoče, naj pristopi med deležnike „katol. tisk. društva", da se „Slov. Gospodar" vzdrži tudi nadalje pri tej nizki ceni.
Deležnima „katol. tisk. društva" znaša za celo leto 5 gold. in je v tem že tudi naročnina za „Slov. Gospodarja". Naročnina pa znaša za celo leto 2 gold. 50 kr. in za pol leta 1 gold. 30 kr. ter za četrt leta 65 kr.
Naročnina se pošlje najlaglje po poštnih nakaznicah upravništvu „Slov. Gospodarja" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.	Odbor kat. tisk. društva.
Pogled naprej.
Neskončno modro je uravnala božja previdnost, da je človeku prihodnjost prikrita. Pa kakor iz nekaterih znamenj moremo sklepati na prihodnje vreme, tako iz nekaterih političnih znamenj sklepamo politično prihodnjost. Vendar človek obrača, Bog pa obrne.
Skoraj gotovo letos v Evropi ne bode vojske, ako se na Laškem ne bode kaj posebnega skuhalo. Mi Avstrijci dobimo letos par prav važnih postav, namreč volilno preosnovo in novo davčno postavo. Naj bi obe bili pravični, pravični za glavni steber naše države, za kmečki stan! Letos bomo zopet volili deželne poslance. Mi Slovenci se volitve ne bojimo; zgubili ne bomo nič, prej kaj pridobili, ako smo složni. Ali pa bomo mi štajarski Slovenci složni ostali? Gotovo! Ako n. pr. »Slov. Gospodar« tako sodi o sedanji ljudskošolski postavi, kakor so pisali avstrijski škofje dne 11. novembra 1891, ali s tem dela neslogo? Nikakor, ker je od nekdaj istega mnenja. Zoper kak stan pa ni ščuval in tudi ne bode. Sploh pa je »Slov. Gospodarju« vedno^bila sv. vera voditeljica in mu bode tudi zanaprej!
Le poslušajmo, kako lepo so o sv. veri sedanji namestnik Kristusov, papež Leon XIII., govorili v zadnjem božičnem ogovoru kardinalom in prelatom! Rekli so, da je bilo vse dosedanje njihovo delovanje na prestolu sv. Petra posvečeno namenu, da se po svetu vedno bolj razširja krščanska omika in kraljestvo božje. Hvaležni Bogu priznavajo, da ta njihov trud ni bil brezuspešen, kar spričuje zlasti oživljajoči se verski duh pri raznih narodih. Nevera, kateri so se narodi udali, rodila je žalostne sadove.
Narodi sedaj britko čutijo te nasledke; osleparjeni in nesrečni gledajo rastoče nevarnosti za nravnost in družabnost in spoznavajo, kako nespametno je zameto-vati kraljestvo božje in njegovo pravico. Sedaj jim je
jasno, da se posamezni ljudje kakor države zastonj trudijo za blagostanje, srečo in spopolnjevanje, ako tega ne iščejo pri Bogu. Vedó sedaj, da ni vestnosti in društvene kreposti, da tudi ojstre postave ne zadostujejo brzdati duhove, kjer so zavrgli vero v Boga.
Zato pa treba skupnega delovanja, da se tem krepkeje razvija verska zavest ter da prešinja vse žile javnega in zasebnega življenja. Da bi se pač vrnila Bogu dolžna, ali mu tako nečastno odvzeta čast! Ime Njegovo imenuj se s spoštovanjem po zakonodajalnih zbornicah, po vseučiliščih, akademijah, po društvih in in družinah; uvedó naj zopet to ime oni, katerim je sveta dolžnost, med vojake, v šolo, delavnico in med ljudstvo, ki hrepeni po Njem!
Ako se tako utrdi vera v Boga, da njegov duh prešinja človeško družbo, tedžg človek na novo oživi, hrepeni po blažjih namenih, tedaj varno preiskuje najvišje resnice, diči se s posebno omiko in krepi s plemenitimi krepostmi, ki ga spopolnjujejo v sedanjem živ-jenju ter omogočijo, da doseže tudi večno. To je ona srečna omika, katero je včlovečeni Sin božji prinesel človeštvu na svet!
Tako papež Leon XIII. — Slovenec je posebnež. Pri njem sta vera in materin jezik nerazdružljiva. Ako zataji svoj materin jezik, navadno zataji tudi sv. vero in nasprotno. Zato pa iskreno ljubimo sv. vero in mili materin jezik. Ako*bode naše dobro ljudstvo sv. veri udano, bode tudi krepostno, in gotovo bode učakalo boljših dnij. Vsem ljubim Slovencem daj Bog srečno in veselo novo leto! Bog naj blagolovi naš trud! Vse za vero, dom in cesarja!
Skrbi in tožbe sadjerejca.
Prepričan sem, da je za zimo vsak sadjerejec sadna drevesa dobro zavaroval pred zajci ali s slamo, zlasti s turščino, ali pa s trnjem in koli. Vendar tako zavarovanje traja le od časa do časa; treba je vsako leto večkrat ponoviti. Sadno drevje in drugi pridelki pa so gotovo vredni, da se pred požrešno živadjo bolje okovarijo, namreč s pravičnim lovskim zakonom. Zato pa se nihče drug ne bo pobrigal, nego kmet sam mora stopiti na noge in terjati pravice! Stavim sto na eno, ko bi se drugim stanovom enaka krivica godila, kakšen vrišč in krik bil bi že po časnikih in zbornicah, da bi žugal svet podreti. Le kmet naš mirno spi in sanja, naj bi mu drugi pomagali iz zadreg, katere to niti ne briga. Slabo je to znamenje naše zavesti in poguma; vendar zmiraj ne sme tako ostati.
Pisalo se je že večkrat po časnikih, naj bi se združile občine k temu potrebnemu delu, kajti ravno v
občinah ima še naš kmet prosto besedo. Zal, tudi tu je menda pogorel. Na večkratni opomin in spodbudo oglasilo se je za zboljšani in pravični lovski zakon komaj par občin, drugod je bilo vse tiho. Sicer je nam ne preprijazna kmetijska družba štajarska na prvo prošnjo namignila, da je voljna pomagati, samo da se jih v ta namen oglasi več in mnogo občin. Sedaj je torej na občinah ležeče, ali in kedaj dobimo novi zakon v obrambo naših sadežev, še bolj pa nadepolnega sadnega drevja.
Spanje v tem času in tacih razmerah mora biti vsakemu kmetu — sadjerejcu nerazumljivo. Saj nam le edina sadjereja obeta boljšo prihodnjost, ako jo umno gojimo in s tem našim naslednikom zapustimo lep spomin svojega dela. Kdo bi to o lovu in divjačini mogel reči? Dostikrat se ta še za sedaj ne izplača; kdor pa le nalašč na škodo drugih zareja in varuje divjačino, ta ni vreden hvale od kmeta, še manj pa od njegovih naslednikov, katerim je slastni sadni prigrizek daleč od njegovih rok požrl že zgodaj — zajčji zob! Naprej torej, „Komur mar je prihodnjega vnuka, Komur mar je zahvale rodu!"
Pohorski.
---
Cerkvene zadeve.
Prelat Fran Košar.
(Dalje.)
Zdaj je bil Košar na pravi stezi, zdaj so se razkadili vsi dvomi glede njegovega poklica, in nastal je velik mir v njegovem srcu. Očivestno je, da ga je ljubi Bog sam izšolal prav za poklic špirituala. Ker je namreč sam imel več let vojsko glede svojega poklica, bil je zdaj vajen vojak, ki je lahko varno vodil tudi druge v enaki borbi.
Košar povsem opraviči zaupanje, katero je stavil njegov škof na njega. Držal se je v svojem novem poslu načela: »Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič.«1) Zato mu je prva naloga in vedna skrb, da spravi v lavantinsko semenišče dobrega duha. On pravi: »Kaj pomaga, naj hiša še tako močno stoji, naj je še tako lepo opravljena, če pa «je polna nezdravega, okuženega zraka, vsakdo se je bo ogibal ? Naša skrb je torej, da v našem semenišču vselej veje duh molitve, duh učenosti in duh ljubezni«.
«Duh molitve je največji dar božji. To že prerok Caharija naznanja ter smatra za posebno prijaznost nebes, da bo Bog izlil nad hram Izraelov duha molitve. »Zgodilo se bo tistega dne, in izlil bom nad bišo Davidovo duha milosti in molitve?«2) Duh molitve pa je še zlasti za bogoslovca najvažnejši dar božji. Komu namreč treba več in večjih milostij nego duhovniku, ki naj bi božjih milostij ne le sebi nego tudi ljudem dobival ? Vse milosti pa deli Bog le za ceno molitve. Ali torej ni neizrečeno važno, da se klerik že v semenišču vadi moliti in molitev kar najbolj ceniti, in to tem več, ker more le tem potom dobiti milost stanovitnega poklica? Po vsakdanji skušnji smo tudi prisiljeni soditi, da kdor si v semenišču ne prilasti duha molitve in ga nič ne veseli Boga v molitvah, tudi v psal-inih in pesmih hvaliti, da se tistemu duh molitve tudi v.poznejših letih ne bo pomnožil, nego mu najbrž še pojemal in ga zadnjič tudi povsem zapustil, da še svojega brevirja molil ne bo. Sv. Terezija bi najrajši stopila na visoko goro ter ondi upila na glas, da jo čuje
') Jan. 6, 63.
») Cah. 12, 10.
ves svet: Ljudje, molite, molite, molite! in naj stopim tudi jaz pred semeniška vrata, da zakličem v hišo: Kle-riki, molite, molite, molite! ... O Sv. Duh, izlij nad naše seminišče duha molitve, da bodo iz te duhovne hiše prihajali sami možaki molitve, ker potem «e bo precej obnovil obraz našej škofiji!«
»Klerika veže stroga dolžnost, izuriti se v bogo-slovskih vedah. Kdor nima duha učenosti, ni za du-hovski stan. Sam Bog mu žuga: »Ker si ti vedo zavrgel, bom tudi jaz tebe zavrgel, da mi ne boš opravljal duhovske službe«.1) Svetni duhovnik je po svojemu poklicu pridigar, učenik, spovednik. Za vse to pa treba dokaj vednosti in učenosti. Kako pač more druge učiti, če sam ni vrlo izobražen. Naj se bogoslovec vsa štiri leta še tako marljivo uči, sprevidel bo že prve dni svoje službe, da ve še komaj, abece bogoslovja. Za to ga opominja sv. Duh: »Kadar človek konča, naj zopet začne«.2) V vsakem drugem poklicu se človek lahko izuči, v mašnikovem nikdar. »Če bi utegnil reči, dosti je, zgubljen si«. . . Vsem nam je jasno, da so kleriki lepega vedenja čast semenišča, a njegova posebna vrlina pa tudi bogoslovci znanstveno dobro izurjeni. Čem bolj je torej na glasu naš zavod, da se v njem vestno in resno gojč znanosti, tem višje nas bodo cenili, celo naši nasprotniki, in čim učenejši duhovniki se v našem semenišču porajajo, tem bolj bodo ljudje in duhovništvo čislali in ljubili našo duhovno hišo, in tem več nadarjenih mladeničev podvizalo se bode vstopiti v naše semenišče . . . Gotovo je namreč, da nič ne hasne toliko časti in veljavi cerkve, kakor če nasprotnikom zastopa pot vrlo izobraženo duhovništvo, kateremu svet ne more in ne sme oponašati da je nevedno in nezmožno se vspeti do visočin sedanje vede. V sedanjih nevernih časih, ko se svet za naš zakramentalni značaj malo več zmeni, bomo si ne samo v mestih, nego tudi na kmetih le takrat še kaj veljave pripravili, če ljudem po svoji izobraženosti jemljemo oči v šoli, na prižnici in v zasebnem življenju. Učenost nam mora priboriti potrebno stanovsko čast, katere nam shlajena vera noče več priznati . . . Duhovnik brez temeljite učenosti je v naših časih vojak brez orodja, in neraben hlapec v vinogradu Gospodovem . . . Prosimo torej sv. Duha luči in razsvetljenja, in poleg učenosti ohranimo tudi čisto in pravično svoje srce, »ker modrost ne pojde v hudobno dušo, in ne stanuje v telesu grehu udanem«.3)
»Neogibno potreben je semenišču tudi duh ljubezni. Bog namreč, ki nas je semkaj poklical, je Bog ljubezni: »Bog je ljubezen«, in evangelij, katerega bomo kedaj oznanjevali, je evangelij ljubezni . . . Brez duha ljubezni je vsaka čednost in učenost brez cene in za* vržena od Boga. »Ko bi človeške jezike govoril in angeljske, a ljubezni bi ne imel, bil bi brneč bron in zvenčeče cimbale«. Obsojena je torej na tem mestu lažnjiva narodnost in pagansko jezikoslovje, ki so pravi maliki naših dnij, če jim manjka duha ljubezni. »In ko bi imel... vse znanj e, ljubezni pa bi ne imel, nič nisem... in nič mi ne koristi.«4) Obsojena in zavržena je tudi učenost brez duha ljubezni. Le duh ljubezni je, ki nas in zavod naš živi ter veže z Bogom, brez ljubezni ostanemo večno ločeni od Boga; ostane naše seminišče v ljubezni, ostane v Bogu; ako pa naše semenišče zgubi ljubezen, ni nič druga pred Rogom kakor mrtvo truplo, nezmožno več kaj koristiti naši škofiji ... Sv. Pavel priporočujoč ljubezen, konča s temi ganljivimi besedami: »Zdaj pa
') Oz, 4, 6.
*) Sir. 18, 6.
3) Modr. 1, 4.
*) 1. Kor. 13, 1—3.
ostaja vera, upanje, ljubezen, to troje; večja med njimi pa je ljubezen«. Tudi za našo duhovno hišo je najvažnejša reč, da ohranimo med nami duha ljubezni. Ce zgubimo ljubezen, zgubimo ž njo tudi vse druge dobrine duhovnega življenja, in neznosno bo naše semensko življenje; ako pa ohranimo duha ljubezni, ohranimo ž njim tudi vse druge dobrine duhovnega življenja; veselo in mirno bomo živeli v tej hiši in se pozneje leta s solzami veselja še spominjali srečnih dnij semeniškega življenja; po malem bo prijateljska ljubezen sprepregla naša srca in jih zvezala, katere nobene sile več pretrgati ne morejo. Da, ljubljeni bratje, ohranimo duha ljubezni, tedaj imamo sladek raj v naši hiši, naši angelji varihi bodo radi z nami bivali in sv. Duh bo plaval nad našo hišo! . . .«
Gospodarske stvari.
Kompost.
«Kje bodemo toliko gnoja vzeli, da bodemo tako povoljno gnojili, kakor nam vi pravite. Vse bi bilo lepo in dobro, vemo, da trta ali travnik itd. dobro rodi, ako mu gnojimo povoljno. Pa za kar nam manjka sredstev, to tudi ne moremo storiti. Kar dobimo gnoja doma, zadostuje nam pičlo za polja, in ta še vedno pešajo, dasiravno zvozimo vse na nje, kar pride od naših ži-vinčet.«
»Pomagati se da lahko. Gnojite bolje travnike, po tem pa morete tudi več živine rediti; ko bode pa več živine, potem pa bode tudi več gnoja. To je gotovo povsem naravno. Spravljajte ta gnoj večji del na polja, tu in tam pa iode tudi ostala betvica za vinograd, če pa ta ne bode popolnoma zadostovala, potem pa sežite po druzih sredstvih. No, s čim bi pa gnojili travnike, tudi sadunosnike, vinograde itd.? Z mešanim gnojem ah kompostom.«
»Aha, dobro je, ta gnoj že vsi poznamo in ga na-pravljamo, pa ne stori nam vselej prav tako, kakor želimo, ter so stroški pripravljenja; delo, ki je s tem v zvezi ni vedno v prav ugodnem razmerju s koristjo.« »Torej' znate pripravljati kompost?«
»No, pa še kako! Navozimo v kupe nekaj listja, zemlje, pa tu in tam še kako žaganje, včasih nekaj cestnega blata, nekaj plevelnih rastlin, to spravimo na kup m pustimo to ležati, da tvarine v kupu sprhnijo, včasih ga tudi prekopljemo, pa nam je kompost za porabo gotov.«
«To je v principu čisto prav in dobro ustrežete po vasem načinu pripravljenemu pomenu besede kompost ali mešani gnoj, a popolnoma umno le ne postopate.«
»Oho, kako pa to! Saj imamo tudi že nekaj skušenj, pečamo se od mladih nog s kmetijstvom, učili so nas naši očetje, ki so vendar tudi nekaj pridelali, in da ne bi znah sedaj tako priprosto stvar napravljati, kakor je kompost. Gudno!«
»Polagoma, prijatelji! Radi tega, da ne znate komposta napravljati, ni treba se vam sramovati. To ni
ml,'« .n bl se človek naučil saino iz skušnje, treba mu neko ,ko razumeti o kemiji, katera ga uči, koliko
Sni L L °na- t.Vanna te ali one snovi> znati mu je
i?m n£i tm'Cnih Zakonov' P° katerih 86 te tvarine CEK , 6r, m0ra dobro Prevdarjati in računati. Me-hoSo Č? k0mP°sta ie lahk°, to vsak pogodi. Prvo ' oravlZi nr8J najPr,ej nek0lik0 javljati, ako ste pri-
bode pred^gočasno «Šat' " *P°S,UŠa1' b°dem° Že< ak° ne »Tvarina res ni posebno zanimiva za človeka, ka-
teremu ni za kmetijstvo, in svetujem temu, da si naj kako drugo zabavo poišče, a pravemu kmetovalcu ne sme biti dolgočasno razpravljanje za njega tako vele-važnega vprašanja.« »Prav govori, ne motimo več!» -Komp6st je kmetovalcu hranilnica, v katero znaša po malem v raznih odpadkih glavnico, ki mu pozneje lepe obresti donaša. Kompost mu omogoči varčnost z rastlinsko hrano na njegovem posestvu, omogoči mu,
ohraniti rastlinsko hrano v zemlji v ravnotežju. _
Prvi kompost napravljala je narava, dasiravno ne popolnoma v našem smislu. Bile so pečine, ki so vsled vremenskih in drugih vplivov razpadale, nastalo je malo zemlje, na katere mestih so se razmetale rastlinice, n. pr. mahovi, lišaji, nadalje razdejajoč skalovje in prebav-ljajoč zastalo zemljo, na ta način z raznimi trupli po njih poginu zemljo pomnožujoč in zboljšajoč. Prišle so potem na ostankih teh druge rastline, nastali so pragozdi, listje in mah rastlin je ostajalo na mestu ter vedno zemljo zboljšev alo. Vsa rastlinska hrana ostala je z malim delom, katerega je voda slučajno odplavila, na istem mestu od rodu do rodu in vegetacija je bila vsled tega vedno bujna. Prišel je človek, v borbi za obstanek jel je posegati s svojo roko v gospodinjstvo narave. Pa kar je dobra gospodinja prihranila v tisočletjih, jel je njen naslednik razkošno trositi. Zemlja dajala je rada bogate darove in človek si jih je vedno več prisvojeval. Prišle so lastne potrebščine. Za obdelovanje zemlje za svoje varstvo, za življenje, in tako jel je človek rabiti več, nego samo zemeljske pridelke ; pa je moral več pridelovati, kakor je sam neposredno rabil, svoje pridelke zamenjavati ali prodajati v druge kraje itd., s tem pa tudi prazniti rastlinam bogato pogrnjeno mizo. Naposled ima to vse svoj konec. Dedje naši imeli so še dokaj rodovite, bogate zemlje, ni jih še silila sila, biti z rastlinsko hrano tako varčni kakor moramo mi biti. Za nas je slabeje. Skušati"mo-ramo rastlinsko hrano kolikor mogoče doma zadržati in je na|ves mogoči *način množiti. Kar je storila narava na mestu, moramo mi z znašanjem in zbiranjem storit'-	___(Dalje'prih.)
Žitne cene v Mariboru. Od 21. do 28. decbr 1894 po hektolitru: pšenica 5 fl. 40 kr., rž 4 fl, ječmen 4 fl. 10 kr., oves 3 fl. 15 kr., turšica ali koruza 5 fl. 35 kr., ajdina 4 fl.
Sejmovi. Dne 5. januvarija v Poličanah (svinjski sejem). Dne 7. januvarija v Mariboru in Šmarji. Dne 9. januvarija v Imenem (svinjski sejem). Dne 10. januvarija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 11. januvarija na Planini.
Dopisi.
Iz Gornje Radgone. (Bračko pred kazenskim sodnikom.) Da si ne boste belili glave, vam kar povem, da je Bračku dne 24. decembra sodnik Sok prisodil zaradi razžaljenja časti 15 gld. kazni, oziroma tri dni zapora. Povod pa je bil ta: Dne 15. decembra sprehajala sta se mimo gostilne k »angelju« gg. notar Oton Ploj m drd. Franjo Piki. Pred gostilno stal je z nekaterimi svojimi znanimi pajdaši naš Bračko. Komaj je ta ona dva gospoda zagledal, začel je glasno klicati • »tu gresta ta dva ultraslovenca, ta Pukl, Pukl, ali kak se piše, pa ovi pajbžr; ta dva me naj obd v r pišeta!«*) Zaradi teh psovkje bil Bračko tožen in se je
*) Tako obnašanje se res spodobi za „pecirksobmana".
Opomb, starčeva.
imel dne 21. in 24. decembra pred kazensko sodnijo zagovarjati. Seveda je vse tajil in se skliceval na svoje pajdaše. Prišli so torej tudi ti kot svedoki in sicer Alojz Koller in Jakob Misleta iz Hrastja, Franc Paulič p. d. Jurkovič iz Črešnjevec in Anton Lasbacher iz Ivanjec. Ti svedoki so le deloma potrdili vsebino zatožbe in razun Kolarja vsi tajili besede: »naj me v r. ..pišeta«. A tožitelja sta imela tudi svojega svedoka, kateri je tako svedočil, kakor se je stvar v resnici dogodila. Bračko je prignal s seboj tudi zagovornika, kateri je pa z Bračkom vred pogorel. Konec je bil, da je sodnik preroku zasolil zgoraj omenjeno kazen. To kazen bi si Bračko prav lahko bil prihranil; saj sta bila tožitelja pripravljena se ž njim poravnati in od tožbe odstopiti. A prerok ima trdo glavo in ni hotel tega storiti, kar sta mu tožitelja predlagala. Ta dva sta namreč rekla, da od tožbe odstopita, ako Bračko sledečo izjavo podpiše: »Jaz podpisani Franc Bračko, posestnik v Ore-hovcih, iz srca obžalujem, da sem v svoji abotni nepremišljenosti in skrajni nesramnosti rabil proti gospodoma Oton Ploj in Franjo Piki tiste razžaljive besede, zaradi katerih sta me po vsej pravici tožila in za katere v resnici zaslužim občutno kazen. Ker sta ta dva gospoda vsega spoštovanja vredna in se trudita za sveto in pravično stvar — slovenska stvar je namreč sveta in pravična —, nju z odkritosrčnim kesanjem prosim, da mi mojo surovo predrznost odpustita. Očitno sem grešil, bodi tudi moja pokora očitna: Zatorej se zave-žem, da bom to izjavo v 14 dneh na svoje stroške dal objaviti v »Slov. Gospodarju«, v »Domovini« in v — »Štajerskem kmetu«. In da dam svoji pokori tudi zunanjo obliko, se ob jednem zavežem plačati v istem času »bralnemu društvu v Gornji Radgoni« znesek po 15 gl.« — Vidite rojaki, tožitelja nista želela Bračku nič hudega in nobene kazni; a on si je najbrž mislil: Kaj, mene »mogočnega« in »zaslužnega pecirksobmana« vendar ne bodo obsodili, in ni hotel nič podpisati. V veliko veselost navzočih se je izgovarjal, da če je kaj o »pihanju zinil, glasilo se je to tako, da ga naj v r... »pihajo«, in da s temi besedami ni tožiteljev v mislih imel, nego — »Slov. Gosp.« A tudi za g. notarja navzoči g. Piki ga je zavrnil, rekoč: Od kedaj pa Vi »Gospodarja« spoštljivo vikate, da bi rekli, naj Vas »Gospodar« pihajo. Ne ne, Bračko, z vsakim človekom ni dobro črešenj zobati! To si zapomni, da v prihodnje ne boš še dalje zabredel.
Od Sv. Petra pod Sv. gorami. (Neprevidne smrti) so umrli v 4 mesecih 4 moški. Na post pred' Veliko gospojnico je šel gospodar Pogrančič ob pol petih vjutro svojih ljudij budit, potem je še rekel ženi, da mu naj hitro skuha zajutrek. Med tem ko se je ona mudila v kuhinji, je izdahnil, ker ga je mrtvoud zadel. — Drugi dan, 15. avg. je umrl hišni posestnik Jakob Firbas, poprej dolgo let trgovec v Klanjci na Hrvatskem. Pri večerji se je še pogovarjal s svojimi, ob ednajstih po noči ga že ni bilo več med živimi. S svetimi zakramenti so morali nazaj iti. Pri pogrebu se je vlila strašna ploha. Na grob sta mu kupila hvaležna otroka lepo spominsko ploščo. Le naj imata še za dušo rajnega očetu tako skrb. — Bolj žalostne smrti je končal 7. novembra Jožef Brilej iz Kozjega. V Klanjec je 6. nov. peljal obleko na sejem in jo je prodajal do popoldne. Domov gredč se je voz na hudem ovinku pod Klanjcem prenaglo zasuknil, da je mož z njega telebnil na cesto in zavest popolnoma zgubil. Spravili so ga do nas v Št. Peter, kjer je prejel sveto poslednje olje. Rana se mu ni druga poznala, kak' r da mu je iz levega ušesa kri tekla in pa da je bi! v ustih in okoli njih odrapan. Bolni ženi je nesel zdravilo. — Dne 12. dec. se je ponesrečil stari Lesjakov hlapec, zvest posel. Spravljal je neko žensko
v Kozje ter je po strmi cesti v Zgornih Trebčah šel poleg konja. Pri križu pod Marenčičem se zgrudi in po njem je bilo. Dva prijazna tomošna soseda sta ga pripeljala na kokopališče v kostenjak. Bog nam daj zvesto po krščansko živeti, da nas smrt ne najde nepripravljenih, tem rajnim pa naj dodeli večni mir in pokoj!
Iz Makol. (Novi most.) V malo letih se je pri nas zboljšalo že dokaj. Prej so bilo naše Makole podobno v nekem oziru slavnim Benetkam. Ceste so bile slične beneškim vodenim ulicam, le da je pri nas mesto vode teklo blato po njih. Sedaj je vsaj trg že bolj na suhem. Tudi za razžirjanje cerkve smo začeli nabirati milodarov, kar je za naš ubogi kraj junaško podjetje. In še nekaj, kar kaže, da plavamo z oliko. Imamo tudi krasen nov železni most črez lepo Dravinjo, da mu je treba iskati para. Izdelala ga je po sistemu amerikanskih mrežastih mostov tovarna R. Ph. Waagner - jeva na Dunaju prav izvrstno. Dolg je 18 m, širok 5 m; stransko omrežje pa je visoko 3 m. Zagotovljena in izkušana nosilna moč njegova znaša 40 met. centov. Stal je v celem 4695 gld; kovaško delo samo je stalo 2598 gld. Polovico stroškov plača dežela, polovico pa slovenje-bistriški okraj. Dogotovljen je bil most pod vodstvom deželnega inženirja g. Alojza Notarja iz Gradca 20. nov., skušan pa in javno prevzet 12. decembra 1894. Nagajala nam je pri delu Dravinja, sicer navadno tiha in pohlevna pa sem ter tje tudi muhasta. Vsled velikega deževja je 4. oktobra nagloma nenavadno narastla, stopila daleč iz struge, divjala deroči reki enako črez njive in travnike ter nam odnesla pomožni most za kovaške delavce. Še le črez več dnij smo mogli poloviti odnesene tramove in bruna po grmovju in po polju, kamor njih je voda zanesla. V sredi novembra je zopet rečica narastla tako, da smo pomožni most rešili le z velikimi napori. Pa sedaj, ko železni most stoji, njej odpustimo vse njeno klubovanje. Torej vidite, g. urednik, da napredujemo.
Iz konjiškega okraja. (Občina Vrhole) ima v tem okraju najmanj občinske doklade, samo 12%. Posrečilo se je poprejšnemu županu, Juriju Potočniku, in pa občinskim svetovalcem Mihi Rudolfu in Francu Raku da so se dolgovi za novo šolo na Prihovi in pa za cerkvena popravila čisto poplačali. Niso torej volilci pri novi volitvi dobro preudarjali, da so moža, kakor je Franc Rak, popolnoma pozabili, in može druge vrste v občinski zastop volili. Francu Raku pa želimo prihodnjič zado-stenje.
Iz slovenjegraške okolice. (O peticijah.) V naših občinah se marljivo pišejo peticije za slov. gimnazijo v Celju. Tudi se že pogovarjamo o peticiji za presilno potrebno domovinsko postavo, kakor je peticijo nasvetoval neutrudljivi gosp. poslanec dr. Gregorec. Dalje pa tudi ne smemo prezirati prevažnih predlog za pravičnejši volilni red, po katerem naj bi kmetje davkoplačevalci pošiljali več poslancev v zbornice. Potem tudi moramo s peticijami zahtevati prenaredbo lovske postave in postave o razprodaji živinske soli. Čas preteče, leto gre za letom v morje večnosti, le slabe postave naj bi nam nova leta grenile? Da bi pa občine bolj marljivo podpirale neutrudljive naše gosp. poslance, zato je neobhodno potrebno, da založijo in dajo natisniti te razne peticije naši slavni okrajni zastopi, slavne posojilnice ali pa bralna društva itd.; domoljubni gospodje pa naj posredujejo pri podpisih. Ako se zanašamo, da bodo naše občine kedaj iz lastnega nagiba kaj sestavile,
potem utegne ostati na veke vse pri starem! I. V.
---
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se dne 31. dec. vrnili iz Budapešte, kamor se pa za nekaj dnij zopet napotijo, da se sestavi ogersko ministerstvo. — V nižjeavstrijskem deželnem zboru so krščanski poslanci dr. Haberla imenovali framasona. Ako je to res, potem se bode dr. Haberl, ki je namestnik deželnega maršala, bržčas moral odpovedati svoji časti.
Češko. Deželni zbor je izvolil odsek petnajstih j članov, ki bode pretresoval predloge o volilni preosnovi. Razprava o tej preosnovi bode v 'deželnem zboru go- ; tovo viharna. Bržčas se bode sprejela predloga, naj vlada izdela načrt postave, po katerem bodo zopet deželni zbori volili državne poslance.
Štajarsko. Deželni zbor se je sešel dne 27. dec. Deželni glavar je v svojem nagovoru med drugim izja-javil, da še svetli cesar niso potrdili razdeliUe občine Slatine. Dne 28. se je odobril začasni proračun za leto 1895. Pri volitvi v posamezne odseke so od naših gg. poslancev voljeni: v finančni odsek: dr. Ivan Lipold; v šolski odsek: prof. Fr. Robič; v peticijski odsek: dr. Iv. Dečko; v občinski odsek: dr. Jos. Sernec; v želez niški odsek: Miha Vošnjak. Dne 29. dec. so se odobrile nekatere predloge brez vsega ugovarjanja. Prihodnja seja bode dne 8. t. m.
Koroško. V Kotljah, ki so se ločile od Tolstega vrha, zmagali so pri občinskih volitvah nemški liberalci. — Nemško katoliško pol. društvo je zborovalo dne 23. dec. v Malem Št. Vidu. — Tatvine iz cerkva in cerkveni ropi se vedno množijo. Žalostno! — Občinski tajniki hočejo, naj samo izprašane tajnike nastavlja deželni odbor. To se ne sme zgoditi,-sicer bodo Slovenci imeli še več jjiasprotnikov!
Kranjsko. Ljubljanski mestni zbor se je pridružil peticijam drugih mest zoper nameravano spremembo domovinske pravice. G. Ravnikar je omenil, da bi nova postava bila Kranjski v korist, ker je več Kranjcev na tujem, nego tujcev na Kranjskem; loda njegova ni obveljala.
Primorsko. Na Voloskem je dne 28. dec. umrl velezaslužni voditelj isterskih Slovanov dr. Ante Dukič Za njim žaluje vse zavedno slovansko prebivalstvo v tužni Istri. Bil je nesebičen in neumorno delaven deželni poslanec, ob enim pa namestnik deželnega glavarja. Blag mu spomin!
Dalmatinsko. Deželni odbor je pooblastil upravitelja občine šibeniške, naj sklene pogodbo s cerkvenim predstojništvom radi odkupa potrebnega prostora za zidanje poslopja novemu okrožnemu sodišču. Tudi se mu je dovolilo poganjanje s hranilnico v Ljubljani radi posojila 220.000 fl.
Ogersko. Svetli cesar so v Budapešti velikaše raznih strank poklicali k sebi na razgovor. Kako pa bode novo ministerstvo? Bržčas liberalno, ker imajo liberalci večino v državnem zboru. Za teden dnij bo-demo že kaj gotovega poročali. Morda dobijo Ogri koalicijsko ministerstvo.
Vnanje države.
Rim. Pri sv. očetu je bil dne 30. dec. ruski veleposlanik Lobanov s svojim tajnikom Budbergom. Lo-banov je papežu izročil carjevo pismo v katerem car naznanja svoj nastop. Proti Budbergu so se papež spominjali odličnih osebnih lastnostij novega ruskega carja. Lobanov je dobil veliki križ reda Pij a IX. z briljanti.
Italijansko. Na kraljevem dvoru je te dni nastala močna stranka, ki na vsak način skuša izpodriniti
prvega ministra Crispija. Naslednik mu naj bode admiral Brin. — Na južnem Tirolskem je umrl bivši nea-poljski kralj, Franc II. Njegovi nekdanji podložniki so se prav malo zanj brigali.
Francosko. Vojni odsek poslanske zbornice.je vsprejel novo postavo proti vohunstvu in veleizdaji. Kazen bode pregnanstvo ali pa ječa. Tudi inozemci bodo v takih rečeh prišli pred vojaško sodišče. — Pri francoski južni železnici se hudo slepari. Država nikdar ne dobi obrestij od posojil, ki jih je tej železnici dovolila. Gotovo si visoki gospodje žepe polnijo.
Nemško. Cesar Viljem je sila nevoljen, ker je izvedel, da že poslanci in časopisi vedö, da državni kanclar Hohenlohe dobiva k svoji plači še 100.000 mark doklade iz cesarjeve blagajnice. To skrivnost so izdali dvorniki. Žalostno, ako prav dvorniki izpodkopavajo ugled cesarja.
B u s k o. Novi car Nikolaj II. se povsod kaže prijaznejšega in pravičnejšega Poljakom, kakor je bil njegov oče. Na nekaterih železnicah se je začela zraven ruščine rabiti tudi poljščina. — Car pojde v kratkem s svojo soprogo v Darmstadt na Nemško in koncem tega meseca obišče v Berolinu nemškega cesarja.
Rumunsko. V poslanski zbornici se je pred dobrim tednom razpravljalo dokaj burno o adresi ali pismu na kralja. Vladi nasprotna stranka je spravila v razgovor položaj Rumunov na Ogerskem in grajala vlado, da je tako rekoč v zvezi z državo, kjer se tako zatira rumunska narodnost. Ali Madjari to razumejo?
Bolgarsko. Odkar Radoslavov ni več minister, začela so se huda nasprotovanja v sobranju ali poslanski zbornici. Vendar pa je sobranje jednoglasno vsprejelo postavo, po kateri se hudo kaznujejo vsa raz-žaljenja kneza in članov vladarske rodbine ter predlog o pomiloščenju političnih zločincev, torej tudi C.ankova in Karavelova.
Azija. Dasi je huda zima in bi Kitajci radi mir sklenili, vendar se Japonci za to veliko ne zmenijo. Dne 19. decembra je japonski general Oseko napadel pri Kian-watsaju 10.000 mož broječo kitajsko vojsku ter jo z veliko težavo premagal. V Kian-watsaju so sedaj Japonci gospodje. Bržčas še ne bode kmalu konca tej japonsko-kitajski vojski.
Za poduk in kratek čas.
Vurberg.
(Krajepisno-zgodovinska črtica; spisal M. Slekovec.) -
Med najlepše in najrodovitnejše kraje na slov. Šta-jarskem z mirno vestjo prištevamo Slovenske gorice, ki se enako valovom razprostirajo med Muro in Dravo. Prijazne doline z bujnimi travniki, rodovitnimi njivami, zelenimi hostami in sadovnjaki se vrstijo z griči in hribi, na katerih zori žlahtna vinska kapljica, in kamorkoli se ozre tvoje oko, povsod zagleda znamenja rodovitnosti in blagostanja.
Na skrajni južni meji Slovenskih goric, v sredini med Mariborom in Ptujem beli se na visokem, precej strmem hribu tik deroče Drave obširno zidovje starega gradu z lično cerkvico ob strani. Glej, to je slavni Vurberg, ki kot nema priča iz starodavnih časov z nekakim ponosom gleda s Kačnjaka tje dol po širokem Dravskem polju ter vabi potovalca, naj pride in si ogleda njegove znamenitosti ter se razveseli nad krasnim, da — čarobnim razgledom, ki se od ondot oid>pira.
Pojdi torej, dragi čitatelj, z menoj po gladki okrajni cesti, ki drži iz Ptuja za gradom proti severozahodu in
si:, su1 s^rr?6»
Šsf^ss
««i ^'-^uriSiMr^rj
hoste na majhno ravnino s prostim razgledim vTJjinó "I '™: "a desni sneinobela oerke» Ma-'
I. Grad.*)
voli varali ^pešpof ali ^/S íelfT J med «toi k Je ob enem sodarnica, ^rožnica ledeU n ca itd. m med zelinjakom in cvetnjakom po ?0 ton
strani. naVZg°r' " C6Sta pa	«*£ nalivi
Ko sva napravila kakih 100 korakm d„ -pred glavnim vhodom srednjeveškega gmd^ í ' lavm vhod je obsenčen z velikanskim! orehi Na levi ES ga varuje močno predzidje z dvema vehkfma opoma
maT^S:8; d0,g'ma ^ska ^«imenovanima, ki se prištevata najstarejšemu in najznamenitei
emu opovju vse štajarske iz prve polovice TI S leja. Zadnjikrat sta, kakor prav,jo, zabnSa o priliki sklenjenega miru 1. 1814.	p
dvor Skki°l n/'T! Vrata Prideva na P™storen preddvor, ki je na vzhodni strani omejen s polukrožnim
močnim zidom z linami za streljanje, na južno zahoZ in severni strani pa z raznimi poslopji. v"red,n,pred dvora nahaja se okoli 80 metrov globok studeče iz katerega se vlač, voda s pomočjo samotežnega kolesa k. men vec metrov v premeru. O tem studencu pS vedujejo, da sta ga izkopala dva k smrti oL^ena hudodelska ter s. s tem življenja rešila. Neki obok ki globoko v studencu podpira pečino, dal je povodgo'vo
so'se v'!'? v t°d PKelJa,la podze* pot?v Rače^er J In veku zb,ral1 zar°tniki zoper cesarja. . d9 stopnicah podajva se v zgornje nadstropje
zTonnJekiT PredZÍíJa S Í°P0VÍ' kJer Je videti streha za zvon, k, je svoje dni tukaj visel in ob času nevarnost, ljud, vkup ki,cal. Od tod prideva skozi duri na za-hodn, strani v logarjevo stanovanje, pod katerim i mnogo nekdanjih ječ. Na severni strani pa do peva skozi temen vhod v najstarejši oddelek gradu - v
S wVgru ,Njeg0V dV0r Je 0bdan 2	> oboki in
n S^ ni" "'^ ,Z grbi gI,°f0V Attemsov- Lambergov in Stubenbergov. V kamnati stopnici kapnice se nahaia
relief, predstavljajoč šest moških oseb TJako nS (priprosti) obliki, ki pa je že precej poškodovan
a ' Postavljen v pravokotu z dvema népravil-mma nadstropjima, je, kakor kaže različna zidava zidan deloma v starejši, deloma pa v novejši dobi Veliki strazn, stolp na južni strani je, kakor severnUel gradu postavljen najbrž od Stubenbergov v 15. veku južno-zahodni del pa v sredini ali proti koncu 17. veki
V gradu je 49 sob, pripravnih za stanovanje in še mnogo drug,h majhnih prostorov. Pritlični prostori so za P'sarno in stanovanje grajskega oskrbnika ter za
gospodarske namene, 22 sob v prvem nadstropju je pa za grajšeaka in njegovo družino. V teh najdemo pred vsem v obednici (štv. 5.) lepo pohištvo v rene™an£ Slogu, naphane z,vali, umetno izdelane vrče iz ila itd V majhni, z rudečimi preprogami prevlečeni dvorani štv. b.) vidimo zanimive slike, med temi barona Wol-kensteina in Rottenegga z letnico 1616 in z rodbinskim grbom; potem neko Marijo »Laimaulin», baronico, ro? grofico WoIkenstem in Rottenegg v priprosti meščanski nos, z letnico 1638; bila je najbrž soproga leta 1667 umrlega Jurija Giintherja Herbersteinskega. Nadalje nai" demo ondi z bronom prevlečeno oprsje iz malca, predstavljajoče bivšega deželnega glavarja na Štajarskem grofa Ignacija Attems, potem lepo pohištvo v renesan-skem slogu, krasna ogledala v izrezanih okvirjih in več drugih dragocenih stvarij.
V sledeči^ sobi (štv. 7.) nahajajo se večinoma predstave iz domačega življenja in podobe žival,j, med temi nekega 86 funtov težkega bobra, katerega so I 1643 v Vurbergu ujeli, in tri kopije dvajnajsterih najljubših konjev nekega Herbersteina.
Soba v stolpu ima po novi šegi izrezano pohištvo
K V'f PorrIana iz 17" stolet.ja, «sem ovalnih slik nekdanjih lastmkov Vurberškega gradu, potem lepa beneška zrcala in krasne svetilnike. Iz te sobe se pride na mostovž. Sobe od 1. do 14. številke so deloma spalnice sedanjega lastnika, deloma pa izbe za posle in tujce. V spalnici štev. 4. ste dve znameniti sliki kate-ena predstavlja grofa Karola Wolkensteinskega z letnico 1641.	__	(Dalje prih.)
Smešnica. Jurij Prismojen pride v posojilnico in zahteva svoj vloženi denar z obrestmi vred. Ko mu hlagajnik ves denar našteje, reče Jurij Prismojen- »Vza-mite denar zopet nazaj, saj zdaj vem, da še imate ves moj denar!«	<•
Razne stvari.
t J2 rP° J1' Budinsk-V> Schloss Wurmberg in J A Janisch Top.-stat. Lexikon v. St. III., 1398.	Jarnsen
(M 11 o s 11 j i v e m u knezoškofu) so se na novega leta dan poklonili vsi mariborski p. n. gospodje duhovniki ter so milemu nadpastirju voščili veselo novo leto.
(Ptujskim prošto m) je imenovan veleč, gosp Jožef Hrž.č, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik na Spodnj, Polskavi. Na mnogaja leta!
(Kip škofa A. M. S1 o m š e k a) je krasno izdelal akademiški kipar g. Puchreiter v Ljubljani. Po tem kipu narejeni posnetki so izvrstno uspeli in so vredni vsega priporočila. Cena 5 gld., dobč se pri imenovanem umetniku v Ljubljani, v Križevniških ulicah št. 12. (Za novo celjsko gimnazijo.) Občinam ki
so že poslale državnemu zboru peticije za ustanovitev mžje gimnazije v Celju, so se pridružile občine Sv Peter pod Sv. gorami, Luče, Zreče, trg Sevnica in sev-niški okrajni zastop.
(Jezu vi ti.) Avstro-ogerska provincija družbe Jezusove ima sedaj 333 patrov, 169 školastikov in 230 fratrov lajkov; vseh vkup 732. Med njimi je Slovencev: 10 patrov, 6 školastikov in 5 fratrov lajkov. Slovencev je gotovo premalo!
(Mariborskim županom) je bil dne 2. t. m. zop^ L jednoglasno izvoljen g. inženir Aleksander Nagy in njegovim namestnikom pa dr. Hans Schmiderer.
(Drobiž po 20 ali 4 krajcarje) je izgubil s ji' m' 'SV0J0 velJavo za promet. Vendar se bode lahko oddajal še do konca tega leta pri vseh cesarskih uradih in blagajnicah.
(Imenovanje.) Gosp. dr. Matej Velca, naš rojak iz Šikol pri Pragerskein in komisar pri poštni hranilnici na Dunaju, imenovan je nadkomisarjem pri istem uradu.
(Vabilo) na veselico dne 6. januvarija 1895 v prostorih Langerjeve gostikie v Št. Pavlu v Savinjski dolini. Začetek ob 7. uri zvečer. Pri veselici nastopi prvokrat domači tamburški zbor. Vstopnina: Sedeži v prvih štirih vrstah 2 kroni, v naslednjih 1 krono.
(Svoj ceni In i k) zelenjadnih, poljskih travnih in cvetličnih semen, lepotnih grmov, rož, borkovcev, rastlin za gorke in mrzle rastlinjake, goinoljnatih in čebulmh rastlin, šopkov in vencev ter raznih vrtnarskih predmetov priporoča g. Alojz Korsika, umeteljm in trgovski vrtnar v Ljubljani.
(Kmetijsko bralno društvo na Hajdinju) ima v nedeljo, 6. prosinca t. I. v Muršecevej gostilnici svoje glavno zborovanje in pošto zabavo.
(Bralno društvo v Kapeli) blizo Radgone priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 3 uri popoldne v svojih prostorich občno zborovanje, pri katerem bode popeval domači moški in mešani zbor. K obilni odbor udeležbi vljudno vabi.
(Občni zbor štajerskega društva za pridelovanje hmelja) je bil dne 16. t. m. Načelnikom je bil voljen Karol vitez Haupt - Straussenegg, njega namestnikom dr. M. Bergmann, Hausenbiehler pa blagajnikom. Za odbornike so se izvolili Jožef Širca in Karol Zuža iz Žalca, pa Norbert Zanier iz Št. Pavla v Savinski dolini. Njih namestniki so izvoljeni Jakob Jamec iz Dedje vasi, Jože Pauer iz Braslovč, Franc Zdolšek iz Št. Jurja ob Taborju. in Jernej Zigan iz Polzele.
(Bolniško društvo) za vse slovanske visoko-šolce nameravajo slovanski dijaki ustanuviti v Gradcu. Sicer ondi obstoji enako društvo, toda nekaj časa sem le za Nemce. Ako bode to društvo oživelo, izvestno ga bodo podpirali vsi slovenski domoljubi.
(Goreč mrlič.) V Gradcu je nastal v neki hiši ogenj v sobi, kjer je ležal mlad mož na mrtvaškem odru. Ko matere mrtvega ni bilo doma, padli sla dve sveči na oder, ki se je vnel. Mrlič je bil ves ožgan na glavi, ko so vsled dima prihiteli ljudje in gasilci, ki so ogenj hitro pogasili.
(Bela žena.) Dne 2. t. m. predpotdne je umrl v Ptuju g. Rudolf Soline, c. kr. pristav na davkariji, pre-
viden s sv. zakramenti za umirajoče v 25. 1. svoje dobe. Bil je prijazen in vsem priljubljen, kdor je ž njim občeval. Tudi je bil vnet kristjan. Naj v miru počiva!
(Slov. pevskega društva) novi odbor, kije bil voljen 26. dec. m. 1., je tako-le sestavljen: predsednik g dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju; odborniki gg. Franc Copf, Domicijan Serajnik, Silvester Šentjurc in Ivan Sedlaček; namestniki gg. Josip Slavinc in Miran Lorber v Ptuju; zunanji odborniki gg. profesor Orožen v Ljubljani, profesor dr. J. Bezjak v Mariboru, dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju in Franc Ceh, učitelj v Ljutomeru.
(Za zamorce.) Pri Sv. Andražu v SI. goricah so tamošnji narodnjaki ob neki veseli priliki pri gospodu Tošu darovali za uboge zamorce v Afriki 5 fl.
(Mariborska mestna občina) dobi za leto 1895. 6950 kil živinske soli, ki se bode meseca aprila delila. Mariborski živinorejci naj se ta mesec pri mestnem svčtu zanjo oglasijo. 100 kil stane 5 gld.
(Grozen čin na Sveti dan.) V Durlachu na Nemškem je na Božič izdelovatelj košar Peter Beck ustrelil z revolverjem svoje štiri otroke, stare od jed-nega do sedem let, potem pa še samega sebe. Sila reven je bil, pa na Boga ni zaupal.
(Trtna uš) se je prikazala v občini Sv. Rok v rogaškem okraju. Iz te občine se ne smejo izvažati trte ali rastline, po katerih bi se utegnila razširjati trtna uš.
(Za častnega srenjčana) izvolila je občina Bor6ci na Murskem polju veleč. g. Antona Lacka, duh. svetovalca in župnika pri Sv. Križu na Murskem polju, zaradi mnogih zaslug in mu izročila častno diplomo.
(Duhovniške spremembe.) u g. Avguštin Hecl, župnik in dekanijski upravitelj v Marenbergu imenovan je za dekana one dekanije. C. g. Jožef Gunčer, kaplan v Ljubnem, postal je ondi provižor. Prestavljeni so čč. gg. kapi; ni: Jakob Kitak iz Šoštanja v Ljubno, Fortunat Končan iz Dramelj na Ponikvo, Karol Preskar od Sv. Kungote na Pohorju v Šoštanj, Martin Štolc iz Zreč v Šmarije, Fr. Šaloven iz Šmarija v Dramlje in Anton Zavadil s Pilštanja k Sv. Kungoti na Pohorju.
I .«»tcrijii«' «st«• i H»«v
Gradec 2J. decembra 1894: 41, 65, 84, 88, 74 Dunaj »	<■	70, 7, 48, 43, 87
Zavoljo neke zmotnjave razglašam vsem p. n. čitateljem, da sem jaz, Lorenc Ježov-nik, od leta 1881 do 1890 1. maja pri c. k. orožnikih na Štajarskem, potem pa po skušnji na Dunaju kot dekretovani c. kr. poštni uradnik (Assistent) pri pošti v Trstu služil ali deloval, in ni bilo pod tem mojim ali enakim imenom od leta 1880 do 1894 nobenega služabnika pri štajarskih orožnikih in tudi ne pri pošti avstrijske države.
Tinct. Stomach comp. Št. Jakobove želodčne kapljice so jako dobro domače zdravilo, povspešujejo prebavljanje in tek. Steklenica 60 kr. in 1 gld. 20 kr. Kot izvrstno domače zdravilo je znan dr. Lie-ber-jev živčni lek (Tinct. chinae nervitonica comp.) — Varnostna znamka f in sidro — Steklenica 1 gld., 2 gld. in 3 gld. 50 kr. Pripravlja se pravilno v lekarni M. Fanta v Pragi. Glavna zaloga: lekarna sv. Ane v Bozenu in lekarna „pri zlatem medvedu" v Gradcu. Dobiva se tudi v drugih lekarnah v Gradcu in Mariboru. 7-40
L7i"id»i«-* in ti-govskr
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
[ajPiTgpTfg pnocru^pn^GT?^ Pirgpno^nJti^^
| Otvoritev. |
Priporoča se v
I Celju, tik farne cerkve, J
^	leknriiH
„Marije pomagaj", j
ki se je ravno zdaj čisto na novo uredila.
Ondi se dobivajo tudi priznano ¡j veljavna domača zdravila po najnižji |
Vsakdanja poiiljatev na vse strani.
K. Grela,
4—8
I e k a r.
KONJAK.
Ta iz krepkega, na lastnih goricah zrase-nega vina izvle-čena Francovka je skušen pomo-ček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmati-zem pomaga čudovito in uteši bolečine. En. steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak Je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da škrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu Hertl, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest, gosposke ulice	49-52
SLOVKNSK.I (¡OSPODAR
Stev. 1.
Zahvala.
Podpisani krajni šolski svet izreče slav. graški hranilnici najprisrčnejšo zahvalo za blagodušen dar, podeljen za stavbo novega šolskega poslopja.
Krajni šolski svet Sv. Vida nad Valdekom,
1. januvarija 1S95.
Martin Tamše, načelnik.
Franc Udovič, sedaj mlinar v Reihen-burgu, Spod. Štajar, išče v najem mlin na več tečajev. Zatorej prosi gospodarje mlinov in žag, naj mu to naznanijo.	1-2
Točno urejene, dalje Casa presknšene uie	2-3
kupujejo se najbolje in najceneje v švicarski zalogi ur
Theodor Fehrenbach-a y Mariboru
(Ferd. Dietinger-jev naslednik)
Gosposka ulica štev. 26.
Poprave od najpriprostcjse do najtežje se vestno, točno in ceno izvršujejo. Reelno, pismeno 1 letno jamstvo.
Veliko skladišče zlatnin in srebrnin
po c. kr. uradu preskušene in puncirane) kakor : verižice, prstani, broche, uhani, garniture, kravatue igle, zapestnice itd. Itd. po najnižjih cenah.
Najnovejše v urah na nihala :
od gld. naprej 8 dni tekoča nihalka ... H. ,, ,, „ ,, ki bije . . 12. ,, ,,	V4 ure 24.
Ure za gostilnice 8 dni tekoče 4.-
„ ,, kuhinje......1.50
,, ,, "ki bijejo.....3.-
Srebrne cilindre.....(».
,, ancre-remontoir-ure . h. ,. ure za gospé	. 7.—
Zlate.	... 14.
,, ,, ,, gospode . .24.
Optični predmeti :
Naočniki .......-.50
Ščipavci ........ 80
Kukala lachromatiška) . . .	3.50
,, za turiste.....o.—i
Daljnogledi ... ...	3.—
Tlakomeii (aneroid) ....	2.—
Toplomeri (Zdravn. maks.i. .	1.— ,, t za sobe .... .30 za na okna . . . .70 Vinske in mostne vage . . . .40
Na-iboljše
žito-čistilne mline,
ki se sploh dobe, nadomeščajo vsako triero, kjer razstavljeni, vedno s prvimi darili odlikovani, potem stroje za pripravljanje
sirovega masi».
in druge stroje razpošilja pod mogoče ugodnim jamčenjem in (udi proti plačilu na obroke, si. društvom tudi na poskus J. V. Chmelar, Chroustow, P. Bohdalau via Polna. Češko.
Prosim, zahtevajte cenilnik ! Spričalo preiskovalne komisije pri razstavi žito-čistilnih mlinov v Pragi:
„ . . . . Čiščenje in razdeljenje zrnja se godi čisto, jednakomerno. Gonilne moči se potrebuje zelo malo, mlin popolnoma zadostuje in izvrstno deluje.
Ta mlin zelo priporočamo". Razstavljalni odbor centralne kmetijske družbe za Češko. V Pragi, 16. majnika 1894.
Načelnik strokovnega odbora: ložef Keiwert. I. r. Predsednik: 8-8	Knez Schwarzenberg, 1. r.
Pisarna
advokat dra, Josipa Menica
v Ccljn
se je prestavila začetkom prosinca 1895 v hišo gospe Szekely (Ckfe Kuropa) Graška ulica št. 4. v prvem nadstropju.
Advokat
Dr. Franjo Hosina
otvori k dnem 1. januvarijem 1895
advokatursko pisarno
V I jj II t <>>ll«*i-SI. i_2
Ravnateljstvo c. ki', pri v. vzajemne zavarovalnice proti ognju v Gradcu, vljudno naznanja p. n. društvenim deležnikom svojim, da se začne vplačevanje društvenih doneskov za 1. 1895 s 1. januvarijem 1895 ter se lahko vplačajo vsak čas pri blagajnici ravnateljstva v lastni hiši štv. 18/20 Saekstrasse v (iradcu, kakor tudi pri zastopništvu v Celovcu in Ljubljani ter pri distriktnih komisarjih.
Gradec v decembru 1894.
Ravnateljstvo c- kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti ognju v Gradcu.
Karol Tratnik,
pasar in srebrar
stolne ulice V Mariboru (Domgasse) št I.
priporočam se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za naročila
cerkvenih orodij in posode,
katere izdelujem iz zlata, srebra ali bronza. ali iz pozlačenih ali posrebrenih druzih kovin na primer: inonštrance, kelihe, ciborije, lustre, svečnike, križe itd. v različnih slogih po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah.
Staro cerkveno orodje in posodo posebno dobro popravljam, pozlatim ali posrebrim v Ognju.	7—12
Za vse svoje izdelke jamčim.
Poti-ehno za hišo in pisarno.
V tiskarni sv. Cirila v Mariboru
je ravnokar izšel in se dobi
Slovenski koledar 1895.
JM?" na steno. Cena 16 fer., po pošti :i kr. več.

Tiskan v treli barvah!
■■>> ; ../.lii
mm\